Uhaja vsaki četrtek ab S. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankovana pisma se ne spre-lemajo.
Cena listu znaSa ta celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožno za celo leto 3 krone, za poi leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, zn druge dežele izven Avstrije 5 kron.
Rokopise sprejema ,.Narodna Tiskarna" v Gorici, ulicaJVet-turini M. 9.
r
slovensko
ta vero.doto
. J
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se predajajo v tobakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
XIX. letnik.
V Gorici, 18. maja 1911.
20. številka.
Storimo vsi svojo dolžnost!
Jberatci in svobodomiselci cele Avstrije se pripravljajo na naskok dne
13.	junija. Gorje nam, gorje katoliški cerkvi, gorje katoliški duhovščini, katoliškemu ljudstvu, ako dobe liberalci in svobodomiselciv državnem zboruvečino! V rokah državnega zbora niso samo gospodarske, kmečke, delavske, kolonske in obrtne zadeve, ampak tudi kulturne. Od državnega zbora je vse odvisno. Roka državnega zbora sega v vse naše urade, v vse naše šole in žal — tudi v vse cerkve! Še več! Državni zbor lahko seže se svojo roko do naših največjih svetinj — do sv. sakramentov. Znano je, kako so na Francoskem vsled sklepa državnega zbora oskrunjali cerkve, preganjali škofe, duhovnike, redovnike in redovnice, jemali cerkveno premoženje, predpisovali eeio, kako in v kaki obleki smejo nositi duhovniki sv. popotnico, znano je, kako so uvedli civilni zakon, določili ločljivost zakona ter s tem oskrunili sakrament sv. zakona, kako so prepovedovali procesije sv. Rešnejega Telesa itd. itd. Vse to lahko zadene tudi nas v Avstriji, ako ne bomo stali na straži. Zato so volitve v državni zbor nad vse vestna zadeva. Vsak posameznik je dolžan po svoji vesti iti na volišče in glasovati proti liberalnim, svobodomiselnim in socialno-demokratskim kandidatom. Kdor bi se izgovarjal, da se ne mara vtikati v volitve, da se ne mara zameriti temu ali onemu, ta je izdajalec najsvetejših reči.
Pred vsem se obračamo do č. duhovščine in jo prosimo, naj se ne da oplašiti po liberalnih časopisih, ki ttpi-jejo:	»Duhovščina	naj	gre	v
cerkev!" To upitje prihaja od tod, ker bi nam liberalci radi vzeli cerkve in nas oropali verske prostosti. Sedaj je čas svetega volilnega boja. Vsaka zamuda bi se nad nami hudo maščevala.
Obračamo pa se tudi do slovenskega ljudstva in zlasti do naših agitatorjev ter jih prosimo, naj storijo svojo vtliko in odgovornosti polno dolžnost. Agitacija za državnozborske volitve je sveto delo, katerega se moramo nemudoma lotiti. Po vseh občinah naj se sestavijo odbori za živahno podrobno agitacijo. — Zmagati mora katoliška stranka! Ko so vprašali nekoč dr. Luegerja, kaj da mu je pomoglo do zmage na Dunaju in na Spodnjem Avstrijskem, je odgovoril: Agitacija, agitacija !
Kaki ljudje da bi prišli v državni zbor, ako zmagajo liberalci, kažeta nam dovolj lista „Soča“ in »Primorec", ki blatita sv. Očeta, škofe in duhovščino in spodkopavata sv. vero in nravnost med ljudstvom. Gorjč deželi in državi, kjer pridejo taki ljudje na površje. Vedimo pa, da so kandidatje, ki jih je postavila liberalna stranka na Goriškem pravzaprav le »Sočini" kandidatje, ker liberalne stranke kot take ni več. Razpršili so jo strašni gospodarski polomi. Nekdanji somišljeniki liberalne stranke so pač spoznali, da jih vedeta „Soča“ in »Primorec" v propast. Tisti najhujši naši nasprotniki torej okolu »Soče", ki nimajo prav nič
izgubiti, hočejo sedaj postavljati kandidate za državni zbor. Rojaki! Ne dovolimo nikdar, da bi zmagali ljudje okolu »Soče", katere se vsak pošten človek sramuje. Mislimo, da jih v celi Avstriji ni bolj nesramnih in podlih listov, ko sta »Soča" in »Primorec". Kaj ,bi se zgodilo, ko bi taki ljudje dobili moč v državnem zboru?! zadela bi nas babilonska s u žn j os t, ki bi zamorila vse, kar je lepega, plemenitega in vzvišenega.
Bodimo torej na straži! Pred vsem pa moramo biti edini in složni dobro vedoč, da je še vselej needinost in nesloga v Izraelu rodila sužnjost. Priča so nam francoski katoličani, ki ječijo sedaj za svoje grehe v trdi suž-njosti. Vsak, kdor bi hotel v teh trenot-kih delati razkol, bi moral nositi odgovornost za osodepolne posledice. Vsi torej složno in pogumno v volilni boj za kandidate S. L. S. 1 Zato kličemo z besedami dr. Luegerja: Agitacija, agitacija!
Kaj in koliko je dobil Kras bodisi vsled inici-jaiive, bodisi s sodelovanjem dež. poslanca
dr. Sfepančič-a.
Ker trdi lažnjiva »Soča" še vedno, da ni kraški poslanec dr. Stepančič za Kras nič koristnega izposloval, naj sledijo tu neovrgljiva dejstva, ki bodo marljivega in za svoj volilni okraj
Pismo iz Aleksandrije.
Aleksandrija, 10. maja 1911.
Kakor nam poročajo časniki, imate sedaj po Slovenskem burne čase: v dobi volivnih agitacij ste. Pa tudi Fgipčani ne spč, kakor bi si mogoče kdo mislil. Tudi po Egiptu divja strasten boi, ki bo gotovo imel prej ali slej važne posledice. Znano je pač, da se Fgipčani domačini dele v moslime in kofte (kristjane). Tujci, to je priseljenci ne pridejo pri tem v poštev. Moslimi in kofti se pa že od nekdaj gledajo med seboj kot pes in mačka; sedaj si jih pa dajejo, da je kaj. Nedavno tega so imeli kofti več dni trajajoč kongres, na katerem so se potegovali potom raznih govorov in resolucij za svoje pravice; fanatične moslime je koftovski nastop tako zbodel, da je prišlo na več krajih do dejanskih verskih bojev. Da so še bolj sovraštvo razvneli, so tudi moslimi te dni sklicali svoj kongres, na katerem so razni šejki (duhovni) in tudi posvetni veljaki zavrgli koftovske zahteve in proglasili mo-slirnov vero kot državno vero Egipta.
Med drugim so tudi pozvali ministrstva, da ne smejo, ker so kofti v znatni manjšini, istih nastavljati v državne službe več kot 20 odst., to je na vsakih pet moslimskih državnih uradnikov naj pride en koftovski. Dosedaj so namreč kofti zasedali večino višjih in odgovornih mest v Egiptu. Zlasti Anglež gre kotlom vsled njihove zanesljivosti in udanosti povsod na roko. Že ve zakaj ! — Kako sovraštvo netijo fanatični šejki, nam pove ta le dogodbica: V Kairi je na cesti in v času, ko je imel službo neki šauiš (redar) čital okoli stoječim moslimom poročilo o kongresu potem pa. kakor je le tem ljudem lastno, pristavil: Že od nekdaj smo mi moslimi kristjane kupovali in prodajali, Angleži so nam to pravico ukradli, a moslimski kongres, bratje, nam jo je zopet povrnil in odslej bomo lahko zopet kupčevali s kristjani. Zelo značilno!
Pa tudi druge lepe reči so se te dni zgodile v Kairi. Odtod je bil namreč poslan policijskemu načelniku nekega malega mesta kovček blaga, ne da bi ga bil naročil. Pa vseeno se ni branil pošiljatve sprejeti in je kovčok dal odpreti. In — o groza! — v kovčeku je
bilo žensko truplo z odsekanimi rokami in nogami, ki so ležale ob strani. Zraven je bilo tudi nekaj potrebščin za toileto. Policija je seveda takoj šla na delo in poizvedovala, kje se kako žensko pogreša. In kmalu se je izvedelo, da se ne ve, kje je neka bogata hote-lirka iz Jeruzalema. Njeni hčeri, ki je slučajno v Kairi, je bila takoj predložena fotografija utnorjenke, češ, ali jo pozna. In res, hči je rekla, da je slika skoro podobna njeni materi, pa da jo vseeno prav ne more spoznati, ker je mrtva fotografirana. Takoj so poslali telegrame k raznim oblastnijam in sorodnikom v Jeruzalem, če vejo kaj o hotelirki. Kmalu nato je neki njen sorodnik sporočil, da je umorjenka prav gotovo pogrešana hotelirka. In policija je naznanila razburjenemu občinstvu, da je morivcu — ljubimcu umorjenke — že na sledu, da ga bo v par urah imela že v krempljih in potem v luknji. Medtem je pa prišel uradni telegram iz Jeruzalema, da dotična hotelirka živi v Mersini in se prav dobro počuti. Umevno je ta novica zelo kompromitirala varnostne organe, in časopisje je iz njih razne burke uganjalo. (Dalje pride.)
neumorno delujočega poslanca najbolj priporočila.
Posredovanjem našega deželnega poslanca in odbornika dr. H. Stepančiča, kateremu je pomagal naš dež. posl. Fr. Zlobec so dobili:
1. Sadjarejsko društvo v Komnu prispevek 300 K;
2. Kmetijska zadruga v Kazljah za nakup kmetijskega orodja in potrebščin 300 K;
3. Vinarsko društvo v Tomaju za razstavo 200 K;
4. Devin in Rodik za ustanovitev kmet. posojilnice 200 K;
5. Gabrovica za vodnjak 2500 K
6. Brje za vodnjak 2220 K;
7. Preserje za obnovitev vodnjaka 200 K;
8. Medjavas za vodnjak 1500 K;
9. Gorjansko za napajališče 1000 K;
10. Naklo za vodovod v Danah 900 K;
11. Naklo za vodovod na Caiki 470 K;
12. Opatjeselo za vodovod 2000 K;
13. Ležeče za vodnjak na Gradišču 350 K;
14. Škrbina za 2 vodnjaka 2000 K;
15. Spodnja Branica za vodovod 970 K;
16. Velikirepen za napajališče v Vogljah 650 K;
17. Nabrežina za kamnoseško šolo 1400 K;
18. Tomaj »Elizabetišču" 1500 K;
19. Veliki dol — čipkarski šoli 600 K;
20. Gabrovica strokovni nadaljevalni šoli za zidarje K 1202:85;
21. Sežana splošni nadl. šoli K 60143;
22. Ležeče za cesto Ležeče-Brežec 600 K;
23. Mavhinje za popravljanje ceste Mavhinje-Sesljan 400 K;
24. Divača za cesto od potoka v Lokah do Podgrada 1000 K;
25. Slivno za obnovitev ceste »na Cerovci" iz Slivnega v Nabrežini 200 K;
2o.	Zgonik za razširjenje ceste med Koludvorico in Zgonikom 400 K;
27. Sežana — cestnemu odboru 2000 K:
28. Komen — cestnemu odboru 2000 K;
29. Štanjel za obrambdna dela na Branici pri Lisjakih 2000 K;
30. Stijak za uravnavo hudournika Raša 2000 K;
31. Pliskovica za ustanovitev kmet. posojilnice 00 K;
32. Devin, za uboge ribiče 400 K;
33. Na brezobrestnih posojilih za obnovljenje vinogradov bilo je dovoljenih kot V. akcija za sežanski pol. okraj od dežele 25.020 K. od države 38.880 nakazanih od dežele v letu 1910 K 740, v letu 1011 pa do meseca maja K 21.140;
35. Različni posestniki na Krasu za rejo puranov K 1226 od 10.000 K v ta namen izposlovanih;
36. Županstvu v Šmarjah za vodnjak »pri Koritu1' in »Vrtovčeh" K 550
37. Za cesto od Mesarjev do ceste, ki vodi iz Gabrij v Kodreče 2000 K.
Dalje so se izposlovale sledeče podpore, koje se ne morajo še naka zati, ker niso dotična dela še naprav Ijena, odn. obstoji kakšen drugi stvarni zadržek.
1. Za zatiranje kobilic na Krasu K 17.500;
2. Za izboljšanje pašnikov na Krasu K 2000 kot izreden prispevek posebnemu zalogu za leto 1910. Nadaljni deželni prispevki so odvisni od vladnih prispevkov, koja pa še vedno vkjlub vsem požurnicam, trdovratno molči;
3. Županstvu v Avberju za vodnjak v Ponikvah K 2660;
4. Županstvo v Brestovici za vodnjak K 4200;
5. Za vodnjak v gornji Brestovici K 4000;
6. Županstvo v Devinu za 2 vodnjaka K 5900;
7. Županstvu v Kobiljiglavi za 2 vodnjaka K 5280;
8. Županstvu v Komnu za napajališče v Malem dolu K 3800;
9. Občini Medjavas za vodnjak še K 1500;
10. Županstvu v Selih za vodnjak K 3500 in za vodnjak v Hudemlogu
K 1900;
11. Županstvu v Sežani za vodovod K-10.000;
12. Županstvu v Slivnem za 2 vodnjaka K 5640;
13. Županstvu v Štijaku za vodnjak v Dolenjah K 1600;
14. Županstvu v Štijaku za vodnjak pri St. Tomažu K 2000;
15. Županstvu v Zgoniku za napajališče K 3350;
16. Županstvu v Devinu za cesto Medjavas-Štivan 500 K;
17. Cestnemu odboru v Komnu za popravljanje ceste Štanjel-Ponikve 900 K:
18. Županstvu Komen za cesto Komen - Preserje do preserske meje K 300:
19. Županstvu Komen in županstvu v Gorjanskem za pot Sveto-Pre-serje in /.agrajc Ivanigrad do preserske meje 500 K;
20. Za cesto Zagrajc Doberdob v 3 letnih obrokih po 5000 K. 15000 K;
21. Za uravnavo hudournika Raša še K 19.250;
22. Županstvu v Brjah za vodnjak še K 1520:
23. Županstvu v Opatjemselu za popravljanje ceste Lokvica-Mirenska-cesta Opatjeselo K 1600;
24. Cestnemu odboru v Sežani za cesto v Dutovljah K 1500;
25. Istemu za cesto Ponikve-Sta-njel K 3500;
26. Županstvu v Temnici odr,. v Gorjanskem za cesto Renški vrh-Tem-nica-Zagrajc K 1500;
27. Za vodnjak v Šmarjah K 1300.
Razim tega so se izposlovale in
izplačale razne podpore vseučiliščnikom s Krasa in med temi je dobil eden tudi stalni štipendium dokler konča svoje študije.
Izposlovale in izplačale so se tudi razne nagrade za uzorno živinorejo, za uzorne hleve i. t. d. ter posebno se je podpirala akcija za nakup za Kras toli potrebnih bikov v svrho zboljšanja živinoreje.
Podpore za ajdovski sodni okraj niso tukaj navedene, ker spada le-ta okraj v področje deželnega poslanca in odbornika prof. Berbuča. A tudi teh ni malo in je tudi pri tej postavkah sodeloval dr, H. Stepančič kakor dež. odbornik.
Skratka bodi konečno pribito, da glasom iz zanesljivega vira dobljenih
informacij dež. poslanec in odbornik dr. Stepančič ni popustil niti za las, kadar se je šlo za izposlovati kako dobroto za svoj volilni okraj odn. za Kras sploh. — Sicer govore pa uže dovolj zgoraj navedene postovke in ni potreba še daljnega komentarja.
Politični pregled.
Katoliška zmaga v Švici.
Pri volitvah v kantonski svet v
I.ucernu so zmagali v pond. katoličani. Priborili so si S8 mandatov, liberalci so jih dobili 62, socialisti 7.
Mednarodna akcija v Albaniji.
Republičanski poslanci so predlagali v italijanskem parlamentu: zunanji minister naj na podlagi točke 23. berolinske pogodbe zahteva z ozirom na položaj v Albaniji, da poseže vmes mednarodna akcija.
Drobne politične vesti.
Nemški cesar Viljem je v soboto zvečer odpotoval iz \Viesbadena v London. — V Meksiki namerava predsednik republike Diaz razpustiti kongres in imenovati vojaškega diktatorja. —- Av-stro-ogrski odposlanec v Belgradu grof Porgach je v soboto v privatni avdijenci izročil srbskemu kralju Petru svoje od-poklicno pismo. — Turška vlada je imenovala na Kreti štiri turške sodnike. To je krščanske prebivalce Krete tako razburilo, da so baje izjavili, da so pripravljeni tudi z oboroženo silo preprečiti prevzetje teh mest po turških sodnikih. — Ruski vojni minister je te dni dospe! v Vladivostok, odkod bo inšpi-ciral razne garnizije. Kitajsko časopisje smatra to potovanje kot pripravo za vojsko proti Kitajski. — V severnem delu Albanije je proglašeno obsedno stanje.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko s i rotišče":
P. n. gg. I. V. 10 K; Franc Leban, srebrar 1 K; Anton Simčič iz Medane 40 vin.; Jakob Dekole. trgovec 1 K; veleč. g. Josip Budin, župnik 2 K; Ivan (ravos, sedlar 60 vin.; Josip Pajntar v Klavžah 1 K; Adolf Urbančič, mesari K;
nabiralniku: v gostilni gosp. Josipa Gorjanc 1 K 10 vin.
Bog plačaj stotero! Vse boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja ranča Jožefa 1.1
Za „A1 oj.zi j e v išče":
Po predavanju veleč. g. dr. Fr. Žigon, prof. v centr. semen, v Gorici — sta darovali c. firmi: Fellinger-Hassinger, Dunaj eno štolo, in Krickl - Schu eiger. Dunaj en mašn. plašč, štolo i. dr. za našo kapelo. Za majniški izlet so darovali : Dr. Josip Ujčič, prof. v centr. sem. 10 K; Ivan Tabaj, prof. 30 K; Krišt. Tomšič, kaplan v Tolminu 30 K; Štef. pl. Posarelli, kaplan v Tolminu 10 K; Josip Godnič, kaplan v Vrelčah 2 K. Bog plačaj obilno vsem!
Domače in razne vesti.
Volilcem ajdovskega sodnega okraja. Vsiljuje se Vam. dragi Vipavci, tržaški advokat dr. Gregorin za poslanca. Da tega moža ne marate, s t e pokazali uže L 190 7. ko je dobil na celem Vipavskem le 2 (reci dva) glasova. Volili ste raje Štreklja. Mislimo, da imate še manj vzroka sedaj zanj se potegovati. Saj ni naredil v tem času nič za vas. Ne verujemo, da ste se tako spreobrnili. Nasprotovali ste mu hudo in ga pustili na cedilu. Vipavci!
Značajnost velja! C e ni bili. 1907 dr. Gregorin za vas, tudi seda ni! Bodite prepričani! Sicer pa vi prav nične potrebujete n s i 1 j i v e g a tržaškega liberalnega advokata. Iz deželnega zbora je zbežal za Gabrščekom in s tem provzroril nove volitve na Krasu. Druge zasluge na Goriškem nima prav nobene. — Dr Stepančič je vrl mož, mož vednega dela za ljudstvo. Vipavce opozarjamo, naj marljivo prečitajo današnji članek v „Prim. Listu", koliko je dr. Stepančič naredil za svoje volilce na Krasu. Drugega ne rečemo.
France Kocjančič, liberalni držav nozborski kandidat in veleposestnik v Podgori — Toneta Klančiča dolgoletni konkurent za županski stolec — se bo torej še plazil po Goriškem, kakor se vidi. Tam v jeseni je pravil, da zapusti goriško deželo, kjer pošten kmet ne more izhajati. Pravil je, da se preseli s celo družino v Bosno in tam ustanovi kolonijo, kjer se do boljše izhajalo kakor v Podgori. Goriška — je rekel — ni za njega. — Tudi mi pravimo, da Goriška ni za njega. In da se uresničijo njegove in naše besede, se bo prepričal
13.	junija, ko bo ostal le kandidat. Prepričal se bo, da bi bilo res boljše, da bi se nahajal uže v Bosni. V Bosni naj poskuša svojo srečo, ker jo na Goriškem ne more najti. Sicer pa pravijo, da če ne bo izvoljen — kar mu pa mi garantiramo — jo kmalu po volitvah pobriše med bosanske Turke.
Dva volilna shoda brez volilcev.
— Pa saj smo rekli, da bi bilo res boljše, ako bi jo naš ljubi Frence Kocjančič iz Podgore uže sedaj pobrisal v Bosno med Turke! Bog ve, kaj ga zna do volitev še doleteti! Poslušajte, kaj se mu je prepetilo minulo nedeljo v Brdih. No, na politično pašo je šel minulo nedeljo naš ljubi Frence v Brda. V »Soči" se ječitalo: »Kandidat Kocijančič Franc se predstavi svojim briškim volilcem v nedeljo dne 14. na dveh shodih in sicer predpoludne ob 11. uri v prostorih pri g. Simčiču v Kozani, popoludne po blagoslovu ob 3. uri pa v Kojskem pri g. Mariniču. Volilci-Brici, udeležite se v obiinem številu teh dveh shodov". — Tudi tržaška »Edinost" je v nedeljski številki bombastično napovedala dva Kocijančičeva shoda v Brdih. A čujte, kako so mu jo napletli ti šmentani Brici! To so pa res nehvaležneži! Impertinenca, da ji ni para! Ubogi Frence se je celo pot iz Podgore do Kozane „biflal“, kaj bo na shodu govoril! Predstavljal si je polno dvorano pristašev in domišljal si je, da bodo njegove besede kar clek-trizirale poslušalce. — A glejte razočaranje! V Kozani vse mrtvo tam. kjer se je imel naš Frence predstaviti volilcem! Ja, pa niti par mož ni bilo! O sveta pokora! Kaj pa zdaj! Govoranca ga je davil , a teh prebrisanih Bricev le ni hotelo biti od nikoder. To je vrelo v Frencetovem srcu! Ja. pa jih ni in jih ni! Ni kazalo drugega kakor »Kehrt euch" in »Marsch" »zuriick" — brez shoda! »Nikdar več me ne vidijo Kozanci", si je mislil.
A kupa volilne grenkosti ni bila še polna. Ubogi Frence se je tolažil, da bo mogoče v Kojskem boljše! A kogar se smola zjutraj prime, se ga drži celi dan. Čujte. tudi v Kojskem se mu je tako godilo kakor v Kozani! »Ja pa kaj res me ne marajo", se je vprašal ubogi Frence. In revež jo je moral tudi iz Kojskega odkuriti brez shoda, ker volilcev ni hotelo biti od nikoder.
' Oj ubogi Frence! Volilci te ne marajo ! Nam nisi hotel verovati, sam si se hotel prepričati. In sedaj, ko si sam skušal, menda nam veruješ, da nisi pa nisi za poslanca pa »fertik"! To so ti povedali minulo nedeljo Brici s tem. da še pogledat te niso prišli!
Pa menda se ni še nobenemu kandidatu tako pripetilo kakor našemu
Frencetu! Naš Frence si bo najbrže na večne čase zapomnil, da je šel dne 14. maja 1911 v Brda sena shode ponujat za poslanca, a se je moral vrniti domov, ker ni bilo žive duše. ki bi ga poslušala. Kaj enakega se ni zgodilo še nobenemu kandidatu !
Ta pa zna! — Se ni še slišalo kaj takega! Čitajte ljudje! V torkovi številki »Soče" je debelo tiskano to le:
»Volilci v Gorskem volilnem okraju 1 Kar moji politični nasprotniki o meni govorijo in pišejo, je vse hudobno obrekovanje in laž. Ne verujte jim niči Vsi volite podpisanega! Andrej Vrtovec, posestnik in trgovec v Tolminu".
Ta pa zna, kaj! Prekaša A. Ga-brščeka! »Vsi volite mene!", se dere na vse grlo Vrtovec! Ravno tako kakor ši-rokoustnež pred cirkusom Zavatta! Ali se je dobil kje kak državno ali dežel-nozborski kandidat, ki je kričal: »Vsi volite mene!" Menda ne! Prvi je Vrtovec! Amerikanska reklama! Brrr! To bo izdalo! »Vsi volite mene!" Menda pa le ne vsi! Krave se smejejo, osli rigajo, Vrtovec pa kriči: »Vsi volite mene!“ Kj, bo luštno 13. junija!
In spet dežela na robu finančnega propada. — Tat, ki je ukradel denar, je tekel po ulici ter kričal: »Ulovite ga", da je odvrnil od sebe pozornost. Enaka se nam zdi »Soča". V sobotni, številki rešeta z deželnimi milijoni kakor z orehi. Milijonček več ali manj ji je čisto vseeno ! Bankerot dežele je neizogiben. Na koncu pa intonira navadno pesem : »Tega so krivi klerikalci". — Mi se ne bomo danes igrali z deželnimi milijoni, ampak rečemo le-to: Na robu finančnega propada je nekdo drugi, na robu finančnega propada so napredni denarni zavodi, na robu finančnega propada je bila »Mizarska zadruga", kije tudi padla v prepad. Na robu propada je liberalna stranka na Goriškem, na robu propada je veliki mesar, na robu propada je liberalno gospodarstvo v Gorici itd. To, to, draga »Soča" je materijal, o katerem bi morala govoriti. Tu so bankeroti, tu so falimenti, tu ima opraviti sodnija, biriči, državno pravdništvo in kazenski paragrafi! Tako je,vidite: Ravno deželni denarni zavodi so tisti, ki so dali ogromno svoto denarja za liberalne narodne klopotce, ki so danes res na robu finančnega propada. Prosimo »Sočo" prav uljudno. naj piše vsaj nekaj pod naslovom: »Liberalni denarni zavodi na robu finančnega propada". Kaj molči kakor grob!
To je pa res čudna logika. — Ko
je kandidiral pred štirimi leti sodni svetnik M. Gabrijelčič v državni zbor na liberalni program, ni pisala »Soča", naj gre M. Gabrijelčič na sodnijo, kjer potrebujemo slovenskih sodnikov, ampak je napela vse sile. da bi bil M. Gabrijelčič izvoljen. Sedaj pa, ko kandidirata na naš program dva sodna svetnika dr. H. Stepančič in Josip Fon ju poganja »Soča" na sodnijo. Piše kakor ji kaže!
Italijanski liberalni kandidat za
volilni okraj Červinjan - Tržič je dr. Alojzij Pettarin.
Deželnozborska dopolnilna volitev v Ljubljani. — Pri dopolnilni deže^uo-zborski volitvi, ki se je vršila v torek, je bil izvoljen za poslanca kandidat narodno-napredne stranke, prof. Reisner, ki je dobil 1685 glasov. Kandidat S. L S. dr. Vinko Gregorič je dobil 933 glasov, nemški kandidat Eger je dobil 455 glasov, socijalni demokrat Bartl pa 181. — Proti tej izvolitvi bode uložen protest in bode imel dež. zbor torej zadnjo besedo.
Neurje — Iz dunajske okolice, iz Lvova, iz Brna in iz Prage prihajajo poročila o groznih nevihtah in poplavah. Tudi toča je napravila veliko škode. Voda pa je na več krajih pridrla v hiše in podrla mostove. Tudi brez človeških žrtev ni bilo.
iz hribov smo dobili dopis, v katerem čitamo, da obiskujejo nekateri trgovci z nianufakturnim in drobnim blagom iz Gorice zasebnike in jim z v/.orci, katere s seboj nosijo, usiljujejo blago. Dopisnik opaža na koncu: Ali je to po zakonu prepovedano trgovanje znano slavni trgovski in obrtni zbornici v Gorici in kaj mislili ukreniti, da se to v bodoče prepreči ?
Dr. Fink prišel pod vlak. — V petek ob 7. uri 55 min. zv.je hotel primarij v Steyer-ju na Gor. Avstrijskem dr. Hugo Pink skočiti v Trstu na južnem kolodvoru na vlak, ki je že precej hitro drdral. Prijel se je že za držaj na vagonu, a nesreča je hotela, da je — ne ve se kako — najbrže zdrsnil ter prišel pod vlak. Bil je takoj mrtev. Neki list pravi, da je to oni zdravnik, katerega jc komensko obč. starešinstvo vsprejelo za občinskega zdravnika.
Potrjen zakon. Najvišje potrjenje je zadobil zakon, sklenjen v goriškem deželnem zboru, vsled katerega se uvršča med skladovne ceste občinska cesta od ceste Savenca-Kojsko čez Gornje in Spodnje Cerovo do mosta v Vipolžah.
Zanimiva razsodba. — Kasacijski dvor je istotako kot deželno sodišče v Celovcu izrekel načelo, da je kaznjivo, odsvetovati komu operacijo, ako jo smatra zdravnik za potrebno in sicer je to prestopek zoper varnost življenja v smislu § 335. k. z.
Dopusti vojakov za žetev. Vojno ministerstvo in ministerstvo za deželno brambo sta odredili, da smejo prosit za dopust za dela na domačem posestvu le vojaki sami in to ustmeno pri raportu. Ni pa dovoljeno, da bi kdo drugi, (oče, mati itd.) prosil na kateri-sibodi način za tak dopust pri vojakih se nahajajočega sorodnika.
Romanja v Rim. — Sv. Oče je poslal na škofe pisma, v katerih želi, naj bi prihodnje leto priredili velika romanja v Rim.
Nikar v Ameriko! — Priporočamo vsakomur, naj ne sili sedaj v Ameriko, ker vlada tam veliko pomanjkanje dela; da, vsak dan se zapre kaka nova tovarna. Samo v Čikagi je najmanj čez 60.000 brezposelnih delavcev. Kakor v čikagi, tako je tudi drugje.
Boj s tihotapci pri Brežicah. — Iz
Zagreba se poroča, da so hoteli Hrvati vtihotapiti pet s prešiči naloženih voz na Štajersko, a so jih presenetili orožniki. Vnel se je boj, ki je trajal pol ure in se je tudi streljalo. Štirje vozovi so se vrnili na Hrvaško, eden je pa izginil proti Brežicam. En orožnik je ranjen, ker je bil večkrat zadet. Ustreljen je tudi en konj. Tihotapce zasledujejo.
Našega cesarja bode zastopal pri kronanju angleškega kralja nadvojvoda Karol Fran Josip in ne prestolonaslednik Fran Ferdinand, kakor je bilo izprva namenjeno.
Mesine novice.
Slovenskim mestnim volilcem. Slovenski mestni volilci, ki so pravočasno reklamirali svojo volilno pravico pri tuk. municipiju in katerim je municipij reklamacije zavrnil, naj dotične reklamacije zopet izroče municipiju s pristavkom, da municipij nima pravice reševati reklamacij, marveč da pristoja ta pravica c. kr. okr. glavarstvu v Gorici, kateremu mora municipij reklamacije predložiti v rešitev. Ako bi se pa municipij branil vsprejeti reklamacije, potem naj jih neso volilci naravnost na okrajno glavarstvo. Tudi volilnemu odboru je zavrnil municipij 21 reklamacij. Tajnik vol. odbora pa je nesel reklamacije zopet na municipij, kjer je dotični gospodi povedal, da nima municipij reševati reklamacij, ampak da ta pravica pristoja okr. glavarstvu,
kateremu mora municipij reklamacije predložiti. Nekaj časa so se gospodje pri municipiju branili vsprejeti zopet reklamacije, a nazadnje so se vendarle ti dal i ter predložili reklamacije okr. glavarstvu za rešitev. Tako kakor je postopal tajnik volilnega odbora, postopajo naj vsi posamezniki, katerim je municipij reklamacije zavrnil.
Veselica v »Centralu" v prid novi kapucinski cerkvi se bo vršila, kakor uže bilježeno, prihodnjo nedeljo, dne 21. t. m. ob 4. uri pop. To veselico priredi mladina učnih zavodov »Šolskega Doma" pod vodstvom učiteljskega osebja. Opozarjamo naše rojake v mestu in v bližnji okolici na to lepo veselico, ki ima blag namen: podpreti zgradbo krasne kapucinske cerkve, katero bo naše ljudstvo z veseljem obiskovalo. Saj so čč. oo. kapucini priljubljeni našemu ljudstvu, kar kaže tudi to, da so naši okoličani mnogo pripomogli pri zgradbi nove hiše molitve. — Vspored veselice je naslednji:
I. Funtek: Deklamacija: »Pesem o pesmi"; 2. Nastop otrok s petjem: »Sirota"; 3. Volarič: „Divja rožica", dvoglasen zbor; 4. Rajalni nastop učenk „Šolskega doma"; 5.1.: „Sijaj sončice", troglasen ženski zbor s spremljevanjem glasovira; 6. Fr. Kimovec. Burka v enem dejanju. Zakleta soba v gostilni pri „zlati goski". — Pridite torej prihodnjo nedeljo v »Central"!
Sklep šolskega leta na tukajšni gimnaziji in realki bode dne 5. julija. Zrelostni izpiti prično na obeh zavodih
6.	julija in bodo trajali na gimnaziji do
II., na realki pa do 10. julija.
Porotno zasedanje prične v Gorici dne 22. junija t. 1.
V vagon električnega tramvaja
je v nedeljo zjutraj trčil na Verdijevem tekališču voz ognjegascev, ki je z veliko hitrostjo pridrdral iz ul. Caserma. Ojč je prodrlo železno planko tramvaja in šipe so se razbile. K sreči ni nikdo sedel v tramvaju, sicer bi se imelo obžalovati človeško žrtev.
Živinski semnji. — Namestništvo je pooblastilo tukajšnji municipij, da sme dovoljevati semnje za govejo živino, ki so bili zaradi kužnih bolezni doslej prepovedani.
Prihodnji živinski semenj v Gorici bo 26. maja. t. I.
Iz goriške okolice.
g Občni zbor »Zveze slovenskih kolonov" bo dne 28. maja ob 3. in pol popoludne v Vipolžah. Naši poverjeniki naj obvestijo o tem vse društvenikt!
g Št. Andrež. Pojasnilo k dopisu. »Soči" št. 54 iz Pistave pri Št. Andrežu.
Prebivalstvo občine Št. Andrež se je v poslednjih desetletjih skoro podvojilo ir še vedno raste, linorazredna šola je postala trorazredna in cela du-hovnija šteje danes nad 2000 duš, Št Andrež sam okrog 1S00. Duhovnik pa le — vedno — en sam. Ni čuda, da se je občina že leta 1904 obrnila s prošnjo do c. k. namestništva za zistemi-ziranje duhovnega pomočnika. Le to poslednje je stopilo v dogovor z mestnim magistratom v Gorici, h koji občini spada politično »Pristava", da bi tudi on pripomogel, dc navedenega zistemi-ziranja kooperature v Št. Audrežu, ker en sam duhovnik ne more več vspešno pastirovati. Kakor se je že naprej vedelo. je mestna občina vsako tozadevno podporo odklonila. Vsled tega je ministerstvo za u. in b. privolilo v ustanovitev kaplanije, če občina Št. Andrež vse stroške sama prevzame, ker verski zalog je prazen. Tako je ta zadeva zaspala in upanje za duhovnega pomočnika pri takih razmerah — za dogledni čas izginilo.
Pred dobrim letom je tukajšnje obč. starešinstvo vložilo prošnjo —
potom preč. knezo-nadškofijskega ordi-narijata, da bi se tukajšnja l< u racija spremenila v župnijo. Ministerstvo za uk in bogočaslje je načeloma v to privolilo ter preč. knezo nadškof. Ordina-rijatu naročilo, da sestavi tozadevno ustanovno pismo.
Ustanovno pismo naj izkaže natanko meje nove župnije Št. Andrrž, po mogočnosti naj bi se meje politične občine ujemale z onimi, cerkvene občine.
To je dalo povod, da je merodajna obla:.t porabila to priliko — ter ukrenila potrebno, da se zgoraj omenjene meje cerkveno tako spremenijo, da bode tu in tam en gospodar zlasti, ker mestni magistrat daje matičnemu uradu v Št. Andrežu veliko dela, a odkloni vsako podporo. Sploh kjer sta dva gospodarja, tam je gotovo mnogokrat nadležno križanje. Tudi občina Št. Andrež je vsled tega mnogokrat škodo trpela. Take so razmere med Pristavci in Št. Andrežem. Pristavcu — dopisniku — je menda malo mar, kam spada cerkveno on in njegovi somišljeniki, kajti cerkev in duhovnika v Št. Andrežu poznajo komaj po imenu; sramujejo se — kakor se večkrat sliši — priti med naše ljudstvo; bolj jim ugaja mesto in mestjani. Tem poslednjim so tudi priskrbeli oz. pripustili prostor za šolo „Lege", kamor se njih otroci lovijo, da postanejo pristni
(ioričani. Torej — se vstreže le
njih želji, če se jih tudi cerkveno pripusti stolni cerkvi, kamor najraji zahajajo ob nedeljah m praznikih k službi božji? V Št. Andrež jih ni. Zadovoljni so z mestnim magistratom le tedaj, ko si izposlujejo od njega dovo-lenje za javni ples, da kljubujejo cerkveni in občinski oblasti — v Št. Andrežu — češ — tu ukaže Gorica in ne vi Št. AndreŽanje. Tako je — Pristavci — in ne kakor — napredni dopisnik vso zadevo zvito pripoveduje.
g Iz Št. Andreža. — France Kocijančič je prišel v soboto zvečer na političen kvartin k Petru. Kmalu se je začel usiljevati možem okoli mize in jel govoriti o žuljih, katere imamo kmetje. Prišteval je tudi sebe med kmete.) Na-zoči kmet, ki je opazoval Kocijančičeve
roke mu je zagodel: »H  kaj vi
imate žuljave roke ? Aloje roke so žu-ljave, ne vaše, le poglejte jih" — in pomolil je Kocijančiču kot prst debele žulje pod nos! A je gledal Kocijančič. Navzoči pa so zagnali smeh, da je bilo kaj. Kakor se vidi, Kocijančiču ne pomagajo ne kmečki, ne gosposki »žulji" I
g Trnovo pri Gorici. — Gospod A. Gruden (to pot kar direktno, ker si nočemo nakloniti očitanja od neke strani, da smo strahopetni) je potrdil v „Prim." od 5. t. m., da smo pisali neresnico. Povedal je, da je agitiral. Čudno se nam zdi, da se je čutil tako zadetega po našem dopisu. Napisal je v »Prim.", ki je njegov zaščitnik, dolg dopis, v katerem se jezi, da ga nismo pustili v miru pri njegovem delu za lib. stranko. Ali nimamo proti njegovi osebi nič; omenili smo ga kot agitatorja, kar bi nam — ker je res — ne smel zameriti. Dalje se z g. (i. ne bomo prerekali. Naši volilci že vejo, kaj jim je storiti. Konec.
g Smrtna kosa. V torek zjutraj ob
5.	uri je umrl v St. Petru pri Gorici podžupan g. .Jožef Bizjak v 38. letu svoje dobe, zapustivši bolno soprogo in 7 nedorastlih otrok. Pokojnik je bil naš somišljenik. N. p. v m !
g Št. Florijan. Č i t a j t e, ljudje! S skrajno brezobzirnostjo ie naš župan pritisnil pretekl.o nedeljo pravici klofuto na lice, z brezprimerno brezobzirnostjo je gazil in toptal občinski red, na brezprimeren način si je hotel osvojiti zopet moč in upliv v prvem volilnem razredu. V nedeljo se je doigralo
pri starešinstveni seji nekaj takega, kar mora do skrajnosti razburiti tudi najbolj mirne Občinarje ter izzvati med njimi glasen in odločen protest. Za nedeljsko sejo so dobili starešini vabila s sledečim dnevnim redom: I. Volitev 3 udov za komisijo drž. zbor. volitev. 2. Radi plačila hudournika „Birše“. (Tako kozlarijo more zapisati le človek, ki ne zna slovenski. Županstvo vabi-starešine na razgovor, koliko bojo plačali hudourniku. Mar misli očka župan dati hudourniku kako nagrado zato, da odnese iz občinskega urada, kar se je v v njem gnilega nabralo?) Konečno je stala na dnevnem redu še tretja točka — raznoterosti. Ko sta bili pri seji prva in druga točka izčrpani, vstane župan ter pove, da je dobila Dalmacija od vlade 4 milijone K podpore, a naša občina ni prejela ničesar, ker nimamo mož, ki bi se zato potegovali. Skrbeti se tedaj mora, da imenujemo nekaj častnih občanov, ki bodo pri vladi za nas delali, zato predlaga da se izvole dvorni svetnik Gabrijelčič, sodni svetnik Rutar, tržaški advokat Gregorin in upokojeni učitelj !'.oren za častne občane števerjanske občine. Sedaj nam bo šlo dobro. Števerjanci moramo odslej gledati na to, da nam vlada še hiš ne zasuje s kronami. Ti štirje gospodje imajo namreč pri vladi grozen upliv. Najmanj kar dosežejo je to, da se postavi na Dunaju nova tiskarna, ki bo tiskala bankovce po tisoč kron za nas Štever-jance, ki imajo take častne občane. Gospod župan, pojdite se solit, ta je pa res malce preveč debela. Če bi povedali kaj takega kot klobasar v kaki družbi, kjer igrajo zelenega carja, bi morda bilo še primerno, a da predlagate pri starešinstveni seji izvolitev onih štirih gospodov za častne občane in pristavite, da nam bodo izposlovali državno podporo, je skrajna predrznost, ki ji kazen ne izostane. K tej stvari se bomo še vrnili. Za danes registriramo še to, da so se trije naši somišljeniki odstranili od seje v znak protesta proti županovemu zahrbtnemu predlogu ter se je nato izvršila izvolitev z 14 glasovi proti 3. Proti izvolitvi se vloži rekurz.
g Št. Florjan. — Naše županstvo je kazalo ob sestavi volilnih imenikov prav pridno svoje liberalne rožičke. Res neverjetno je, da pozna župan tako slabo našo občino, ko ji načeluje že črez 10 let. Napačnih hišnih številk kar mrgoli v imeniku in naših pristašev je tudi izpuščenih lepo število. S tem, da je zamenjal hišne številke, bi bil sestavlja-lec imenika lahko odvzel kar okolu 50 volilcem, pristašem S. L. S. volivno pravico. Toda možiček se je vrezal, kajti poznamo ga dobro in smo zato stali na straži. Sedaj mora župan imenik popravljati in se pri tem kiselo drži, Kako hudo mu bo zelo na dan volitve, ko nas pride kar cela vojska, da oddamo glasove za našega vrlega Fona.
g Iz Brd. Predrznost in nesramnost liberalne stranke nam je bila še precej znana, vendar bi si ne bili nikoli mislil, da si upa ta stranka s svojima nelepima čednostima tako daleč. Liberalni stranki je s tem, da je postavila za kandidata Kocijančiča, pri nas odklenkalo. Briški koloni moramo iti v boj vsi kot eden mož, napeti moramo vse moči; da vržemo moža, ki je nastopal proti natn vedno in ob vsaki priliki. Zleti naj, kakor je dolg in tanek. Z geslom — proč z nasprotnikom kolonov, živjo naš Fon stopimo 13*. julija vsi na volišče!	•	Kolon.
g Št. Andrež. — Skupina »J. S. Z." najuljtidneje vabi vse tovariše člane k sestanku, ki bo v nedeljo 21. t. m. ob 10 in pol uri predpoludne v društvenih prostorih (župnišče). Vsi člani so naprošeni, da blagovolijo prinesti s seboj članarsko knjižico. Odbor.
Iz ajdovskega okraja.
a Šmarje pri Ajdovščini. — V nedeljo, ko so se vračali šmarenski Orli domov iz Loga, napadel je neki liberalni divjak njih trobentača ter mu iztrgal trobento iz rok. Orli, zagledavši to, pritekli so trobentaču na pomoč ter iztrgali napadalcu trobento. Ta je začel na to luido razsajati ter hudo pretiti Orlom z nekim nevarnim orodjem. Ta prizor so opazovali i/pred neke liberalne krčme nekateri šmarenski liberalni Bolikanci“, psujoč na Orle in ploskajoč napadalcu. Res lepa napredna „olika" ta. Mi Orli pa povemo dotičnikom, da nas njihovo psovanje nikakor ne bode ustrahovalo ter da pojdemo svojo začrtano pot naprej, ne mene^ se za vse liberalne psovke. Mi pustimo druge pri miru in ravno tako naj puste oni nas; drugače pa se bodemo znali že braniti.
Iz kanalskega okraja.
ki Smrtna kosa. Dne 11. t. m. ob
11.	uri ponoči je v Gorenji vasi pri Kanalu umrla v 86. letu g.a Dorotea Križnič, mati g. šolskega svetnika Stefana Križnič, ravnatelja c. kr. ženskega izobraževališča v Gorici.
V soboto popoludne pa se je vršil pogreb, ki je bil res veličansten. Pogreb je vodil preč. gosp. dekan Berlot ob azistenci dveh duhovnikov in dveh oo. kapucinov. Pogreba pa se je udeležila velika množica pogrebcev domačih in tujih. Iz Gorice je prišlo skazati zadnjo čast pokojnici učiteljsko osobje c. kr. ženskega učiteljišča in c. kr. vadnic ter prav lepo število gojenk ženskega učiteljišča. Udeležili so se pogreba c. kr. uradniki iz Kanala, župan kanalski ter več drugih odličnih oseb kakor tudi veliko število domačega prebivalstva. Blagi pokojnici svetila večna luč, gosp. šol. svetniku Križniču pa in ostalim žalujočim naše iskreno sožalje.
ki Iz obmejnih hribov nad Kanalom. Stolpa na Matajurju ni več. Od nedelje t. j. 30. aprila ga pogrešamo. Najbrže je že zopet treščilo vanj. Bil je iz rezanega kamna trdno sezidan pa je vse-jedno komaj deset let vkljuboval naravnim silam. Nekam čuden je zdaj pogled na Matajur. Takoj spozna oko, da mu nekaj manjka.
Delo na novih cestah, tako na spodnji ob Idriji kakor tudi na zgornji proti Marijinem Celju, urno napreduje. Delavcev se toliko oglaša, da ne morejo niti vs* dobiti dela. Prihajajo od vseh strani. Da je med njimi tudi veliko takih, ki le zato štiri ali pet dni med tednom delajo, da potem tri dni pijančujejo, ni mi treba posebej omenjati.
V noči od sobote do nedeljo je skušal nekdo vlomiti v marijino celjsko cerkev skozi vrata zakristije. Hvala Bogu, ni se mu posrečilo. Je sicer preluknjal vrata, odpahnil spodnji zapah in tudi ključavnico poškodoval, a notri le ni prišel. Držal je še zgornji zapah. Zdi se pa, da je bil najbrže pri svojem delu moten, kajti drugače ni verjetno, da bi bil opustil začeto delo, ko je bil vendar že blizo svojega cilja.
Vrtačanje bi radi svojo na pol podrto cerkvico sv. Genderce popravili, a se (skoraj) boje stroškov. Nobeno čudo. Pomisliti je treba, da je vseh ognjev v Vrtači s Kobalarjein vred le 9. Izmed teh je par posestnikov tako ubogih, da ne bodo mogli sploh nič prispevati. Zato vi vsi p. n. hribolazci, ki radi obiskujete hrib sv. Genderce, požu-rite se in pomagajte jim, da se vam ne bo treba več spodtikati nad napol podrto cerkvico. Pa tudi od drugih oseb kaj radi sprejmejo pomoč.
Bojimo se tudi letos slabe letine. Toča nas je že obiskala. Zdaj, ko sadje
cvete, skoraj neprestano dežuje, tako, da nekateri trde, da je za letos sadje že dozorelo. Setev si le malo pomaga, ker nima potrebne toplote. Bog nam pomagaj I
Oh, volitev se vsi bojimo! Sicer smo po večini v taboru S. L. S., pa vendar ne hodimo kaj radi tako po-gostoma volit. Vajeni smo mirnega življenja. Ob volitvah se pa duhovi razburjajo. Zato nam volitve nič kaj ne dopadajo. Volit pa pojdemo, če tudi ne radi, ker vemo zakaj se gre in ker vemo. da je to naša dolžnost.
ki Lokovec. - V „Primorcu“ št. 17 je zagledal beli dan dopis iz Lokovca, ki vsebuje toliko laži, kolikor ima besed.
Ne bi odgovarjal, kajti zdi se mi skoraj pod čast odgovarjati takim dopisom, toda ker hoče ta „Primorčev velikan zasmehovati naše županstvo iu starešinstvo, hočem vendar resnici na ljubo odgovoriti, da ne bo slovenska avnost mislila napačno. Torej poglejmo dopisnika, kako mu tuga napolujuje srce, ko se take strašanske krivice gode Lokovčanom pod sedanjim župaustvom. In čuj, dragi čitalelj, kaj se vse ne zmisli ta lažnjivi „kljukec". Pravi namreč, da se mu čudno dozdeva, da ali se spodobi v mrtvašnici, nahajajoči se na pokopališču, kjer so naši ranjki položeni k večnemu počitku, imeti obč. pisarno. O ubogi revček, pomilujem te, da imaš tako zmešane možgane, da kaj takega }išeš v najbolj napreden časopis na Goriškem Glej, kako gre to lepo skupaj: mirodvor pa mrtvašnica. Ali so v mrtvašnici pokopani mrliči? Ali se ti v glavi meša ? Kje je v Lokovcu mrtvašnica ? Mogoče v tvoji zaspani glavi. Tvoje možgane si zakopal v lokovško mrtvašnico. Glede mrtvašnice je namreč stvar tale: Ko so napravljali načrt za novo pokopališče, so obenem napravili na zahtevo c. kr. okr. glavarstva tudi načrt za mrtvašnico, toda prenašali so jo kakor mačka mlade. Napravili so tudi že temelj za njo ravno na sredi pokopališča pri zidu, kjer bi bila ua pravem mestu. Ali ko je bil Winkler za župana, se je temelj razdrl. In napravila se je na sedanjem mestu večja stavba s 3 sobami, kakih 5 metrov od cerkve proč. To poslopje je last cerkve in je napravljeno za cerkveno shrambo.
To torej ni mrtvašnica, kakor se to sanja „Primorčevemu“ velikanu s plesnjivimi možgani, kajti c. kr. okr. glavarstvo je 1. 1904 prepovedalo zidati mrtvašnico skupaj s cerkveno stavbo, in 1, 1910 je izrecno zaukazalo, da se mora zidati mrtvašnica, ker drugače jo bo zidalo glavarstvo. Tudi je v postavi prepovedano imeti iz zdravstvenih ozirov mrtvašnico skupaj z drugim poslopjem. Kdo je kriv, da se bo morala zidati nova mrtvašnica? Taka je toraj stvar. Voda je prišla in nesla dopisnikove možgane v „Primorčeve“ in golobčki so prišli ter so ostanke popikali. Dopisnik se obrača na g. župana, naj za božjo voljo odpravi obč. pisarno proč iz cerkvenega poslopja. — Rad bi vedel, komu je na škodo, ako je obč. pisarna pri cerkvi, ko vendar vsak občinar, kadar ima kaj opraviti p:i županstvu, to lahko v nedeljo opravi, in mu ni treba hoditi na dom g. župana. Ali ni to velika korist za Občinarje? Kje si bil dopisnik prej, ko je bila obč. pisarna v krčmi, kjer se je denar zapravljal in kjer se je neštetokrat celo starašiue napadalo. Takrat si bil dopisnik v deveti deželi in si študiral, da je človek iz opice prišel. Kaj ne? (Saj človek bi kmalu verjel, da taki, kot je ta dopisnik, res izvirajo iz opice.)
Takrat, ko se je samo par metrov od pokopališča plesalo, na boben ropotalo, takrat se je delala čast mrtvim, (seveda po indijansko,) takrat še niso bili položeni k večnemu počitku.
Dalje mu ne ugaja obč. obhodnik. Pravi, da ne zna ne čitati ne pisati iu tudi da od hiše do hiše hoditi ne zna.
Ceuj. učiteljstvo, primi dopisnika za ušesa, glej kako spričevalo ti je dal. Sicer pa je to javna laž, kajti naš ob-hodnik je vrlo nadarjen in zna prav dobro čitati in pisati. Ako ne zna od hiše do hiše hoditi, bi bilo dobro, cenj. dopisnik, da bi ti najel onega ponočnega skakljača, da ga nauči hoditi od hiše do hiše. Storil bo dobro delo, mesto da hodi po noči okrog kakor kakšna sova, saj že ščinkovci na kakšni stari hruški čivkajo o njem --1
Dopisnik hotel si osramotiti županstvo, toda osramotil si samega sebe, kajti na čelo si si pritisnil pečat javnega lažnika. Saj te dobro poznamo, kje se skrivaš zahrbtnež iu zgago delaš. Lo-kovčani obrnite hrbet svojim sramotil-cem, liberalnim zgagarjem.
Oklenite se S. L. S., ki je edina prava kmečka ljudska stranka, ki dela za ljudsko omiko in prosveto.
Liberalna pa ne more nič drugega pokazati kot svoj sramotni propad povsod.
O „Primorec", tolažnik, svetni duh, usmili se liberalnih uh’.
Eden izmed 1484 Lokovčauov.
ki Iz Kanala. —(Pristop k p r-vemu sv. obhajalu!
Ko človek gleda spremembe v naravi, nehote se ga polasti neka nadzemeljska miloba. Vse se veseli, vse raduje. Od vseh krajev neizmernega vesoljnega stvarstva odmeva hvala in čast Vsega-mogočnemu. Duša človeška potrebuje pomoči, da ne omahne na poti, ki nas pelje v presveta nebesa.
V kanalski župniji je nastopilo novo življenje. V kljub naravni lepoti se je med ljudstvo razvilo tudi duševno obzorje.
Starodavna „kanalska župnija" kako lep in krasen praznik si praznovala dne
7.	maja, ki se zove: »Otroški praznik"
Naš skrbni, v obče spoštovani ve-leprečastiti gos. dekan iu neutrudljivi č. gos. podružnik potrudila sta se tako, da sta pripravila mlade otročiče za prvi pristop k sv. obhajilu. Tu mi pridejo v spomin besede našega gos. J. Kristusa : „Pustile otročiče h meni priti". Dasi-ravno pojo kanalski zvonovi le eno in isto pesem, privabili so mnogo pobožnega ljudstva v cerkev, med katerim se je videlo tudi stariše teh nedolžnih in srečnih otrok. Prihajale so deklice v belih oblekah z venčki na glavi, v desnici knjižico, v levici svečo, na kateri je cvetela lilija v znamenje nedolžnosti; tudi dečki niso zaostali. Srce pa je bilo polno ljubezni do ljubega Jezusa. Kedo ne bi gledal z veseljem te nežne angeljčke v človeški podobi. Med sv. mašo je bil prejem sv. obhajila.
Veleprečastiti gos. dekan pozdravil jih je z besedami: „Hvaljen bodi J. K. v zakramentu presvetega rešnjega telesa". Nato jim je napravil vspodbuden govor. Po tem so pristopili srečni povabljenci h mizi Gospodovi z dostojno pobožnostjo Nepopisna radost in sveto veselji je odsevalo iz nedolžnih oči. Bilo jih je približno 150.
Dolžnost imamo se srčno zahvaliti veleprečastiti duhovščini, našemu preč. gos. dekanu kakor tudi č gos. podruž-niku za njiju trud in požrtovalnost.
Slednjič naj mi bode dovoljeno povedati sledeči vzgled: „Leta 1812. povabil je mogočni francoski cesar Napoleon I. svoje prve generale tri dni pred bitko na obed. Napoleon bil je pri tem obedu ves zamišljen in otožen. Eden njegovih najstarejših generalov se ga predrzne vprašati. „Veličanstvo 1 ali ste bili kedaj prav veseli v dnevih vašega preteklega življenja". Mogočni cesar je junaško odgovoril Ja. Spominjam se, da sem bil eden dan prav vesel, ne prej, ne poslej nikoli več tako kakor isti dan, ko
sem pristopil k prvemu sv. obhajilu
ki Znani fabrlkant ponarejonega denarja Anton Gabrijelčič z Anhovega, o kalsrem smo uže večkrat poročali, da se bavi s to prepovedano obrtjo, je bil te dni aretiran v restavraciji „Tri krone" v Gorici. Pri njem so našli dve ponarejeni kroni. Na gobi pa ima še eno tožbo zaradi te prepovedane obrti.
Iz tolminskega okraja.
t Oitajte, volilol na Tolminskem !
Vrtovec je bogat trgovec, ob enem pa razmeroma še mlad in zdrav, začasno upokojen ljudski učitelj. Torej začasno upokojen učitelj je Vrtovec. A ta začasni pokoj traja uže celo vrsto let. In Vrtovec ni bolan, zdrav je, hvala Bogu!
A učiteljska plača mu teče vseeno! Koncem meseca ta mož hladnokrvno pograbi svitle kronce, katere morajo skupaj spravljati kmetje tolminskega glavarstva! Vidite, volilci, za koga morate plačevati ? Potem ni nobeno čudo, ako so šolske doklade na Tolminskem tako velike, če morate plačevati razmeroma še mlade, zdrave učitelje, ki ne učijo, a bi lahko še celo vrsto let učili! Če bi bilo kaj resnične ljubezni za tolminskega kmeta v mladem, plačanem a ne uslužbenem učitelju Vrtovcu, bi le ta rekel: „Srce me boli, ker vlečem plačo za učenje, katerega ne izvršujem. Zato, da olajšam veliko šolsko breme, katerega morajo nositi tolminski kmetje, se odpovedujem plači, katere ne zaslužim in bom delal na vse načine, da se šolske doklade znižajo". — A tega Vrtovec ni storil in še vedno vleče povsem hladnokrvno koncem meseca krvave žulje tolminskega ljudstva. Vidite volilci I Taki možje se vam usiljujejo! In potem se upajo taki možje farbati o visokih šolskih dokladah na Tolminskem! Za učiteljevanje je upokojen, za kandidiranje in politično hujskanje pa.ni upokojen! Ej, ga bodo uže upokojili 13. junija!
t „Nella patrla del Rosettl"— — Komu ni znana ta ultralaška, Slovence žaleča pesem? Slovenci si zamašimo ušesji, ko jo slišimo in vzbudi se v nas gnjev in srd do tistih, ki jo prepevajo. Čujte pa, kaj je naredil liberalni kandidat Vrtovec pred letom in dnem! Ta slovenski »radikalec" je peljal na svojem vozu proti Tolminu gručo Italijanov, ki so se škandalozno obnašali in predrzno in izzivalno peli „NeIla patria del Rosetti". Zgražali so se tolminski Slovenci. Le nekdo se je smejal, in ta je bil liberalni kandidat Vrtovec, ki je zadovoljno poganjal žival. Ni imel gra-jalne besede in sicer zato, ker so ti Ita-iijanissimi pri njem stanovali in mu mošnjiček polnili. Takrat se ta tolminski junak ni čutil prav nič Slovenca in je smehljaje vozil po Tolminu laške „Marameote“. Sedaj pa se usiljuje slovenskim volilcem v hribih za poslanca! Volilci v hribih ga pošljejo dne 13. junija vozit »Marameote".
Evviva Vertovitz!
t Poroka. — 15. t. m. sta se poročila pri Sv. Luciji gospodična Marija Golja in Anton Leban. Bila je lepa slovesnost združena s Šmarnicami. Mlademu paru želimo obilo sreče in blagoslova z nebes!
t Od Sv. Lucije. Novoporočencema Antonu in Mariji Leban, ki sta poslala iz Ljubljane za naš ŠmarniČni oltar dve prekrasni sveči, se popisani iskreno zahvaljujem.
Župnik Jož. Fabijan.
t Himen — Poročil se je dne 15. maja v Dol. Trebuši g. Filip Podgornik, učitelj v Gor. Trebuši z g. Maričko La-pajna, veleposestnikova v .Oblazu". Želimo, da vedno bila jima sreča mila, pomlad ljubezni nikdar ne minila!
V Gor. Trebuši je bil izvoljen županom g. Stefan Gruden, cerkveni ključar. »Primorce" se jezi nad lo zmago. Naj se le potolaži in naj bo prepričan, ja v Gor. Trebuši ni liberalcev, »Soči-nili" pajdašev! — Za volitve ni posebnega zanimanja. Saj tudi ni treba. Ali naj gredo volit ljudje Vrtovca, kateri bi — v slučaju, da je izvoljen — gotovo zgrešil vrata v parlamentu. Vsak trezen liberalec je zato v zadregi, ali bi šel volit ali ne, ker je postavila stranka takega »botegarja" proti dr. Gregorčiču. Ali bi ne bil vsak drugi tolminski kmet ravno tako sposoben ali vsaj ne slabši od njega?
t V Bači pri Sv Luciji je bil pretečeno nedeljo shod, katerega je priredila »Prometna zveza katoliško mislečih železničarjev". Shod je bil dobro obiskan in se je vršil v redu. Prvi je govoril g. Kolcša, predsednik prometne zveze za Ljubljano. Povedal je, da je I bila prometna zveza vstanovljena v [juliju 1900 in kako se je iz skromnega I začetka razvilo mogočno društvo, katero I zdaj šteje tisoče članov. Pojasnil je de-
I lovanje drž. poslancev K. L. S. v korist
II železničarjev in omenil še posebej trud Igg. Gostinčarja in Žitnika. Opisal je tudi j nasprotovanje socijalno - demokratičnih
drž. poslancev in opomnil, da ti delavca le toliko časa poznajo, dokler pridno plačuje in jim služi, kadar pa on v potrebi zahteva podporo, katera mu tiče, ga ne poznajo več, pokažejo mu vrata. V potrdilo tega je navedel resnične dogodke iz življenja socijalno-demokra-tičnih železničarjev. Prečital je letno poročilo prometne zveze, katera obsega vse avstrijske narode in poživlja one, ki še niso člani, da pristopijo. Prometna zveza je ustanovljena na krščanski podli lagi in ljubezen veže nje člane; raditega njim spcijalni-demokrati niti prijaznega Ij pogleda ne privoščijo.
Drugi govornik je bil preč. g. deželni poslanec in župnik v Gorjah Piber. Pojasnil je splošen političen položaj v Avstriji, prišel na socijalno demokracijo in pojasnil vrednost reka : »Vera je zasebna zadeva." Okrtačal je precej dobro socijalno-demokrate in pozval navzoče, da naj nastopajo proti brezozirnim liberalcem in socijalno - demokratom, brezozirno toliko časa, doklerne bo njih terorizem vničen.
Iz kobariškega okraja.
kbd Vrsno. — Naša občina ima izredno čast, daje dala »Slovenski Ljudski Stranki" na Goriškem političnega voditelja v osebi veleč. g. dr. A. Grego r-č i č a. Vrsenci smo ponosni na to, in ob vsakokratni volitvi, ko se gre za to, da se postavi našega rojaka na odlično mesto narodnega zastopnika z veseljem hitimo tudi mi na volišče in po svojih skromnih močeh pripomoremo do izvolitve. Tako se zgodi tudi pri prihodnjih državnozborskih volitvah. Vsi poj-demo na volišče za našega rojaka duhovnika in dobrega narodnjaka dr. A. Gregorčiča. Od tega nas nobena sila, ne leva, ne desna, ne odvrne. Da bi nam nebo naklonilo mnogo, mnogo takih duhovnikov, rodoljubov in značajev, in pa tudi mnogo, mnogo takih delavcev za blagor slovenskega ljudstva. Vse drugače bi bilo na Slovenskem. Zato pa, da se našemu rojaku hvaležnega ska-žemo za obilr.e dobrote, ki nam jih je pridobil, pojdemo 13. junija vsi na volišče zanj I
kb Izpod Erna. — Nekateri kobariški magnati, znanci in prijatelji velikega liberalnega komedijanta v Gorici, pridušujejo naše kmete, naj bi volili za poslanca liberalnega Vrtovca. Naši kmetje pa jim bodo pokazali fige in volili bodo po svojem prepričanju. Tako je prav.
Sadje pri nas je v najlepšem cvetu, trava prav dobro kaže.
Iz bovškega okraja.
b Z Bovškega. — Ljudstvo na Bovškem norce brije iz kandidature liberalnega Vrtovca. Pravijo, da je postavila liberalna stranka Vrtovca za kandidata kot strašilo, ki odžene od liberalne stranke še tistih par treznih mož, ki se prištevajo med liberalce. Učitelja Vrtovca pa ne bode ljudstvo na Bovškem volilo. Veliko nevoljo med liberalci je vzbudila na Bovškem vest, da kandidira proti dr. Gregorčiču taka politična ničla kakor je Vrtovec. Vrtovec je bil uže večkrat liberalni kandidat, a vsakikrat je odnesla z političnega bojišča liberalna stranka razbito glavo, ko je ž njim poskušala srečo. Tako bo tudi sedaj. Kaj bo revček Vrtovec proti našemu dr. Gregorčiču! Skrit naj se gre! Naš je in ostane dr. Gregorčič!
Iz komenskega okraja.
km Iz Temnice. — Vsled dopisa iz Temnice, v »Primorski list" št. 19 glede vravnave in razdelitve plače našega prečastitega g. vikarja. Podpisani izjavljam, da želim našemu sedanjemu sl. županstvu in starešinstvu, bolj srečne vspehe kakor sem jih jaz doživel v prejšnjem starem županstvu, in to v korist naše občine in pa prečastitega g. vikarja.
Na izraz dopisnika, da sem jaz hujskal manjše posestnike proti pristojbinam našega gospoda vikarja, je popolnoma gola neresnica. Ako mi dopisnik to dokaže vdobi groš; ako se hoče dopisnik še nadalje z menoj v javnosti pričkati, pripravljen sem na nadaljni in podrobni odgovor, toda le proti podpisu dopisnika.
Pahor Jožef, km Iz Temnice. Sliši se, da v nedeljo, dne 21. t. m. bo tukaj volilni shod socijalnih demokratov. In res! Po naldjučbi mi je prišel v roke plakat, na katerem predstavljajo za kandidata nekega Kopača. Mi pa pravimo, da Kopača zdaj nimamo potrebo, ker smo skopali skoraj vse. Tisti socijalisti, katerih je en par, pa da nimajo skoraj nič za kopati.
Na plakatu je tiskano, da vera je privatna stvar, vsak naj si versko vprašanje reši po svoji vesti. V politiko naj se vera ne vlači.
Zdaj vidimo, kakšne misli imajo taki ljudje! Pri nas mislim, vdobijo malo kruha, taki možje, če ravno zdaj na plakatih gradove obetajo. Toraj vo-iilci! Dne 13. junija oddajte svoj glas vsi za kandidata S. L. S. našega domačina dr. H. Stepančiča in ne dajte se od takih ljudi premotiti.
km Z Vojščlce. — Uno nedeljo imeli smo prvo sv. obhajilo odraščenih otrok. Bilo je prav lepo, ali še lepše se nam obeta, ko bo prvo sv. ‘obhajilo malih otrok, tretjega in četrtega šolskega leta. S cveticami opletene sveče darovali so otroci na altar rožni Devici Mariji.
Lepe »Šmarnice" imamo vsak večer. Lepo berilo z naukom in prav lepo petje naših deklet privabi polno ljudi. Pojejo dekleta odraščena in šolska. Pri litanijah vsak večer drugi odpev. Cerkev je, malo da ne, vedno polna. Bog in Marija daj, da bi to obrodilo obilen sad in da bi se mladina vedno držala imenitnega pregovora:
»Mladine najlepša lepota je ta : nedolžnost, ponižnost, dobrota srca!"
km Iz Tomačevce. — Dne 10.
maja se je vršil pogreb krčmarice Ane Ščuka iz Tomačevce. Bila je žena dobrega in usmiljenega srca. Zapustila je edino hčer staro 22. let. Vaščani in sorodniki so jo spremili v obilem številu k pogrebu. N. p. v. m.
Iz sežanskega okraja.
s S Krasa. Župan Vran, kakšen mož in kakšen župan je to? S Krasa nam pišejo: Prvi pogoj v človeškem Življenju je značajnost. Značajen mož pa ne sme nikdar prelomiti svoje besede. Tega načela se menda Vran ne drži.
Gospod Vran se je nekoliko dni pred shodom v Štanjelu takole izrazil Onemu frdamanemu Gabršku iz Gorice jo moram pokazati, ker me je o priliki zadnjih volitev zaradi mojega nastopa, kot agitator za agrarno stranko, na presurov način napadal; tako ga imam v želodcu, da bodem letos nasprotoval vsakemu kandidatu ko-jega bo on podpiral.
Je li držal Vran to besedo? Ml, kateri smo slišali iz njegovih ust zgoraj navedeno izjavo, smo kar strmeii, ko smo videli malo dni potem na shodu v Štanjelu našega brihtnega Vrana skupaj z svojim prijateljem Gabršče-kom in ko smo slišali, kako sta se složno ogrevala za istega kandidata.
Gospodu županu Vranu bi svetovali naj skrbi rajši bolj za svoje županske posle in naj prepusti kraško politiko drugim. Saj ve dobro, da niti v lastni občini nima zaradi svojega pretirano liberalnega duha nikake trdne zaslombe, posebno pa v zadnjem času, ker je izposloval od starešinstva baje neki v zakonu ne povsem vte-meljeni sklep glede zidanja nove šole v Utovljah in sicer na temelju nekega z Občinarji napravljenega čudnega zapisnika, o kojem trdijo mnogoteri Občinarji, da niso vedeli kaj so podpisali.
Dva poštena Občinarja sta ga vprašala nedavno od tega nekega dne zjutraj predno sta odšla v Gorico, je li predložil pritožbo glede šole v Utovljah vže deželnemu odboru. On jima je odgovoril, da j a in naj gresta le v Gorico poprašat, zakaj je ne rešijo. Kdo bi ne bil veroval županu! Moža sta odšla v Gorico. Ali glej vražjega Vrana! Na stopnicah deželnega odbora srečata možakarja lastnega župana, koji jim je v njuno veliko začudenje v videči zadregi, da se neresnica razkrije, rekel: Vesta kaj, sedaj vama moram pa vže resnico povedati, da imam d o-tično pritožbo še doma! Moža sta mu seveda tudi povedala, kar je zaslužil, ker ju je imel za norca, po vrhu jima je moral pa — Če tudi ne rad — plačati vse stroške nepotrebnega in od njega povzročenega potovanja v Gorico. Tako je poravnal župan Vran, ki se sicer tako šopiri, uradno neresnico.
Še nekaj! Po Krasu se govori, da bo moral plačati župan Vran 300 K in neverno še koliko stroškov. Zakaj? Neka tvrdka je tožila županstvo v Tomaju za 300 K zaradi naprave načrta za napajališče v Grahovembrdu. Dasi dolg ne obstoji, je bila tožena občina dne 7. t. m. pri sodniji v Sežani obsojena v plačilo. Kako pa to? Politikujoči župan Vran je narok zamudi 1, vsled česar je bila nedolžna občina kontu m aci rana. Kam se zagazi, če se ima od volilnega agitiranja razburjeno glavo.
Iz korminskega okraja.
Podpora. Deželni odbor je dal sto kron podpore za mostič čez Kožbanšček, ki ga je dal napraviti župnik Plesničar. Bodi na tem mestu izrečena zahvala dež. odboru, ker dotični most je bil res potreben: zdaj lahko pridejo ljudje iz Plavi v Kožbano tudi ob največji povodnji; tudi se ni bati šolarjem onstran Kožbanščka. da jih voda odnese; in Slapničanom ne bo treba ob houcurnih nedeljah le oddaleč gledati — farno cerkev...
Za kratek čas.
S hribu 14. V. 11.
N. pr. primorski list v Goric.
Sn slišu prajt n sn brau da se u kantera za poslanca na Duni vrtuc s tinina, tist bizjoniran učikl ka jema btego. G: poznam zatu k je biti zemenju nkrat inarajno in I . . ., ki je liadu akul dragentirat*)J za se pa je šu sluiz [kla-buk u blato. Srna bral da je Strekelj faliu vrata na Duni zatu ostane sada dama letaš; ke pa de! Vrata je vrati padobna, lahka fališ! Pa marajma na razloči ad I .. .. ta je ana velika reč od falejna. Vrtuca nečema za paslanca. Naj astane dama da se u naušu vrata razločt an naj predaja svoja karta in plajbezne atnpa še bisk. Se mu nisem fušen vrtucu, ga mam rad zatu mu svetujem: šparaj naje n pa čevlje in sapa za zadnja ura — paslanc še taku nauš nkol ti Vrtuc! T ku t paiiein k sn toj prjatu. Sada pa zbogom! nič nezamir!
*) drgentinat.
LISTEK.
Marx-ov nauk o delu in veljavi.
»Težko ti je udarjati proti ostnom" — tako je govoril Gospod sv. Pavlu, ko je ta še globoko tičal v judaizmu. Prav te besede pa smemo po pravici obrniti na nekatere katoliške sociologe, ki tičijo še globoko v kapitalizmu. Navadili smo se kapitalističnemu življenju in delovanju tako, da mislimo, da je krščansko, sveto in večno-veljavno, kar je pa v svojem bistvu pravzaprav le oderuštvo. Težko se nam zdi zapustiti staro strujo, ki se je v teku več stoletij prilagodila človeškemu življenju, da je v njej vsaj za nekatere sloje dobro biti. Da bi se zdramili iz spanja, poslal nam je Gospod že razne kazni. Mej te kazni, ki jih je božja previdnost izbrala, je po mnenju najboljših krščanskih sociologov na pr. Vogel-sanga, Hohoffa in dr. prištevati tudi socializem. Vogelsang imenuje v svojih spisih') na več mestih socialno demokracijo pravično kazen božjo za grehe krščanske družbe.
Ali smo se pa poboljšali? Mesto da bi šli v se in začeli premišljevati ostro logiko velikega božjega biča, ki mu je ime: Dr. Karel Marx, skušamo si pomagati z raznimi ugovori, ki jih ponavlja dan za dnem kapitalistični liberalizem. Pri tem vidimc še, da pobijajo nekateri Marxa, ko ga niti ne poznajo. Mesto da bi govorili o veljavi, pišejo o rabni vrednosti in o cenah in dokazujejo, kako se cene na trgu ravnajo ne samo po količini dela, ampak tudi po drugih okolnostih. Tako Cathrein in A. Weiss v svojih spisih in sociologijah. Povsem krivo presoja to vprašanje tudi „Cas" I. 1911 v članku: Opombe k teoriji o delu in veljavi.
Po Marx-u je treba dobro razločevati pojme: Vrednost, veljava, cena, blago in predmet. O tem je bilo obširno čitati v »Času" 1911 v članku: Marxov nauk o delu in veljavi.' Drugače je vse naše pisarenje prazno in dobri stvari več škoduje ko koristi. Vogelsang imenuje na več mestih Marxovo knjigo: Das Kapital v socialnem oziru apologijo katoliškega nauka sv. očetov, apologijo školastike in kanoničnega prava. Tako tudi drugi pisatelji na pr. Ratzinger (Die Volksvvirtschaft in ihren sittlichen Grundlagen 1881), prof. F. K. Funk (Geschichte des kirchlichen Zinsverbotes 1876), Hohoff (Die Bedeutung der Marxschen Kapitalkritik 1908) i. t. d. Po mojem mnenju je to vprašanje velike važnosti. Prepričan sem, da tiči prav v tem tista točka, radi katere ne morejo krščansko-socialne stranke naprej. Ako ne razumemo Marx-ovega nauka o delu in veljavi ne moremo razumeti tudi idealnega cerkvenega nauka o obrestovanju in oderu-štvu. Bodi dovoljeno napisatitu par opomb k omenjenim opombam v »Času" I. t. I. Prav bi bilo, ko bi se k teinu vprašanju oglasili tudi drugi.
»Čas" se sklicuje proti Marx-u na Bernsteina in Tugan-Baranowskega, ki imata
’) .Die sozialen Lehren des 1* reiherrn Karl TOII Vogelsang* 1894 in .Zins umi \Vucher*.
sicer nasproti sodobnim socialistom v marsičem prav, a ne segata Marx-u niti do kolen. Pisatelj teh vrstic je o kantovski kon-fuznost Ttigan-Baranouskega obširno pisal v „Času" 1909 str. 469. Glede tega učenjaka je vsaka beseda odveč. Iz njegovih zadnjih spisov je razvidno, da bi radMarx-ove pridobitve porabil za novo teorijo na podlagi Kantove zmote, pa se mož le smeši. V bistvu trdi isto, kar Marx in imenuje knjigo „Das Kapital" največje in najgenjalnejše delo druge polovice 19. stoletja-). Glede Bernsteinovih izvajanj nasproti Marx-u velja isto. Oba zamenjujeta pojme vrednost, veljava in cena. O takih pisateljih, kakor jeTugan-Baranowsky, kliče Hohoff:	„Proč	od
Kanta, a k o hočete sploh kaj spoznati!'* ) Tudi mnogo katoliških sociologov se v tem oziru moti. Celo v izvrstnem časopisu »Monatschrift fiir christliche Sozialrefom" ni več srebrnočistega nauka pokojnega Vogelsang-a. Pred nami ležijo njegove knjige, iz katerih veje sveži krščanski duh in ki zaslužijo, da jih vsakdo, ki se bavi se socialnim vprašanjem, dobro prouči.
A\arx-ov nauk glede dela in veljave ni sofizem, ni zvijača, ampak zakon narave. Zastonj se je sklicevati na Tugan-Baranovvskega, ki pravi, „da zamenjujemo stvari zato, ker imajo rabno vrednost in da jih cenimo tudi po rabni vrednosti". Na to odgovarjamo, da Marx ne govori e stvareh in predmetih ampah o „blagu“, ki je že pri izdelovanju v tvornici namenjeno za druge potom menjavne pogodbe. To je vse kaj drugega! Priznamo radi, da se dobe stvari, ki so nam zelo pri srci in ki bi jih po nobeni ceni ne oddali ali oddali le po izredno visoki ceni, ki ni v nobeni primeri z delom, ki je bilo potrebno za izdelanje dotičnega predmeta. Izkušnja se prav večkrat ne vjemlje z zakonom. To se godi več ali manj sč vsemi zakoni. Priznamo tudi radi, da se blago menjuje radi rabne vrednosti,
-’) Dur moderne Sozialismus in seiner gescli. Entvvicklung. 1908 str. 51.
5) Die Bedeutung der Mf.rx-schen Kapital-kritik. 1908 str. 181.
a vpraša se, po čem se pri menjavanju blago meri? Rabna vrednost se zahteva za vsako blago enako in zato pri menjavanju nič ne izda, ker se poravnava. Vse rabne vrednosti so enako opravičene, kakor so vsa dela, ki bi proizvajajo in vsi stanovi en a k o opravičeni. Mi potrebujemo sukno, pa potrebujemo tudi usnje, oboje je enako opravičeno '). Vpraša se le, koliko sukna velja usnja ? Po čem naj se to meri ? Da se to ne meri po rabni vrednosti, naj pojasni dvoje zgledov! Voda ima gotovo mej vsemi božjimi stvarmi največjo rabno vrednost. Vprašamo pa, kako veljavo ima voda ? Za nas, ki je imamo pri rokah, kolikor hočemo, prav nobene! Vse drugače je v krajih, kjer nimajo vode na pr. ob času suše, ko jo morajo voziti iz daljnih krajev ali v mestih, kjer morajo napravljati drage vodovode. Tu ima voda veljavo, ki se meri edino-le po delu, ki je za dobavo vode potrebno. Isto velja tudi o zraku, ki je gotovo največje rabne vrednosti. Ta zgleda sta jasna in ne opravi proti njima noben ugovor nič. Izjeme so kajpada tudi, a te izjeme potrjujejo pravilo. Ko so na pr. na Angležkem vpeljali tkalni stroj na paro, je delavec napravil v istem času dvakrat toliko izdelkov, ko prej “). Teh izdelkov veljava in dosledno tudi cena pa je pala na polovico. Veljava se torej praviloma meri po delu. Rabna vrednost je praviloma le pogoj veljave. Priznamo pa radi, da se na trgu določajo cene po raznih okoliščinah, ki nimajo z veljavo prav nič opraviti. Od tod jok in stok ubogega ljudstva, ki mora blago preplačevati, od tod preklinjevanje proti krščenim in nekrščenim oderuhom, k i se poslu ž ujejo raznih priložnosti in pretvez, da izsesujejo kri kmetu in delavcu. !.e vprašajte kmeta ali delavca, ki ima zdrav razum, po čem bi se morala prav za prav meriti veljava in dosledno tudi cena in odgovoril vam bo: Po delu!11)
(Dalje pride.)
') Mar\: Das Kapital str. 7.
'-) Ibidem str. 5.
'•) Glej, kaj pravi knjiga: Pregovori, 11,26 o sleparijah pri prodajanju žita !
Trg Sv. Antona v KOBARIDU bo 12. in ne 13. junija in sicer samo za nje leto.
Županstvo trga Kobarid
12. maja 1911.
GRUNTAR, župan.
Razpis dražbe.
■
Občina Grahovo — politični okraj Tolmin — razpisuje tem po. toni gradnjo občinskega vodovoda v Grantu na podlagi projekta izdelanega po c. kr. melioracijskem uradu v Trstu.
Gradnja je proračunjena na kron o,(>7lH>7, in se bode oddal na podlagi enotnih v proračunu navedenih cen.
Načrti, proračun, kakor tudi splošni in posebni stavbeni pogoji so na ogled v občinski pisarni ob uradnih urah.
Pismena ponudbe z varščino v znesku 300 kron v denarju ali pupilarno varnih vrednostnih listinah so doposlati podpisanemu ob činskemu uradu najkasneje do 10. junija t. 1. Občina si pridržuje popolno prosto sklepanje o sprejetju ali odklonitvi ponudb.
Izid dražbe naznani se ponudnikom tekom 14 dni.
OBČINSKI URAD
Grahovo, //. maja njii.
AND. MOČNIK, župan.
Nova trgovina z železnino
Pinter & Lenard
v Gorici v l^aštelju št. 7
Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klosete, peči sledilnike in vse v to stroko spadajoči predmeti.
Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenj. občinstvu se toplo priporoča
Pinter & Lenard.
4
„ £]. SUIIBO]# i
Zanesljivo stara domača in najvejčja slov. tvrdka v GORICI
samo
tl
v hiši g. Kuštrina.
Birmanska darila {J
dobite najcenejše in najfinejše po tovarniških cenah vsled velike zaloge, na primer; Niki a sto uro za 4 K; srebrno uro za 7'50 K; zlate damske' ure za 20 K; za gospode 40 K; zlate in srebrne verižice vseh vrst. — Poleg cenejšega blaga imam vedno v zalogi tudi najfinejše svetovno znano žvicarsko blago n. pr. „Schaffhausner zenlth omega" s posebno precizijskim kolesjem po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane. Garantirano zanesljive v vseh legah in tem-lU'	peraturah.	Za	takšne	ure	dajem	večletno	jamstvo.
POSLANO.
Podpisani obžalujem, da sem razžalil dne 23. 4. 11 g. nadučitelja L. Likarja ter preklicujem svoje besede.
Peter Komee,
Števerjan h. štev. 179.
O P H
. 4-»
^ »c/a
a o* 2 a
S „ •
'v *CJ
O tli
Pijte samo Tolstovrško slatino!
ki se dobi dosedaj na Primorskem pri naslednjih preprodajalcih:
Fr. Špacapan. Ozeljan Ad. Ivančič. Kanal .Jos. Urbančič, Bazovica Fr. Majne, Gornje Vremah J. Škerlj, Tomaj Fr. Miklavič, Kobarid
Josip Vatovec, mislice Divača Leopold Jonko, Bovec P. Bertok, kon. dr., Dekani Ivan Ukmar, Dutovlje J. Štravs, Cerkno M. Kacin, Police
K. Šiškovič, Černikal Avg. Dolenc, Ajdovščina 1:. Bevk, Lokavec Iv. Fidel, Pesek Fr. Silvester, Vipava L. Kovačič nasl.. Sv. Lucija
SLOVENCI!
Svoji k svojim! Kupujte in zahtevajte povsod le TOLSTOVRŠKO SLATINO! 1	 "I
ii
««z o o w
n t; -i o 2 °
uk s, 2?
to O T3 i—
tj P ji (/>
3 ® ^ nO.®.
o ~
C/l M 3 rt r ds
N —
- O
— c
Š<
E. p H ^£2.
w W W v manufakturni trgovini
TEOD. HRIBAR
Gosposka ulica štev. 6 a a a a a
= v GORICI	-=
— — Sg dobi perilo za H£V(JstQ rumber.ško, belgijsko in šlezijsko platno, Ferkal, Batist, Zefir, Satin. — Modr|Q volne sukno za moško obleko, preproge, zavese, odeje, šivane kuverte, žime, volno za postelje. Jager, srajce itd. itd.
Loterijske številke.
IH. maja.
Dunaj . jradec .
60 62 29 25 22 5 87 63 65 71
Tri božje čednosti!
Ker Tridentinski cerkv. zbor in tudi alekizem (štev. 808) zaukazuje obuditi večkrat, posebno ob nedeljah
,Tri božje čednosti11
h je založila „Narodna Tiskarna" v (jorici mali obliki, tako da se lahko razdelijo med vernike in šolske otroke.
Cena posameznemu izvodu 1 vin. Naročila sprejema in izvršuje Tlarodna Tiskarna" v Gorici.
Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ul. sv. Ivana št. 11.
se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe,
katere napravi po načrtu
Josip Palek,
V
naslednik Karola Cufer
priporoča se tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za žvcplanje, zadnji sistem škropilnic za vitrijol, polivalnike za vrte in patentirane ventlatorje za dimnike i. t. d. oprave so izvršujejo tožno in po najnižji ceni.
Odlikovana pekarija in sladčičarna $/>
♦
♦
| K. Draščik J l ♦
♦
t Gorici na Kornu
(v lastni hlil)
Izvriuje naročila vsakovrstnega peciva, tort9, kolače za blrmanoe ln poroke, pince itd. Prodaja različna Ana vina in likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Priporoča ne sl. občinstvu. Cene jako nizke.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in Dtroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
-dino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
tvan Bednarik
priporoča svojo
■ n
njigoveznico
v GORIC!
dellii Croce štev. (>.
Liliča
©r
j Goriška zveza
I gospodarskih zadrug in društev v Gorici
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri natopi imetjih potrebščin in pri prodni ^ »/v, ‘'v* kmetijskih pridelkov. ^ ‘'v* ^
Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE0 v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT- 32.
"**©
t
1
:
Naznanilo.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Antona Obidiča njegovo staroznano
čevljarsko delavnico
v Semeniški ulici št. 2.
Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene.
Josip Černovic,
čevljarski mojster
Gorica, Semeniška ulica št. 2.
Oglas.
Podpisani krojaški mojster in trgovec priporočam slav. občinstvu svojo edino trgovino in združeno krojaško delavnico v Brdih za obilna naročila. V zalogi imam raznovrstnega blaga, kakor: sukno, tkanino („cajh“), perkal in drugo potrebščino ter vse priprave za Orlovski kroj, telovadnih hlač in srajc. — Priporočam slavnim društvom „Orel“, naj si pri meni naročajo Pripravljen sem na zahtevo društva priti na dom in vzeti mero ter zgotovljeno obleko na dom poslati. Cena obleki razen telovadnih hlač in srajc, je 36 K do 38 K. Z odličnim spoštovanjem Andrej Mavrič, krojaški mojster in trgovec Kojsko 205 (v Brdih).
Naznanilo preselitve.
Znana stara domača tvrdka z železnino
Konjedic & Zajec
naznanja uljudno, da preseli svojo trgovino v prostore hiše
• vi it i i	^
Gosposka ul. št. 7 (prej krojaška zadruga).
K a novo praktično urejena trgovina omogoči nas naše cenj. odjemalce vsestransko hitro, točno, ceno in pošteno postreči. Zahvaljevaje se dosedanjej eenjenej naklonjenosti, proseč i nadaljne vljudnosti, priporočamo se za obilne naročbe v naših novih prostorih z odličnim spoštovanjem
Konjedic & Zajec.
Prva Hlovenoka trgovina i jedilnim lilugom
Anton Kuštrin,
» (SORICI Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
Delaonica cerhvenih posod In cerkvenega orodja
Fr. Leban Sorica,
Maglstratna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja Ir prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
Anton Potatzky
naslednik JOSIP TERPIN.
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovaliiže nlrnberškega ln drobnega blaga ter tkanin, preje ln nitij.
Potrebičine
za pisarne, kadilce In popotnike.
NajboljSe Šivanke in Šivalne stroje. Potrebščine za krojače inčrevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obnvala za vse letne Im.
Posebnost: temena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Štev. 1351
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil I. četrtletja, t. i. mesecev
jamarja, fetaarja in narta 1910
začne v
ponedeljek, IZ. junija 1911,
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon-deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po-poludne.
Dne 17., 21., 24. junija in 1. julija bodo v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi, od 10. do
12.	predpoludne in od 3. do 4. pop.
V G o r i c i, 2. maja 1911.
01 ravnateljstva lastavljalnice.
hm
„ Ljubljanske kreditne banke“
 se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. — —
J Sloge na hnjižlce obrestuje po !>/*%. vloge v tehočem računu po dogovoru.
? GORICI
Delniška glavnica K 5,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	-Rezervni	zaklad	K	450.000.
=~~	PODRUŽNICE:	Celovec,	Gorica. Sarajevo. Split. Trst. - —— -
L
J
dobivajo se v veliki izbiri ♦♦♦ od kron 20=80
J. MEDVED - GORICA. =
1
JOSIP CULOT
v Raštelju štev. 2 25 v Gorici.
Velika zaloga vsakovrstnih i£rač, okraskov za božično drevesce in punlc za igračo.
Razpele iz kovine, rožni venci in podobice, rokavice iz volne in sukna, čevlji in klape, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, seme za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in
kovčegi, pipe, ustniki in cevi.
Jžassa.
JE2H3
^SŠSSS
Odlikovana mizarska delavnloa s stro Jovim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
mnnA raznovrstno, izdeluje se OaiilaSC tudi po meri. prave ruske>
valUoL se popravlja.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje _cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela za stavbe
Ifcnm P 0 d P * a * * ter Čevljarske Uolijv	potrebščine.
Vrvarsko 'aZT°
I. Drufovka Gorica
Gosposka ulica 3. (Nasproti Montu.)
Ustanovljena tvrdka leta 1806.
Restavracija
„TRI KRONE"
GORICA - Gosposka ulica
ima vedno sveža jedila, toči pilzensko in steinfeldsko pivo, izborna domača vina in teran. — Cene zmerne.
Ferdinand Baumgarten,
restavrater.
Za birmo
prave švicarske ure
zlatnino in srebrnino itd. nakupite najbolje in najceneje pri tvrdki
aiehsandcr Ambrožič
GORICA, Korso J. Verdi 26.
Istotam se izvršujejo popravila v to stroko spadajoča točno in po najnižjih cenah.
II i	
?l i	
Pii
»CENTRALNA POSOJILNICA
FJEGISCFJOVflnft ZADRUGA Z OmEJCnO ZAVeZO
53ES3EF V GORICI
obrestuje hranilne vloge po 4' J],,. Daje članom posojila na vknjižbo po 5'4°0, na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 Iv. Rentni davek plačuje posojilnica sama. . Zadružni urad je v lastni hiši Gorso Gius. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
Čevljarsha zadruga v Mirnu
jalno svojih izdelkov	•j ± j na trgu sv. Antona na	
vogalu v Rabatišče štev. 1 ter se priporoča		
za obilno naročbo. —	- Ima v	zalogi vsako-
vrstnega obuvala ter	sprejema naročila po	
m- zmerni	i cenal	1.
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mi{ zarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic. - ■	1
Za mnogobrojna naročila bo toplo priporočam
RNTON BREŠČAK.
KXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX*
Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
Trakino (fitokfliero jetrno olje. PoHchno sredstvo proti pranim boleznim in apiolni teleNui slabosti.
Ixvrna steklenica tega olju mi rarnomene barve po K 110, bele barro K 2.
Trakino ieleznato Jetrno olje.
Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trnkiiio jetrno olje ne železnim jodetrem.
S tem oljem ae ozdravijo v kratkem čunu z gotovostjo v«e kostne boleZni, llezni otroki, gol&e, malokrvnost itd.
CCUS ene Steklenice je 1 krUDO 40 vinarjev. xssssssssss=
Opomba. Olje, katerega naropam direktno ix Norvoi?IJo, preifiCo rte vedno v mojem kem. laboratorju pr e dn o no napolnijo steklenice. Zato xamorem JamMtl n voj Im Čf. odjemalcem glede člNtoto in atalne sposobnosti xa /.dravljenje.
Cristofolettijeva pijača i* kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju 8 trsklnlm oljem.
=— Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.
!xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
„Kmcčka Banka“ v Gorici,
na Kornu št. 12
eskomptuje menjice pod jako ugodnimi pogoji. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun. ter jili obrestuje čisto po
4
31 0 4
0
Načelstvo obstoji iz gg.. Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Saunig, veleposestnik in župan v Biljah, podpredsednik, Fran Obljubok, veleposestnik in župan v Kojskem-Krasno, Ignacij Križman, nadučitelj v Dornbeigu, Alojzij Bandelj, veleposestnik v Podgori.
S
se večkrat plačajo za popolnoma nič vredno možko in žensko blago. Da se pa nihče ne bode varal, naj si ogleda najino velikansko zalogo
POMLADANSKIH IN LETHIH NOVOSTI.
Kdor ne zamore si sam oglegati najino zalog,), naj si naroči vzorce, katere dobi poštnine prosto na dom pri domači tvrdki
Ivančič & Kurinčič-Gorica,
Gosposka ulica št. 11, (nasproti Hotela treh kron.)
Blago za ,Orlovske“ kroje, kakor vse potrebščine, spadajoče k telovadnemu kroju, dobijo slavna „ Orlovska* društva pod ugodnimi pogoji.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. VimpolSek v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskara" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.