Ciril Pirc Sprehodi pod nebesnim obokom Prvi sprehod Poletna sobota v drugi polovici avgusta. Jascn sončen dan se nagiba h koncu, Sonce je že zašlo za Bogatinom. Njegovi zadnji žarki Še obsevajo vršace Julijskih Alp, ki obkrožajo Bohinjsko jezero. Počasi se pripravlja vsa narava k pocitKu. Tudi Ksenija \e danes kaj hitro povečerjala in pospravila mizo na verandi. Nič ni pustila opravka mamici. Pa ne da bi bila trudna po celo-dnevnih sprehodih v lepi naravi in si želela mehke posteljice. 0 ne! Veliko več je inaela v načrtu. Očka ji je zagotovo obljubil, da jo popelje zvečer ven pod zvezdnato nebo, Danes se bo prvikrat seznanila pobliže z mige-tajočimi zvezdicami visoko tam gori nad našimi glavami. Kolikokrat jih je opazovala, kako so tiho krožile noc za nocjo svoje tihe kroge na temnem nočnem nebu. Večje jn manjše zvezdice so vzhajale izza cerkvice Sv. Janeza, pa izza Črne prsti in drugih vrhov. Vzpeniale so se visoko na nebesnem svodu in zopet zahajale za Škrbino, za Podrto goro in za Bogatinom. Pa je zvedela od svojega očka, da ima mnogo zvezdic svoja lastna imcna, kakor je njej ime Ksenija in nienim prijatel)icam Metka, Marjanca, Alenka, Milenka. Povedal ji je tudi, da so stan narodi, ki so živeli davno pred nami, po več zvezd združili in take skupine krstili z imeni raznih 71 živali, bitij iz baik, z imeni starih poganskih bogov. Vse to, da so se laže spoznali v množini svetlih zvezdic, ki so jim bile vodnice na samotnih potih po pustiniah in na nevarnih vožnjah po neizmernem morju. ,,Kako rada bi tudi jaz poznala po imenu vse zvezdice, pa jih je toliko!" je vzkiiknila. ,,Ni tako težko, srček," ji je odvrnil očka, ,,samo malo dobre volje je treba, pa veliko Ijubezni do narave in božjega stvarstva. Tega ti pa nc manjka. Tudi ni treba, da poznaš vse zvezde po imenu, Za začetek bo zadostovalo, da se spoznaš z glavnimi in najlepsiini skupinami zvezd, ali kakor tudi pravimo z glavninri ozvezdji, In ker posebno Ijubiš živalce, te bom najprej seznanil z ozvezdjiraa Velikega in Malega medvcda. Sicer bi bil april za iskanje Velikega medveda ugodnejši. Ker te bom pa ob isti priliki seznanil še z drugim ozvezdjem, bo prihodnja sobota kaj ugodna." ,,Ce nama le ne bo vreme skvarilo nočnega izprehoda k zvezdicam!" je vzdihnila Ksenija. Pa je prišla težko pričakovana sobota, lepa kakor sta si jo le mogla želeti naša zvezdoslovca. Zvezdica za zvezdico se je vžigala na temnomodrem nebu. Ob devetih zvečer je zaklical očka: „ Ksenija, pokViči mamico, da gremo. Zadnji Čas je za zvezdoznance tvoje starosti." Hitro je bila mlada zvezdoslovka pripravljena, da spremi starsc na travnike ob severovzhodni obali jezera in se prvič seznani s prijateljicami svojih sanj, ki so ji vsako noč pošiljale pozdrave iz neznanih daljav. ,,Glejta te lepe zvezdice tam gori na levi strani!" vzklikne Ksenija, ko so bili na mestu. ,,Zvezdoznanci ne pravijo na levi strani, ampak na zahodu, to je na oni strani, kjer je zašlo soncc Le pomisli, če se scdajle obrneš, pa so tvo)e zvezdice na desni." ltKako pa vem, kje je zahod?" vpraša mala radovednica. ffPrav, prav kmalu boš znala določiti glavne smcri neba, to so sever, jug, vzhod in zahod. Za sedajle ti povem le toliko, da je stran neba, na kateri je Sonce, ko zazvoni pri Sv. Janezu poldnc in se oglaša tvoj žfclodček tcr želi kosila, jug. Ravno nasproti, tam kamor si obrnjena sedaj, je sever. In če gledaš proti severu, imaš na levi strani zahod in na desni strani vzhod." (,Torej na zahodno stran neba poglejta moje zvezdice. Ena, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem jih je. Stiri tvorijo vogale četverokotnika, tri pa se ga drže kot nalomljen držaj." ,,Vidiš, vidiš! Kar sama se boš spoznala med zvezdicami, pa nič ti ne bo treba moje po-moci," ji odvrne očka. ,,Saj to, kar si sedaj našla sama, \e ravno ozvezdje, s katerim sem te hotel najprej seznaniti. Teh sedem zvezd tvori V e-1 i k i v o z. Stiri zvezde v obliki četverokotnika Veliki voz so voz> ostale tri pa oj- nica. Misli si zvezdice zvezane s črtamii kakor bi doma na poli papirja zvezala točke z ravnimi črtarai!" 72 ,,Joj očka! Jutri bom posktisila narisati tudi v svoj zvezek teh sedem zvezdic in jih zvezati z ravnimi črtami, da dobim lik Velikcga voza." ,,Veliki voz je pa le del tega ozvezdja. Še z nekaterimi zvezdami v neposredni bližini tvori ozvezdje; Veliki medved. Velikega medveda boš našla vedno na nebuf pa Če ga boš iskala poleti ali pozimi, spomladi ali jeseni, Sedajle ga vidiš na zahodni strani, novembra ga boš ob istem času našla nizko na severni strani, februaria na vzhodu, maja pa zopet na severu, a to pot visoko na nebu. Pa tudi sedajle, ko stojimo tukaj v učenih razgovorih, lahko opaziš, kako se Veliki voz pocasi pomika dalje: voz naprej, ojnica za njim- Kakor vse druge zvezde, krožijo tudi zvezde Velikega voza v krogih okoli točke na nebu, ki je edina mirna." ,,Kje pa je ta čudna točka, okoli katere krožijo vse zvezdice?" ,,Le potrpljenje I Takoj se boš seznanila z njo, Poišči zadnji dve kolesi Velikega voza, zveži jih v mishh s črto, kakor bi narcdila to doraa v zvezku in podaljšaj to Črto in kmalu boš naletela na svetlejšo zvezdo, na zvezdo f,Tečafnico" ali ,,Severnico". ,,Res — jo že imam. Skoraj za petkrat sem morala podaljšati zvezno črto med obema zadnjima kolesoma, da sem jo naŠla. Pa zakaj ji pravimo I,,Tečajnica" ? A]i je to v kakSni zvezi z besedo tečaj, kakor imamo n. pr, pri vratih tcčaje, okoli katerih sc vrte krila vrat?" ,tUganiIa s;[ Tečajnica je najbližja svetla zvczda v bližini severnega tečaia. Tako bVizu mu ie, da si lahko misliš, da je tam severni iečaj. ln okoli severnega tečaja se vrte vsc zvezde. Bolj ko je zvezda oddaljena od tečaja, v tem večjih krogih riše svoje vccne tire na nebcsncm cboku. No, in sedaj boš lahko vedno nasla glavne strani neba, kjer koli boš hotela. Najprvo boš poiskala zvezde Velikega voza in. z njegovo po-močjo zvezdo Tečajnico. Ce boš gledala proti Tečajnici, boš imela pred seboj sever, za sabo jug, na levi zahod in desni vzhod- Seveda lc > ponoci in če ni obJačno." ,,Potem je pa Tečainica ka^ iraenitna zvezda, kaj nc?" ,,Seveda, posebno v prejšnjih časih. Ona je bila vodnica prvim po-gumnim pomorščakom, ki so se drznili v malih, krhkih ladjah na nepre-gledne morske daljave; ona je vodila naše potnike, ki so potovali po širnih planjavah Evrope, ona je rešila marsikaterega potnika, ki sc jc zgubil v neznanih krajih. ¦ Za nas tri pa je Še posebno H zanimiva. Saj je prva zvezda v o)-m nici Malega voza, Le poskusi ¦ najti še ostalih šest zvezd, Skoraj I ravno tako so razporejene, kakor ¦ zvezde v Velikem vozu, le da |. niso tako svetle. Svetlejši sta razen W Tcčajnicclc obe zvczdi, ki pred- stavljata zadnji kolesi voza. Po-nekod pravijo tema dvema zvez- ¦ dama ,,čuvaria tečaja", ker I sta tečaju najbližji svetli zvczdi, H Eeveda, če izvzamemo TeČainico. I Lahko se ii zgodi, da ob luninem ¦ svitu, ali če ie zrak meglea, ostalih zvezdic niti oe vidiš. Kakor \e Veliki I voz Je de\ ozvezdja Velikega raedveda, (ako fe tudi Mali voz dcl B ozvezdja Malega medveda." K_ 73 ,,Samo kako so mogli naši prednikt v teh ozvezdjih, ki si mi jih po-kazal, videti siiko mcdvedov. Jaz ne morem najti nobcne podobnosti s kakšnim medvedom ali malim medvedkom?" ,,Ne vemo danes več, kaj so si mislili stari narodi, ko so prviČ krstiH skupine zvezd na nebu. Najbrže so hoteli ovekovečiti spomin na kakšen važen dogodek v svoji zgodovini ali na kakšno važno osebo svojega Ijudstva ali junaka iz svojega bajeslovja. Tudi danes imenujemo kak veKk most po zaslužnem možu, ali pa mu postavimo spomenik, ki mu ni prav nič po-doben. Pomisli samo na Napoleonov spomentk v Ljubljani, ki tudi ni nič podoben Napoleonu." ,,Ki naj nas pa vedno spominja na francoski narod in na velike žrtve, ki jih je daroval za naše osvobojenje," pripomni Ksenija. ,,No vidiš! In sedaj hitro Šc eno ozvezdje, potem pa domov. Podališaj črto, ki si jo v mislih začrtala na nebu od obeh zadnjih koles Velikega voza do Tečajnice še dalje in prisla boš do ozvezdja petih velikih zvezd, ki imajo obliko latinske črke W." MJo že imam, glejta, glejta jo tam gori, ravno na nasprotni strani od tečaja kot f,Vc-liki voz"! ,,Ime ozvezdja je Kasiopeja." ,,To iitie si je pa težko zapommtU Kdo pa ic bila ta žcna?" ,,V grškem bajeslovju je bila Kasiopeja etiopska kraljica. Po milosti boginje Minerve je bila z vso svojo rodbino postavljcna med zvezde. Zato so v bližini ozvezdja Kasiopejc Še ozvezdja Celeja, njenega soproga, Andro-tnedc, njene hčerke in junaka Perzeja, ki je rcšil Andromedo iz oklepa morske pošasti. S tcmi ozvezdji se pa zaenkrat še ne bomo seznanili, Dovolj bo, čc boš poznala največja io najsvetlejša ozvezdja." Kaaiopeja ,,Kakor so tri, s katerimi sem se sezna- nila danesl" ,,In ki so še posebno zanimiva, ker iih vidimo pri nas celo lcto. Zato pravi znanost tem zvezdam, ki so tako blizu tečaia, da iih lahko opazuje-mo celo leto ,,circumpolarne zvezde", po latinskih besedah: pol = tečaj in circum = okoli! ,,Sedaj bo za našo raalo zvezdoznanko Čas, da gre v posteljico," se oglasi mamica, ki je dosedaj tiho sledila razlagam očka in radovednim vprašanjem svoje hčerke. ,,Res je," odvrne ocka, ,,glej za koliko so že spremenila naša ozvezdja svojo lego v tej urici, ko smo gledali čuda zvezdnatega neba. Na poti domov, pa naj ti še nckai povem o Vclikem in Malera medvedu. Stara grška bajka nam pripoveduje, kako je boginja Juno spremenila lcpo vilo Kalisto v medvedko. Njen sin Arcas je nekega dne na lovu srečal svojo mater, Ni jje poznal. Ze je nameril puščico nanjo, kar se približa bog Ju-piter in postavi obadva kot velikega in malega mcdveda med zvezde, kjer jih še dandanes občudujemo." In tako je končal prvi sprehod pod zvezdnatim nebom. (Dalje.) 74