Glasiilo Socialistične ^veze delofnega ljudstva za Podrarje št. 19 Ptuj, dne 24. maja 1963 CENA 20 riN •TMnflr« po^ tem skrmjSa- Tim imenom od 24 nov 1961 da- je na predlog Obflnsklh odborov >ZDL Ptuj In Ormož. — Izdaja •Tednik« časopisno podjetje »Ptuj- ski tisk« Ptuj. — Odgovorni ured- nik: Anton Bauman — Uredništvo n uprava Ptuj, Lackova 8. — Te- lefon 1R6 čekovni račun pri Na- rodni banki Ptuj št. 604-19-1-409 Tiska časopisno podjetje »Ma- riborski tisk« — Rokopisov ne »/račanio. — Celoletna naročnina r.a tuzemstvo 1000 din. za inozem- stvo 1500 din Letnik XVI. »A BI NAS SE DOLGO VODIL Posnetek: S. Kosi Ob sprejemu letošnje Titove štafete v Ptuju. I Kot vsako leto ob Titovem rojstnem dnevu smo prebivalci iz ptujske in ormoške občine tudi letos po svoji mladini, udeleženi v štafeti, poslali prisrčne pozdrave predsedniku republike v Beo- grad z željo, da bi nam predsedoval še dolga leta in bi tako hrabro in modro kot doslej kazal pot v lepšo bodočnost naših narodov in vsega člo- veštva, ko ne bi poznali sovraštva in vojn med narodi, ampak mir, prijateljsko sožitje, medse- bojno pomoč in razumevanje. Ob tvoji strani, ob tvojem prizadevanju za aMvno koeksistenco med državami, za mir ^ svetu in za svobodno in mimo graditev socializ- ma v naši domovini in v drugih socialističnih deželah smo ti vedno želeli, da bi dolgo živel med nami in ti to želimo tudi ob tem osebnem jubileju. s prejem štafete mladosti v Ormožu Kot Tsaiko leto, tako so tudi letos prebivalci občiTie Ormož z velikim navdušenjem in mno- žično pozdravili 16. maja šta- feto mladosti t Ormožu, ki je jonesla ljubljenemu predsedni- ku Titu za njegov enainsedem- deseti rojstni dan srčne po- zdrave in tople želje prebival- cev občine. Ob prevzemu šta- fete v Gorišnici in vse do de- setminutneg-a postanka v Or- možu, kjer je bila osrednja prosJava ioi s-prejem štafete, so nosilce štafete spremljala šte- (Nadaljevanje na 3. strani) Iloiliii, VSI na m\ Danes In v nedeljo (24. In 26. ma- ja) bomo po petih letih zopet stopili pred volilne komisije, od njih prevzeli volilne listke in glasovali za predlagane in od- brane kandidate, ki bodo imeli čast zasesti predstavniška mesta v občinskem zbor« in v zboru delovnih skupnosti občinske skupščine in opravljati odgovor- no funkcijo v bodoči mandatni dobi v predstavniških telesih, kjer ne moremo sami opravljati predstavniških dolžnosti v obli- kah neposrednega samouprav- ljanja. Danes volimo odbornike občinske skupščine vsi proizva- jalci razen kmetov, v nedeljo, 26. maja 1963, pa bomo volili vsi, ki imamo volilno pravico. Te vo- litve bodo toliko pomembnejše, ker so prve volitve po sprejetju nove ustave in imena: Sociali- stična federativna republika Ju- goslavija. Ob vseh dosedanjih volitvah v osvobojeni socialistični domovi- ni-'Jugoslaviji smo se dobro za- vedali ogromnega pomena odlo- čanja naših državljanov — volil- nih upravičencev o tem, kdo naj bo v naših predstavniških tele- sih, kjer bo soodločal ob vsebini in obliki razvoja socializma v naših občinah, okrajih in repu- blikah. Zavedali smo se tudi ogromnega pomena naših volitev pred vso svetovno javnostjo, ki I>ripisuje vsakim volitvam svoj pomen, zlasti pa volitvam v so- cialistično urejenih deželah. V razmeroma kratkem času po sprejetju nove ustave bodo iz- voljeni vsi predstavniški organi, začenši pri občinskih s koncem pri zveznih. To daje našim vo- litvam še ix)seben poudarek in pomen. Najprej bomo volili po kolek- tivih odbornike v občinske skup- ščine. Te volitve so že danes, v petek 24. maja, v podjetjih in zavodih, v zdravstvenih in pro- svetnih ustanovah. V nedeljo 26. maja 1963, pa bodo splošne ne- posredne volitve v občinske zbore občinskih skupščin. Tega dne bomo volili vsi, ki imamo volilno pravico in ki smo vpisa- ni v volilne imenike. Kmetijski proizvajalci bodo ta dan volili svoje predstavnike v zbore de- lovnih skupnosti, kar smo ostali opravili že danes, 24. maja 1963. Danes in v nedeljo 26. maja iz- voljeni odborniki bodo tvoril^ občinsko skupščino, kar smo do- slej imenovali občinski ljudski odbor. Dne 16. junija bomo vsi dr- žavljani, ki imamo volilno pra- vico, še dvakrat volili, in sicer poslance republiškega zbora re- publiške skupščine in poslance zveznega zbora. Na ta dan bomo volili vsi, ne glede na to, ali smo zaposleni ali ne. Za novoizvoljene odbornike občinske skupščine je zelo va- žen 3. junij, ker bodo na svoji prvi seji izbrali svoje predstav- nike za okrajno skupščino in po- slance v štiri samoupravne zbo- re republiške in zvezne skup- ščine, in sicer v gospodarski zbor, v prosvetno-kulturni zbor, v socialno-zdravstveni zbor in v organizacijsko-politični zbor. V smislu določil nove ustave je takšna struktura potrebna, da bo beseda tistih, ki so zapc^leni v posameznih panogah in na raz- nih področjih, še bolj uveljav- ljena v predstavniških telesih, ki sprejemajo zakonske predpise za posamezne panoge in posamezna področja dejavnosti. 2e dosedanje predvolilne pri- prave so nam dokazale, da ne gre pri teh volitvah samo za de- mokratično volilno proceduro in formalnost, ki zahteva izvršitev volilčeve pravice in dolžnosti. Na vseh predvolilnih zborih se je videlo, da čaka nove skupšči- ne odgovorno in naporno delo. ko bodo odbirali in reSevall vse zamotane probleme, ki zahteva- jo po svoji politični in gospo- darski vrednosti prvenstveno obravnavo in rešitev in ki so po- trebni za dosego višje stopnje razvoja socializma v naši domo- vini. Na današnjih volitvah, na vo- litvah v nedeljo 26. maja, in na volitvah poslancev 16. junija 1963, bomo z izvolitvijo novih odbornikov in poslancev potr- dili, da vsi vedno bolj vplivamo na formiranje politike v duhu nove ustave socialistične fede- rativne republike Jugoslavije. Položaj, vloga in dejanska funk- cija naših delovnih ljudi, proiz- vajalcev in upravljalcev bodo ravno s tem okrepljeni. Demokratičnost je enako kot pri odbiranju kandidatov zajam- čena tudi pri samih volitvah. Volilcem je prepuščeno, da bodo pred oddajo volilnega listka do- bro preudarni, da ne bodo ena- ko kot pri prejšnjih volitvah za- postavljali kandidatinj za po- slance, ampak da jih bodo, zla- sti ženske, tudi volile v pred- stavniška teJe^ v katerih bodo največ storrKte in za katere tudi kandidirajo. Kjer bosta kandi- dat in sokandidat, bodo morali volilci prav tako preudariti, za koga bodo dali svoj glas in ka- tere vrline so pri njem upošte- vali, ko so se zanj tudi odlo- čili. V ptujski občini so se tekom volilnih priprav organizacije in društva resno potrudili, da bi vsem volilcem na svojem ob- močju pojasnili namen in pomen sedanjih volitev v duhu nove ustave, zato tudi pričakujejo, da bo odziv na volitvah polnoštevi- len, da bodo volktve hitro kon- čale in da bo njih uspeh dokaz, da smo se pomena sedanjih vo- litev vsi v celoti zavedali. Sindikati pred volitvami Občinski sindikalni svet Ptuj je v preteklem tednu imel prvo sejo predsedstva in prvo posve- tovanje s predsedniki sindikal- nih podružnic. Na seji predsed- stva so se /člani seznanili s po- tekom zborov delovnih ljudi v delovnih organizacijah. Ugotov- ljeno je, da je bila navzočnost na zborih delovnih ljudi v de- lovnih organizacijah v gospodar- stvu, v javnih službah in v pro- sveti nad okrajnim povprečjem, če k temu dodamo udeležbo v kmetijski dejavnosti, odstotek udeležbe pade ix)d okrajno po- vprečje. Slaba je bila udeležba v zadrugah. Delovni ljudje bi mo- rali bolj vplivati na udeležbo v teh kolektivih. Nekateri delovni kolektivi so imeli dejansko več- ji odstotek udeležbe, ker so imeli pred zborom sindikalne seje po pododborih. Tako n. pr. je bilo 95 % volilcev seznanjeno z volitvami v Splošni bolnišnici Ptuj. Na seji je član predsedstva predlagal, da bi mladina v de- lovnih organizacijah napovedala tekmovanje v tem, kje l:i>do prej končali volitve. Med drugimi EKjmanjkljivostmi je bila ta, da je bilo na predvolilnih zborih premalo vodstvenega kadra, zla- sti direktorjev. Dalje so obravnavali statute delovnih organizacij. Delo te komisije in članov so zavrle predvolilne priprave. Takoj po volitvah bo občinski sindikalni svet sklical širše posvetovanje s predstavniki delovnih organi- zacij in z njimi razpravljal kon- kretne priprave glede izdelave statutov. Cas za izdelavo statu- tov je kratek, priprave pa so ob- sežne. Posvetovanje predsednikov sindikalnih podružnic vseh de- lovnih organizacij je bilo v sre- do, 15. maja, v Delavskem klubu. dnevnem redu je bilo: anali- za zborov delovnih ljudi v de- lovnih organizacijah in naloge v zvezi z volitvami, izdelava sta- tutov v delovnih organizacijah ter razprava o izvolitvi odborov strokovnih sindikatov. Posvetovanje je vodil pod- predsednik ObSS Lojze Cuček. Dal je obširno analizo zborov delovnih ljudi in se je zavzel za široko akcijo izvršnih odborov sindikalnih podružnic, da bodo šli volit vsi člani sindikalnih podružnic. Glede statutov je bi- lo rečeno, da še ni nič narejene- ga. Organizacije pričakujejo, da bo od nekod nekaj prišlo in da bo nekdo prišel v podjetje in bo statut napravil. Izdelati je treba takoj teze in jih dati v pretres delovnim ljudem. Sindikati mo- rajo vztrajati, da bodo statuti res življenjski, da bo vsak de- lavec videl v statutu samega se- be in da bodo notranji odnosi takšni, kakršni moralo biti. Občindci sindikalni svet lah- ko nudi pomoč pri delu. Pred- stavniki so bili na razpravah v Ljubljani, v Beogradu in se v te stvari poglabljali ter samo čaka- jo, kdaj jih bo delovna organi- zacija poklicala, da bodo šli v FK)djetje. Na noben način ne bi smeli čakati s pripravami. Tudi sindikalna podružnica mora najti svoje mesto v statutu. Mnogo je bilo napisano o sta- tutih v Tedniku, v Delu, De- lavski enotnosti in drugje. Podpredsednik ObSS je si>om- nU na razprave o 42-umem ted- niku. Sindikati morajo ukreniti vse, da v primeru uvedbe ne bo padla proizvodnja. Opozoril je, da bo nekaj delovnih organiza- cij, ki bodo to dobro pripravile, in bodo lahko s 1. 1. 1964 prešle na 42-umi teden, nekaj pa bo takih, ki tega ne bodo pripravile in bo prišlo do nerganja. Na koncu je pozval na široko akcijo, da bodo delovni ljudje — člani sindikatov vplivali na to, da bo udeležba na volitvah na vaseh čim večja. 2A Oči svetovne javnosti so te dni uprte v Adis Abebo, kjer se -je v sredo pričela konferenca 31 afriških državnih poglavarjev ali predsednikov vlad z name- nom, da najde podlago za vse- afriško sodelovanje ter uspeš- nejši gospodarski, kulturni in socialni razvoj. V Turčiji so sku- šali nezadovoljni častniki izve- sti državni udar, vendar ga je vlada s pomočjo zvestih enot za- dušila in uvedla pravo obsedno stanje na najbolj »vročih« ob- močjih. • Isti prob!>emi Značilno za afriški svet, ki se je šele pred kratkim osvobodil kolonialnega jarma ali še ječi pod njim, je, da ima iste ali po^ dobne težave v razvoju. Pred- vsem naj omenimo hudo kolo- nialno dediščino, ki hudo vpliva na vsakega posameznega Afri- čana kakor tudi na vse ljudstvo: velika beda zaradi nizke živ- ljenjske ravni, nerazvitost, nizka kulturna stopnja in plemenska razdrobljenost, ki so jo koloni- zatorja znali izkoriščati in razpi- hovati. K temu je treba prišteti še prizadevanja nekdanjih kolo- nialnih metropol, da bi si nove režime pridobile za najrazličnej- še oblike »sodelovanja«, seveda z namenom, da bi ohranile svoj vpliv in določene gospodarske in druge koristi. Pod vplivom določenih politič- nih pogledov, ki se razlikujejo medseboj, so nastale tudi tri glavne skupine, ki nekako zdru- žujejo neodvisne afriške dežele: skupina Casablanca, ki šteje 7 držav, skupina Monrovia (7 de- žel) in skupina Brazzaville, ki jo sestavljajo v glavnem nekda- nje francoske kolonije (13 dežel). Razen tega je še 5 »nerazporeje- nih«, poleg ozemelj, ki so še da- nes tuje kolonije. Razlike v političnih in tudi ideoloških nazorih med vodilni- mi drža\Tiiki pa niso tolikšne, da bi prekrile zgoraj naveden« ugo- tovitve. Zato je tudi prišlo do afriškega vrha. Zavest, da ob- staja toliko istih, perečih in nuj- nih problemov, ki čakajo reši- tve, je bila močnejša od vsega. In že v tem je velik uspeh kon- ference v Adis AbeW ne glede na to, kaj vse bo sklenila. • NATO in jedrska oborožitev v sredo se je v kanadskem mestu Ottawi sestal ministrski svet Atlantskega pakta, da se pomeni o ameriško-britanskem načrtu o tako imenovani NATO kot večstranski jedrski sili. Američani naj bi v te skupne sile dali tri atomske podmornice z raketnimi izstrelki »Polaris«, ki nosijo »atomske bojne glave«, Britanci strateške bombnike in ostali taktične letalske sile. Medtem ko naj bi vrhovno po- velj^o prevzel Američan, naj bi bil njegov namestnik za kon- kretne operacije v Evropi — Ev- ropejec. V Bonnu so pripravlje- ni sprejeti nase velik del stro- (Nadaljevanje oa 3. suani) Zadnje zasedanje dosedanjih občinskih zborov POHVALJENO DOSEDANJE DELO OBČINSKEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV Zasedanje obeh zborov Ob- činskega ljudskega odbora Ptuj na skupni in ločenih sejah, ki sta bili v ponedeljek 20. 5. 1963, je imelo s političnega in uprav- nega vidika dvojni pomen in na- men, in sicer: iz vrste zbranih problemov sta hotela rešiti naj- važnejše na svoji zadnji seji pred potekom mandatne dobe, na drugi strani pa je bil namen na tem zasedanju izreči zboro- ma, predsednici in poslancem ter vsem, ki so z zboroma sode- lovali, zahvalo in priznanje za trud in dosežene uspehe, obenem pa priporočilo, da bi vsi skupaj s svojimi skoraj 6-letnimi iz- kušnjami pomagali mladim, no- vim članom občinske skupščine, ki jih bomo volili v petek 24. in v nedeljo, 26. maja 1963. Za konec še rešenih več važnih vprašanj Na dnevnem redu skupne seje tega zasedanja je bilo poročilo planskega oddelka občine o gi- banju gospodarstva v 1. trome- sečju 1963 v občini Ptuj, razre- šitev direktorja obratnega E)od- jetja »Elektrokovinar« Ptuj, imenovanje tržnega inšpektorja, predlogi in vprašanja odborni- kov, na ločenih sejah pa sta zbo- ra potrdila predloge odlokov in pravilnikov, poročil ter sogla- sij itd., ki se nanašajo na orga- nizacijo upravnih organov, na svet delovn<=>ga kolektiva in ar- • bitražne komisije občinskega ljudskega odbora, na notranjo organizacijo, delovna razmerja in delitev dohodka v upravi ob- činskega ljudskega odbora, na kategorizacijo šol in merila za dodeljevanje sredstev šolam v občini, na delitev stanarin in gospodarjenje s stanovanjskim fondom v občini Ptuj, na agro- tehnične ukrepe za razne pri- delke, na stanovanjski sklad ob- čine v 1. 1962, na sklad za šol- stvo in občinski zdravstveni in- vesticijski sklad na gradbena zemljišča, na gradnjo in adap- tacije šol, na občinske zadolži- tve, amortizacijske stopnje, po- roštva itd. Največ diskusije o kmetijstvu Poleg obsežne vsebine vsega materiala, ki je bil pripravljen za to zasedanje, je bilo dovolj časa za diskusijo. Največ je je bilo v zvezi s kmetijskimi pro- blemi, ki jih rešujeta Kmetijski kombinat Ptuj in kmetijske za- druge na občinskem območju. Direktor kombinata Janez Pe- trovič ,ie pojasnil v diskusiji, da je med kmetijskim kombinatom Ptuj in med kmetijskimi za- drugami v občini dogovorjeno glede delitve dela: kombinat naj skrbi za kmetijsko proizvodn.io na odkupljenih in prevzetih zemljiščih, kmeti.1ske zadruge pa j na zemljiščih članstva zadrug — I kooperantov. Ekonomsko ne- opravičljivo in nevzdržno je pri- zadevanje nekaterih za^ug, da bi se bavile z lastno ekbnomijo in z investicijami za njih ure- ditev in razširitev. To stališče sta potrdila tudi direktorja KZ »Jože Lacko« Ptuj in »Ptujsko polje« Ptuj. Kmetijski kombinat in kmetijske zadruge se bavijo poleg proizvodnih problemov tudi s problemom v zvezi s pro- dajo zemlje in s preživljanjem ostarelih lastnikov te zemlje. Na drugi strani predstavlja svoj problem pritisk kooperantov na zadruge v zvezi s strojnimi uslu- gami. Zadruge ne morejo vseh naročil kooperantov s svojim maloštevilnim strojnim parkom. Zaradi razsejanih in majhnih površin gre v izgubo preveč dra- gocenega časa. Nikakor ni mo- goče kriti stroškov vzdrževanja strojnega parka. Kmetijske za- druge so mnenja, da bi se ob se- danjem naročanju in plačevanju uslug v kooperaciji zadruge tež- ko vzdrževale. Takšno gledanje na slabe možnosti razvoja kme- tijskih zadrug je po mnenju Kmetijskega kombinata Ptuj neutemeljeno, ker je za obe kmetijski organizaciji sociali- stičnega sektorja dovolj dela ob pravilni delitvi tega in pravil- nem planu razvoja. Več odbor- nikov je prikazalo težave v zve- zi z odkupom in plačevanjem odkupljene zemlje, ki jih bo potrebno hitreje in z občutkom reševati. Odgovor na vsa ta vprašanja je dala predsednica občin" T O.irka Stropnikova {Nadaljevanje na 2. strani) POPRAVEK Kandidat za republiško sikuip- ščino v organizacijsko politični zbor tov. Franc Zadravec kandi- dira v 112. volilni enoti ne pa v 113., kot je bilo v št. 18/63 naše- ga lista z dne 19, maja 1963 po- motoma navedeno; v 113. volilni enota kandidira za republiški zbor tov. Mitja Vošnjak. Kandidat tov. Anton Ža^ar, ki kandidira v republiško skupšči- no v organizacijsko politični zbor, je bil upravnik Gozdarske poslovne zveze Ptuj ne pa Gk)- zdarske zbornice Ptuj, kot je bilo sadinjič v št. 18/63 pomotoma navedeno. stran 2 TEDNIK PtaJ, dne 24. maja 1M8 POHVALJENO DOSEDANJE DELO (Nadaljevanje 8 1. strani) Obema zboroma izrečeno priznanje Po končanih ločenih sejah je bila zopet skupna seja, ki lx) prav gotovo ostala vsem odbor- nikom in ostalim navzočim v prijetnem spominu. Na njej so izrekli priznanje zboroma za več kot petletno odgovorno delo predsednica Lojzka Stropnikova, predsednik občinskega zbora Franc Vidmar, predsednik sveta kolektiva občinskega ljudskega odbora Anton Purg in republiški poslanec Janez Pdtrč. Uspešno opravljeno odgovorno deio zborov Predsednica občinskega ljud- skega odbora Lojzka Stropniko- va je dejala: Tovarišice in tovariši odborniki in ljudski poslanci! »Ob zaključku petletnega dela našega ljudskega odbora in nje- govih organov od jeseni leta 1957 do danes, ko imamo zadnjo sejo, mi dovolite, da v kratkem povzamem vse, kar se je od- vijalo bistvenega v tem pred- stavniškem telesu v tem času. Razumljivo je, da ne mislim pri tem le na naše neposredno delo v občinskem odboru in njegovih organih, temveč da moramo vse, kar smo dosegli, smatrati za plod dela našega celotnega družbeno- ekonomskega razvoja jugoslo- vanske socialistične skupnosti, katere del predstavlja tudi naša družbeno-politična skupnost. Ce gledamo na naše delo v preteklih letih s tega vidika, ugotavljamo, da je bilo to ob- dobje zelo aktivno, razgibano, pestro in da se je neprenehoma spreminjalo. V tem času smo oblikovali in izpopolnjevali naš celotni druž- beno ekonomski razvojni proces, ki se je utrjeval in izpopolnjeval v smeri razvoja socialistične de- mokracije prav pri najnižjih družbenih skupnostih, v enotah samoupravnih celic delovnih or- ganizacij in v ožji družbeno p>o- litični skupnosti, v komuni. Ce smo do leta 1957 imeli v merilu občine še izrazito vlogo politično teritorialne enote, ki je imela še administrativni značaj, četudi so nekatere nove funkcije že takrat dajale občini pravico samoodločanja, pa je obdobje od tega leta dalje, čas dosledne- ga utrjevanja samoupravne, ekonomsko upravne in družbeno politične dejavnosti občine. Ce smo lahko v naših delovnih skupnostih hitreje utrjevali sa- moupravljanje zaradi bistveno lažjih okolnosti, pa je bilo utr- jevanje družbenega upravljanja v občini neprimerno težje, saj se srečuje naš delovni človek v občini kot aktivni družbeni de- lavec z mnogo večjimi, obsež- nejšimi in težjimi vprašanji, ki jih prevzema v reševanje v ob- činski skupnosti. Ce prihajajo do izraza v de- lovnih organizacijah pri proiz- vajalcih vseh oblik bolj proble- mi strokovno delovnega področ- ja določene dejavnosti, pa mo- ramo ugotoviti, da prevzema občina v svoje delovno področ- je reševanje vseh ostalih potreb in zahtev našega občana od upravno političnih do gospodar- skih, komunalnih, prosvetno kulturnih, socialno zdravstvenih ter drugih splošnih zadev. Kolikor bolj je dobivala naša razvojna pot socialistične de- mokracije samoupravno obliko, toliko bolj obsežna, težja in za- motana je bila množica obvez- nosti, ki jih je prevzemala v iz- vajanje občina s svojimi pred- stavniškimi in upravnimi orga- ni in je padla na te organe večja odgovornost pred ljudstvom. Le- ti problemi so dobili pri naši občinski družbeni skupnosti po- sdaoo obeležje prav zaradi nje- ne specifičnosti teritorialnega in socialnega značaja. To se kaže v relativno veliki ozemeljski ob- sežnosti občinskega teritorija, v svojstveni gospodarski oprede- ljenosti kmetijstva z vsemi po- sledicami stanja razdrobljenosti in pK)vršinskih obdelovalnih po- gojev ter z novimi problemi, re- lativno hitre industrializacije in urbanizacije našega okolja. Ti procesi so dobivali svojo nezadržno razvojno obliko prav v tem obdobju in so postavljali pred naš ljudski odbor in pred vse zavestne družbeno politične sile množico vprašanj, ki jih je bilo treba reševati popolnoma samostojno, kjer je bilo treba upoštevati vse posebnosti pro- blemov in kjer je bilo nujno do- bro presoditi vsestransko upra- vičenost rešitve v zvezi z dru- gimi prav tako perečimi pro- blemi Naša občina je morala skrbeti za sorazmerno hiter materialni napredek, da je lahko iz ustvar- jene materialne osnove uspešne- je reševala ostala vprašanja, ki so se stopnjevala na n>ijnosti re- šitve kot posledica hitrega druž- benega razvoja. Ce le bežno pregledamo ustva- ritve zadnjih let, vidimo, da smo napredovali v vseh smereh, da smo dvignili s povečano pro- duktivnostjo dela in z delovnimi zmogljivostmi narodni dohodek na raven srednje razvite občine v naši republiki. V podrobnostih ne bom našte- vala posameznih uspehov, ker so nam ti dobro znani, saj so se- stavni del naših prizadevanj in odgovornosti, ki smo jih pre- vzeli kot izvoljeni predstavniki. Bolj bežno želim prikazati delo ljudskega odbora od prve seje 5. nov. 1957 do današnje zadnje v tej mandatni dobi. Ta doba je bila sestavljena v dveh obdob- jih zaradi združevanja občin v letu 1958. Prvo obdobje je bilo od 5. no- vembra 1957 do 23. 10. 1958 s 70 odborniki (40:30), druga od tega dne s 105 odborniki (60:45). V prvem obdobju je bilo 9 sej, v drugem pa 46 skupnih in 10 sa- mostojnih sej zbora proizvajal- cev. Skupaj je bilo torej 65 sej. Navzočnost na sejah je bila ze- lo dobra in je znašala v povpreč- ju v prvem obdobju 86 "/o, v dru- gem pa 76 "/o. Na skupnih sejah je bilo obravnavanih 436 odlo- kov; od tega raznih volitev in imenovanj 367, obravnavanje svetov in komisij 36 in ostalih zadev 23. Na ločenih sejah je bi- lo skupaj 658 obravnavanih vprašanj/ in to izvirnih odlokov in njih dopolnitev ali sprememb 221, sprememb in dopolnitev odredb 6, sklepanj o statutih pravilih in privilnikih 35, zadev s prometom zemlijšč SLP 63, finančnih zadev, p>oroštev in drugo 101, ostalih gospodarskih zadev 126, zadev družbenih služb in ostalih 107. Tako je bilo pred ljudskim od- borom 1094 zadev različnega značaja, ki spadajo v občinsko pristojnost. Iz podatkov vidimo, da je imel naš občinski ljudski odbor sorazmerno obsežno delo, ki ga je morala pripravljati in izva- jati naša uprava. Ob ugotovitvi doseženih uspe- hov na vseh področjih, pa ne pripada le zasluga samo nam predstavniškim organom in ob- činski upravi, uspehe je dose- glo naše ljudstvo ob utrjevanju socialistične zavesti in priprav- ljenosti za ta vsestranski napre- dek. Tako lahko trdimo, da smo ustvarili vse s skupnimi zavest- nimi družbenimi silami v vse- stranskem prizadevanju vseh sodelujočih faktorjev. To nam je tudi porok, da bo lahko novo- izvoljena občinska skupščina tudi v bodoče z vso odgovornost- jo izvrševala svoje naloge Ob zaključku se zahvaljujem za vestno izpolnjevanje dolžno- sti vsem tovarišicam in tovari- šem odbornikom, zveznim in re- publiškim ljudskim poslancem, članom občinskih svetov in ko- misij, načelnikom in uslužben- cem občinske uprave, skratka vsem, ki so v tej mandatni dobi kakorkoli aktivno in uspešno so- delovali pri izvajanju svoje dolžnošti za koristi delovnega ljudstva in socialistične družbe- ne ureditve. S tem Vas na zadnji seji is- kreno pozdravljam!« Zrel in zavesten kolektiv občine Predsednik sveta kolektiva občine Anton Purg pa je nago- voril zbora: »Danets poteka več kot pet- letna mandatna doba vašega po- zitivnega delovanja, danes pre- neha ta doba našega skupnega dela in naporov, ki so bili us- merjeni v razvoj ptujske občine in v graditev socialističnih druž- benih odnosov v ptujski komu- nalni skupnosti. V teh letih so uslužbenci upra- ve Občinskega ljudskega odbora Ptuj ob vaših smernicah in ukrepih izpopolnjevali lik in fiziognomijo javnega delavca in uslužbenca. To je prifKjmoglo, da je uprava občinskega ljudskega odbora postala zrel in zavesten kolektiv, ki je danes sposoben prevzeti samoupravne pravice in dolžnosti, ki ste jih danes v za- ključku svoje mandatne dobe uzakonili. Kot predsednik začasnega sve- ta delovnega kolektiva se v imenu uslužbencev uprave Ob- činskega ljudskega odbora Ptuj zahvaljujem predsednici in vsem Vam odbornikom za napore in smernice, ki so pripomogle k iz- !boljšanju dela uprave, obenem pa še za vso potrpežljivost in razumevanje, ki ste ga pokazali . v primerih, ko naše analize, na- ši osnutki predpisov, naši pred- logi in poročila niso bila na za- dostni ravni. Prizadevali si bomo naše delo še izboljšati v korist občanov na dobrih vzpodbudah, bogatih iz- kušnjah, ki smo si jih nabrali v dosedanjem delu in z našo po- močjo ter obljubljamo, da bo- mo tudi bodoči občinski skup- ščini stavili na razpolago vse svoje znanje in izkušnje.« Za spomin knjige Končno sta izročila predsed- nika obeh zborov tov. Franc Vidmar in Ivan Veble predsed- nici tov. Lojzki Stropnikovi spo- minsko darilo — knjige in umetniško sliko, ljudskim po- slancem in odbornikom obeh zborov pa v si^min »Ptujski zbornik« in s Kajuhovo nagrado nagrajeno knjigo Vinka Hafner- ja »Srečno pot, fanta«. Za zaključek je spregovoril še poslanec — književnik Janez Potrč, ki je pohvalil dolgoletno delo predsednice tov. Lojzke Stropnikove in obeh zborov ter je poudaril, da so imeli doseda- nji poslanci in odborniki prili- ko sodelovati pri vsestranskem razvoju v ptujski občini, ki ga vidi in priznava vsak zaveden občan ter želi mnogo nadaljnjih uspehov tudi bodočim poslan- cem in odbornikom. V. J. Posnetek po zadnji seji občinskega odbora " (Foto: F. Langerholc) Upobojenci bodo volili Za predstoječe volitve poslan- cev v občinski ljudski odbor ter v republiško in zvezno skupšči- no vlada med upokojenci veliko zanimanje, kar je tudi povsem razumljivo. Vsi upokojenci pri- čakujejo sprejetje novega zako- na o pokojninskem zavarovanju. Kakor je znano, je bil zadnji os- nutek tega zakona umaknjen, ker ni odpravljal raznih pomanj- kljivosti in velikih razlik med starimi in novimi upokojenci, vsled česar tudi ni bil predložen dosedanji zvezni ljudski skup- ščini, da bi ga sprejela na zad- njem zasedanju. Sedaj se pri- pravlja novi osnutek zakona, ki bo ugodnejši za vse upokojen- ce in bo predložen novi zvezni skupščini. Prav posebno se zanimajo ptujski upokojenci še za volitve odbornikov v občinski ljudski odbor, ki bo končno rešil odnos- no odobril dodelitev prostorov za dom upokojencev, kjer bodo našli upokojenci pod lastno stre- ho zatočišče in tudi možnost za združevanje, sestanke itd., s či- mer bo dokončno izpolnjena in I uresničena dolgoletna želja upo- kojencev, da bodo v zadovolj- stvu preživljali lepše dni na sta- ra leta. Sem se bodo lahko z»- tekali tudi upokojenci ostalih podružnic DU na vasi. Upokojenci gledamo z veli- kim zaupanjem v bodoče poslan- ce, katerih kandidature bonK> potrdili na sedanjih volitvah z glasovanjem Zato bodo vsi upokojenci opra- vili svojo državljansko dolžnost in se udeležili polnoštevilno vo- litev v vse skupščine. Vsak upokojenec bo volil dva- krat. V nedeljo, 26. maja, bomo volili predstavnike v občinski ljudski odbor, v nedeljo 16. ju- nija pa bonK) glasovali za kan- didate v republiški in zvezni zbor poslancev. Tako bomo s svojim glasovanjem neposredno potrdili novo ustavo SFRJ in novi ekonomsko politični si- stem, ki predstavljata največjo pridobitev in sad dosedanjih na- porov naših delovnih ljudi in naše socialistične družbe. Upokojenci! Bodite med prvi- mi na voliščih! Vodstvo DU v Se vedno črne sečnje lesa Velike gozdne površine, po- membnost lesa kot surovine za razvoj lesnopredelovalne indu- strije in izvoza ter varovalna vloga gozdov, hkrati pa dejstvo, da v gozdarstvu naše občine prevladuje drobno blagovna in neblagovna proizvodnja je z zveznim in republiiškiim zakonom o gozdovih točno določeno njih izkoriščanje ter obnova. Ze kmalu po osvoboditvi smo tako prišli tudi pri nas na sodobni na- čin gospodarjenja z gozdovi ter uvedli sist-em sečnih dovoljenj za vse gozdove v državljans;ki lastnini, kar je znano vsem pro- izvajalcem odnosno lastnikom gozdov ter se večina po teh pred- pisih tudi ravna. Na žalost pa še imamo kmete, ki enostavno nočejo razumeti interesov družbe, ter iz leta v leto sekajo v svojih gozdovih brez vsakega sečnega dovoljenja ter predhodnega odkazila pod- ročnega logarja, katere pa mora- jo potem le-ti predlagati v upravno kazenski postopek. Imamo tudi primere, da pjosa- meizaii posestniki prošenj za seč- na dovoljenja sploh ne vlagajo — češ, saj j« njihov gozd in ni potrebno, ampak enostavno gre- do — celo v večernem mraku v gozd in podirajo po navadi naj- lepša ki dominantna drevesa. Dogaja pa se tudi, da pride kmet s področnim logarjem, kot je to napravil Jožef Cafuta iz Sovič pri Vidmiu, ter od njega enostav- no zahteval, da miu mora odika- zaiti gozdno drevje, čeprav zato ni imel predpisanega sečnega dovoljenja, niti njegov mlad gozd ne zmore sečnje, kar je po- FW>lnoma neupravičeno ter izsi- Ijevailno. Svojevrsten primer grobe ža- litve in lažnega obrekovanja pa si je zoper i^ročnega logarja iz Vidma izmislil posestniik Alojz Ostroško iz Vareje, ki je na jav- nem prostoru brez vsaikih doka- zov trdil, da mu je posekal v gozdu 5 mladih drevesc, na PLM je prijavil 6, na upravi za go- zdarstvo pa že 8 drevesc, ki naj bi jih rabil kot božična drevesca. Dejansko pa je področni logar nosil 1 smrekico dne 26. decem- bral962 to je že po božiču, ki pa jo je dobil v k. o, Lesikovec (pri Bračiču v gozdu). Občinsika gozdna komisija si je tudi dne 6. maja 1963 ogledala gozd, kjer so bile smrečice po- seikane ter ugotoviia. da so bile nekatere obrezane z žago, druge s sekiro, v večini primerov pa celo odrezane z kuhinjsikim ali žepnim nožem. Našla i>a je tudi paipobke v drugih gozdovih, kjer so bili prav taiko vrhovi smrečic odrezani. Omenjeni gozd pa se tudi nahaija tik nad repuiblišilco cesto, ki pelje v Leskovec. Z vsega tega sledi, da se Ostrošiko hoče z lažnimi ter izmišljenimi obdolžitvami maečevaiti nad pod- ročnim logarjem vsled tega, ker ga je že vsl^ nedovoljene seč- nje lesa moral po službeni dolž- nosti predlagati v upravno ka- zensdd postoipeik. Na žadost moramo povedati, da je koonisija ob tej priložnosti našla v Dravcih in Vareji več nedovoljenih sečenj gozdnega drevja ter bodo kršilci prav taiko predani v kaznovanje sodniku za prekrške. Zopet drugi hočejo z gospo- darskimi uslužbenci na terenu kar fizično obračunavati ter jih žaliti, kar je seveda nedopuistno in so tudi prejeli zasluženo ka- zen. Ob tej priložnosti bi še pouda- ril, da bomo še nadalje kazen- sko preganjali vsaiko nedovolje- no sečnjo. Razumljivo je, da bo- mo v upravičenih primerih tudi dajali izredna sečna dovoljenja — seveda v kolikor je gozd pro- silca sposoben, da mu področsni logar lahko odikaže les brez Ško- de za gOQ9d in gooKino p(roizvosleni, katerim ni glavna dejavnost kmetijstvo, ostali posestniki pa so enikratno letno pajvišailno oproščeni v zr»- I sku 4000 din, ne oziraje se, za- kaj so odkaizani les uporabilli, j razliko pa so dolžni v zakonitem roku poravnati, da se s tem iz- ognejo \'ečjim stro^^fvm I Draijo Omulec Bodimo pripravljeni na krompirjevo plesen Inž. Egon Zoreo Rastlinski škodljivci in bolezni povzročajo v rastlinski proizvod- nji veliko škodo. To pa lahko preprečimo ali vsaj omilimo z varstvom rastlin, predvsem s smotrno in pravilno uporabo učinkovitih kemičnih sredstev. Sicer ne vemo vnaprej, kakšen bo napad krompirjeve plesni v letošnjem letu, ker je to odvisno od vremena, vendar moramo bi- ti pripravljeni. Zaradi škode, ki jo je ta bolezen povzročila na krompirju, je bila v letu 1960 proglašena za nevarno in je škropljenje proti njej obvezno. Škropljenje je organizirano s tem, da je vzpostavljena antifi- toftorna služba, ki pridelovalce krompirja opozarja na pojav krompirjeve plesni in na škrop- ljenje proti njej. Ta služba je organizirana s pomočjo opazo- valcev, ki zasledujejo prve poja- ve plesni na vseh področjih krompirja v Sloveniji. Dolžnost opazovalcev je, da dnevno pre- gledujejo krompirišča in ob pr- vem pojavu bolezni takoj sporo- čijo kmetijski zadrugi, občinske- mu ljudskemu odboru in kmetij- skemu inštitutu, odnosno področ- nemu inštitutu (Maribor). Škropljenje proti plesni je le tedaj uspešno, če je opTravljeno pravočasno, to je najmanj v dveh do treh dneh po pojavu bolezni. Praksa je pokazala, da je bilo precej škropljenj neuspešnih, ker so bila izvedena prepozno. Treba je tudi upoštevati, da se plesen najprej pojavi pri zgodnjih sor- tah krompirja, ter je zato najprej potrebno škropiti. Ker je poraba vode z raznimi škropilnicami različna, moramo temu prilago- diti oziroma preračunati tudi ustrezno količino kemičnega sred- stva. Ta količina mora biti v so- razmerju s količino vode, ki jo škropilnica porabi na 1 ha povr- šine. Ce rabi npr. škropilnica 600 litrov vode, moramo na vsa- kih 100 litrov vode dodati 0,5 kg manela ali dithana M, da ustreza porabi 3 kg kredstva na ha. V primeru, da porabi škropilnica 800 litrov vode na ha, dodamo na Kmetovalci, zovoroltc svote pridelke proti §lpol- nejše agrotehnike, večje upora- be umetnih gnojil, s sposobnej- šim strokovnim kadrom, s priza- devanjem za večjo produktiv- nost dela in z večanjem družbe- nih površin, ni odveč bralcem posredovati perspektivo in na- daljnji razvoj zadruge. V prvi vrsti je treba omeniti upravlja- nje v zadrugi, ki je zavzelo svo- je mesto. Vendar je treba po mnenju direktorja zadruge kra- jevne in zadružne svete še res- neje vključiti v družbeno poli- tično in gospodarsko odločanje v kraju. Rekordni pridelki v vi- nogradništvu in še v nekaterih panogah kmetijstva pričajo o za- vzemanju in sposobnosti kolek- tiva, ki razume hiter družbeni razvoj, zato s tako velikim tem- pom razvija, širi in dopolnjuje kmetijsko proizvodnjo. Od for- miranja kombinata in letos do aprila so se družbene površine povečale za 424 ha, vrednost os- novnih sredstev pa je narasla na 2.520,000.000 din. Visoka agrotehnika in ustrez- na uporaba umetnih gnojil je pripomogla k razveseljivim uspehom v kmetijstvu. Vino- gradništvo je glede na vrednost proizvodnje na prvem mestu. Pristna, visokokvalitetna jeru- zalemska vina pod imenom »Je- ruzalemčan« so znana po vsem svetu. Zadruge pridelujejo tudi po 14 kilogramov grozdja na tr- ti in po 64 hI mošta po hektar- ju. Hitro obnavlja stare vino- grade, saj ima samo še 130 ha vinogradov na kolju. Sodobna obdelava zahteva bogato gno- jenje z umetnimi gnojili, zato letno po hektarju porabijo po 3000 kilogramov nitrofoskala. Vso skrb posveča zaščiti vino- gradov in sadovnjakov pred na- lezljivimi boleznimi in škod- ljivci. Ek) leta 1970 bo zadruga imela obnovljenih 700 hektarov vino- gradov, na katerih bo pridelala nad 600 vagonov vina in bodo proizvodni stroški za 50 ®/o nižji od sedanjih. Obnovitveni načrt Kombinata določa obnoviti vsa- ko leto 40 ha vinogradov. V sad- jarstvu predvideva obnovitveni načrt sajenje na kompleksu v letu 1964 40 hektarov; v Savcih 150 ha, 40 hektarov v Ivanjkov- cih in na Veličanah, 40 hektarov pri Miklavžu, skratka do leta 1970 bo v občini po načrtu ure- jenih 500 hektarov sadnih plan- taž. Glede na precejšnjo predvi- deno proizvodnjo jabolk, hrušk in breskev bo vzporedno s tem nujno misliti na gradnjo ustrez- nih skladišč in hladilnic. DR S troktoifeiii v zid Dne 15. maja se je zgodila v Ormožu na cestnem ovin^ proti Tomažu nenavadna nesre- ča. Traktorist, upravljalec trak- torja Jože Belec iz Lešnice je s traktorjem KZ »Kombinat Jeru- zalem«, i)eljal na enoosni pri- kolici gramoz iz Otoka na Leš- nico in je na ovinku proti To- mažu zaradi neprevidnosti in zaradi tega, ker je bil nekoliko v vinjenem stanju, s traktorjem zapeljal v zid ograje. Zlomil je ohišje menjalnika in je pri tem nastalo škode za približno 300.000 dinarjev. Dva samomara 14. maja, nekaj minut pred sedmo uro se je Stanko Pintarič, stanujoč v Drakšlu 21 pri Veliki Nedelji, zaradi srčne lwlezni in družinskega nesporazuma neko- liko v vinjenem stanju obesil na slivo v lastnem sadonosniku. Srčne težave so pokojnika že pred leti večkrat gpravile v obup, v katerem se je želel usmrtiti, vendar mu je žena Barika to večkrat preprečila. Zapustil je nedoletno hčerkico. Kot menijo sosedje in prebivalci iz bližnje okolice, je pokojni bil zaradi bo- lezni često razburjen. 19. maja p£i se je obesil 58- letni Franc Bratko. Stanoval je na Vinskem vrhu in se je po- slednji teden svojega življenja predal pijančevanju. V sadonos- niku si je postavil lestvo, nave- zal vrv okrog vratu in veje ja- blane in skočil z lestve. Obešen- ca so mimoidoči hitro opazili, toda bil je že mrtev. Bil je po- ljedelski delavec in je zapustil dva nezakonska otroka. Vzrok samomora še vedno ni znan. Razgovor kandidatov z volilci Do dneva volitev je ostalo še precej političnega dela, ki ga je treba vestno, pravočasno in do- sledno opraviti, ker je tudi od njega odvisen uspeh volitev. To vse nalaga slehemeu občanu do- volj nalog, predvsem pa članom SZDL, članom ZK, članom kra- jevnih političnih komisij in ob- činski politični komisiji za pri- pravo volitev. Družbeno politične organizacije, društva, ustanove, zavodi, gospodarske organizacije in komisije za pripravo volitev se (Nadaljevanje s 1. strani) Sprejem štafete mladosti v Ormožu vilna vozila in pričakale ve- like množice ljudi. S pozdrav- ljanjem štafete so želeli pred- sedniku republike še mnog<» let zdravja in sreče. Deset mi- nut pred prihodom zvezne šta- fete so prispele lokalne štafete. Prihod zvezne štafete v Ormož je priSakaJo nad 800 ljudi, na svečani tribimi pa so bili kan- didatka za republiški zbor Mi- lena Bokša-Bac, predsednik ob- činskega odbora SZDL občine Ormož Sodjetju, se zavzemali za večjo produktivnost, za modernizacijo in mehanizacijo, razpravljali o delitvi J čistih in osebnih dohod- kov, se seznanili z novim volil- nim sistemom in vsestransko osvetlili pomen delavskega samo- upravljanja. Nadalje so razprav- ljali o težavah na posameznih delovnih mestih, o strokovnem izobraževanju, o zaščiti delavcev hr drugo Mnogih od teh proble- mov danes ni več. ker so bili že rešeni. V tem 6a.su so bila tudi zboro- vanja. katerih so se občani mno- žično udeležili. Na zborovanjih se pogovarjali z volilci kandidati za poslance v republiški zbor, go- vorili so o pomenu volitev, o no- vem volilnem sistemu in se za- nimali za probleme občanov. Zborovanja na Kogu se je ude- ležilo čez 200 ljudi, govoril pa je sekretar zg turizem in blasovni promet SRS .Tož^ Tramšek. ki je.' sedaj kandidat /a poslanca v re- i publiški zbor. I Večja udeležba na zborovanju ' v Podgorcih je pokazala, da so občani pripravljeni na volitve, | kar je tudi potrdila vsebina raz- \ govora. Ob tej priložnosti je z volilci spregovorila kandidatka za republiškega poslanca Milena ' Bokša-Bac. Analize razprav, pre- davanj in zborovanj so pokazale, da je med volilci ugodno politič- (Nadaljevanje s 1. strani) Te dni po svetu škov za organiziranje teh sil, vendar zahtevajo, naj bi bil na- mes.tnik — Nemec. Francija se je do.=?.lej upirala sodelovanju, sedaj pa Icaže. da je vanj privolila, po vsej ver- jetnosti na račun francosko-za- hodnonemškega sodelovanja, ki sta ga te dni potrdili obe priza- deti skupščini. V Moskvi niso kar tako v pK>.sebni noti Parizu in Bonnu opozorili, da bodo nemški militaristi sedaj uresni- čili svoio poglavitno zami.sel — soudeležbo pai jedrski oboroži- tvi in pozneje celo — lastno ude- ležbo. Dravsko polje NJIiiovo deio in sl Haloz in ko se utrujeno, pa vendar spokojno zaustaviš in sprostiš ob misli da živiš v domovini, v kateri uživa tvoje in skupno delo vse prizna- nje Toda svet je velik in sirok in kdo bi ti zameril, če se ti že- lje ne ustavijo vedno na mejah tvoje domovine, če si zaželiš no- vih spoznanj in doživetij, če si hočeš razširiti obzorje. In konč- no. pravnik dela je priznan da- nes bolj ali manj po vsem svetu, saj je to praznik celokupne člo- veške družbe, in kaj je lepšega kot spoznavati nov svet in nje- gove ljudi v lepih pomladnih dneh. Tako si je najbrž mislil marsi- kdo izmed nas, ki smo se odlo- čili. da bomo prvomajske praz- nike izkoristili za poučno poto- vanje v sosednjo državo, Avstri- | jo Naš obisk je veljal njeni naj- ' bolj vzhodni, obmejni pokrajini — BurgenlTndu ali po naše Gra- j diščanski. in povsem razumljivo, j njeni prestolnici Dunaju Potova-| nje je v sodelovanju z maribor- sko podružnico Kompasa organi- zacijsko prevzelo Turistično dru- štvo v Ptuju, pravzaprav lahko zapišem kar prof. .Jože Maučec. njegov predsednik, ki je požrtvo- valno opravil vse zamudne pri-1 prave. Uspela ekskurzija in za- dovoljstvo vseh udeležencev naj i mu bosta skromna zahvala Pro- gram je bil precej natrpan in utrjdljiv. denarni Izdatki ne pre- več skromni, marsikdo bi si želel videti še kaj več in predvsem la- godneje. a vse to so že kar nuj- ni atributi vsakega potovanja. V zgodnji jutranji uri nas je zadnjega aprilskega dne FCompa- sov avtobus potegnil' prek Slo- venskih goric do obmejne Gor- nje Radgone. Prijetna je bila vožnja v prebujajočem se spo- mladanskem dnevu po svetočih Slovenskih aoricah. hitro so bile i opravljene obmejne formalnosti ] na naši strani radgonskega mostu prek Mure, ki loži dve sosedni državi, in že smo se vozili po mestnih ulicah Radkersburga. av- strijskega dela Radgone, in nato skozi radgonski kot (med Kučni- co, Muro in Radgono), ki se pre- cej ostro in globok zareže v na- še ozemlje in katerem je na avstrijski strani ostalo večje šte- vilo sloven.akih vasi z okoli 2000 prebivalci. Nazorno predstavo te- ga radgonskega kota smo dobili, ko smo zašli preveč na desno in se kar na lepem znašli znova na jugoslovansko avstrijski meji, to pot proti Cankovi v Prekmurju, Majhen popravek, umik — m že smo bili spet na pravi poti. Vozili smo se vseskozi v bliži- ni meje (po skrajnem vzhodnem delu avstrijske Štajerske — Ste- iermarka) Ravninski, lepo ob- delani svet je kmalu prešel v valovitega in nato hribovitega. Od časa do časa se je odprl raz- gled proti vzhodu, prek meje. na Goričko v našc^m Prekmurju Tu- jega vodiča nismo potrebovali, saj smo imeli v svoji sredi stro- kovnjaka za te kraje in za ce- lotno Gradiščansko tja do Neži- derskega jezera, prof. .Jožeta Maučeca, organizatorja našega potovanja, avtorja znane brošure »Slovensko Porabje«, ki je izšla takoj po osvoboditvi, ko so od- ločali o naših novih mejah, da njegovega dela za Prekmurje niti ne omenim. Pa tudi nekaterim starejšim udeležencem so bili ti kraji dobro znani. i Pokrajina, po kateri se vo- | zimo. je valovita, mestoma: celo hribovita. menjavajo se pejsaži, gozdnati in dolinski, | s krbno obdelanim poljem za sabo puščamo od časa do ča- | sa manjša naselja, oči gleda- jo in se spet utrujene od vti- sov zajsirajo. Za nami je razvod- je med Muro in Rabo in že se, spu.ščamo v Rabsko dolino, iz | Steiermarka (Štajerske) prehaja- mo v Burgenland (Gradišoansko). Krajši počitek v .Jennersdorfu (Tlenavcih), nato pa naprej, proti avstrijsko-madžarski meji. Blizu ceste stoji spomenik v spomin na veliko zmago nad tur.ško voj- .^ko pri Mono.štru I 1664 Pribli- žamo se povsem meji. ki t'^če tu po ravninskem svetu: dvojna žič- na ograja, vmes pa širok pas zemlje; vse kaže. da je miniran Toroj meja. ki loči. ne oa veže Mimogrede pomislimo na blo- kovska na.sprotja. prijetne, vesele misli izpodrivajo grenke, 4e po- sebej, ko v nekoliko zam<^glenem dopoldnevu opazujemo prek me- je obrise slovenskega Mono.štra (sevpda ne danes, sedaj je -to ma- džarski Szentgorthard po avstrij- sko oz nom.ško St Gotthard) in poslušamo razlago našega*" vodni- ka. ki nam pripovedujf: o pre- teklosti teh krajev, o slovenskem Porabju m njegovih prebivalcih. , rahskih Slo\-f>nfh naštela ime- na vasi, ki so še danes sluveii- ^ ske, o mestu Monoštru samem, o tem, kako so to našo zemljo 1919 prisodili Madžarom, in še to in ono zanimivost. Porabje je najsevernejši del slovenskega ozemlja, kjer se pri Monoštru dotika slovanstvo z nemštvom in madžarstvom.,. Dežela rabskih Slo- vencev je po večini gričevnata, valovita pokrajina, saj segajo na njeno ozemlje poslednji odrastki Alp, ki se na vzhodu porazgube v širno Panonsko nižino. Vmes pa so ravnice in dolinice, ki jih režejo številni potočki Porabje je bogato z vodovjem in vrelci, menjavajo le lepo obdelane nji- ve, travniki, pašniki, gozdovi in vinogradi Podatke povzemam iz že omenjene brošure prof. Jožeta Maučeca in Vilka Novaka (Slo- vensko Porabje) in jih navajam tudi "zaradi tega, ker približno enaka oznaka velja tudi za Gj;a- diščansko (tja do Nežiderskega jezera — Neusiedler See) Cas nam je bil skopo odmerjen, meni pa tu prostor, zato ni bilo mogo- če tam povedat; in meni tu za- pisati vsega To daljšo pot do Dunaja smo si izbrali prav za- radi tega, da bi si ogledali ozem- lje. kjer prebivajo rabski Sloven- ci. na Gradiščanskem gradiščan- ski Hrvati, zato je človeku kar žal da je vse to spoznavanje in doživljanje tako naglo in vtisi tako bežni in nepopoln' pa še ti v utrujenosti povratnih dni iz novega, vsakdanjega dela zbledi- jo in otopijo Sicer pa. saj smo še mladi in morda se bo še kdaj ponudila oriložnost -ar (Nadaljevanje prihodnjič) Moti\ a poii ua UraUiscaiiaivo stran 4 TEDNIK PtaJ, dne 24. maja 1M8 Pomoč mlademu kadru DA BO ZMAGOVAL odgovorne naloge Društvo knjigovodij v Ptuju, ki šteje 332 članov, si resno prizade- va pridobiti v svoje vrste vse za- poslene. ki delajo v knjigovod- stva, da bi jih g predavanji, raz- govori, s tolmačenj i uredb in predpisov, s posredovanjem raz- nih koristnih izkušenj čimbolj usposobilo za odgovorno in kom- plicirano delo v knjigovodstvu. Na nedavni skupščini sta raztol- mačila navzočim predsednik in tajnik Rola Rudolf in Dragica Novak v imenu upravnega odbo- ra plan bodočega dela. Po njem naj bi prišlo do ustanovitve sek- cije v Ormožu, do srečanj z dru- gimi društvi, do sestavljanja raz- nih analiz, s katerimi bo društvo opozarjalo politične in gospodar- ske ter upravne organe na razne pojave, ki jih je potrebno odpra- viti. Več stikov in sodelovanja bo tudi med društvom in šolami, ki pripravljajo nov knjigovodski ka- der in s podjetji, ki imajo mlad in neizkušen knjigovodski kader in ki potrebujejo p>omoč. Skupščina društva je obravna- vala vsa vprašanja s stališča, da je urejena knjigovodska služba v podjetju močna opora organom upravljanja, zlasti če je na teko- čem in kolektivu, ker jih tekoče opozarja na finančno stanje, na vrline in slabosti v gospodarje- nju, na zakonite možnosti in ome- jitve v črpanju finančnih sred- stev, zlasti pa na stanje realiza- cije proizvodnje. Poleg pohval društvu in odbo- ru je bilo na skupščini tudi nekaj kritičnih pripomb, ki kažejo na to, da je kaznovalna politika na- pram računovodjem prekruta v primerjavi s preskromno pomoč- .1o, ki jo ti dobijo od inšpekcij. Slednje lažje registrirajo stanje in napake, ki imajo kazenske po- sledice kot bi preko društva opo- zarjale knjigovodski kader na po- jave, ki vodijo k napakam. V splošnem pa ie tudi na ob- močju ptujske obline r:'.;vese- Ijiva ugotovitev, da ip vedno ve? redno in dodatno i^Aolanfga knji- govodskega kadra in da bodo sča- Okrog jedra se jih zbira vedno več Center mladinskih klubov OZN v Ptuju z 8 klubi in nad 150 čla- nicami in člani na osnovnih in ostalih šolah je v ptujski občini med organizacijami in društvi za mladino važen vplivni činiteli pri njeni vzgoji s posluhom za sve- tovna dogajanja. Na svoji letni skupščini, 19. ma- ja 1963. je sprejel ta center za svoje članstvo spodbuden plan de- I la z osnovno nalogo.' pridobivati i nove člane in jih na razne nači- , ne seznanjati s skrbjo za vrstnike svojega članstva po svetu, z nji- hovimi težavami in razvojem v raznih deželah. To delo jim bo toliko lažje, kjer jim bodo poma- gali v šolah, kjer so klubi. To služi splošni razgledanosti član- stva, vzbujanju njihovega zani- manja in posluha za težave in soma šole in društva dala nagemu finančnemu temu potrf-bi vi der, ki ho pr-^vilnn rq;;umel svoje dflo. jedro nredpisov in svo.ie mesto v kolektivu. V. J. uspehe vsega človeštva in pravil nemu ocenjevanju razvoja v do- movini, kar jim bo koristilo v poznejših letih, ko se bodo javno udejstvovali in opravljali razne funkcije. Udeleženci skupščine so bili močno užaljeni, ko se od povab- ljenih gostov, raznih predstavni- kov skupščine skoraj nikdo ni udeležil, da bj prisluhnil njiho- vim skromnim željam in velikim načrtom, ki so se jih zgodaj lo- tili. _________V^^__ OPRAVIČILO Zaradi obširnega gradiva za volitve ni bilo mogoče objaviti vsega za to številko namenjene- ga materiala, kar nam naj opro- ste dopisniki in bralci. Zaradi tega je moral tokrat izostati tu- di horoskop. Uredništvo Med poročanjem predsednika na skupščini Se o ietošniem .Tsdnu bratstva in prijatelistva'I v lepem spominu so nam i ostali vtisi s prirediev v tednu i brastva in prijateljstva ter 1. ma- ja ter mislim, da je potrebno še povedati nekaj s tem v zvezi* ker takšna manifestacija to v popol- ni meri tudi zasluži. Z veseljem ugotavljamo, da je bilo letos v zvezi z letošnjim tednom bratstva in prijateljstva posvečene v tisku mnogo pozor- nosti, kar lahko v precejšnji me- ri pomaga, da bodo v bodoče uspehi še večji. j O uspehu letošnjega tedna ni potrebno mnogo razpravljati, ker se je to najbolje videlo na sa- mih prireditvah, kakor p>o aplav- zih med in po izvajanih progra- j mih. Vse to verno kaže, da ljud- 1 je iz teh treh komun radi spre- jemajo takšno prizadevanje in nekako spodbujajo odgovorne fak- torje, da bi organizirali takšne prireditve tudi sicer, ne samo.ob tednu proslav, temveč da je po- rebno poiskati možnosti za stalno medsebojno sodelovanje v teku celega leta. Da bi to sodelovanje razširili na celo leto, je težnja ljudi iz vseh treh komun, po- trebno pa bi bilo angažirati do- ločeno število ljudi, da bi poiska- li nove možnosti za sodelovanje. Uspeh nikakor ne bi izostal. Začetek sodelovanja pred tre- mi leti, gledan z dartašjega vidi- ka, je bil kaj skromen v primer- javi z letošnjim obsežnjim pro- gramom kulturnih manifestacij, začenši z uspelo razstavo slik sli- karjev — amaterjev pa vse do svečane akademije ob koncu Te- dna v varaždinskem gledališču. Predlogi, ki jih je dal v letoš- njem Tednu tovariš Bagar gle- de razširitve sodelovanja zelo u- strezajo našim trem komunam za- radi tega, ker govore o raznih oblikah sodelovanja na vseh po- ljih dejavnosti. Na svečani seji treh sindikalnih svetov 27. aprila tega leta je prišla do izraza vr- ste koristnih predlogov in sugestij j o možnosti razširitve sodelovnja treh otočin. Med najvažnejšimi pa je vsekakor predlog, da se usta- novi kcanisija vseh treh svetov, ki bo skrbela izključno za to so- delovanje in da bi bili vsi kon- takti in srečanja čim bolje orga- nizirana. Mislim, da se ne motim, če trdim, da bi Cakovčani in Varaž- dinci z veseljm večkrat med le- tom pozdravili odlične ptujske igralce — amaterje, »Vesele Prle- ke«, pevske zbore itd , kakor na drugi strani PtujČani zanimive ■ svatovske običaje iz Medjimurja, pesmi rudarjev iz Murskega Sre- dišča ali varaždinske folklorne plesalce, E>evce in godbenike. Ce bodo predlogi ob letošnjem proslavljanju Tedna ostvarjeni, bo proslava prihodnje leto v Ca- kovcu še bolj svečana in še bolj uspešna, kar je želja vseh ljudi nažih kom«n. Ivica Domislovič Varaždin Kolektiv Narodne banke v Ptuju se je posebno potrudil z učenci iz 8. razredov osemletke, ki so prišli k njemu na enotedensko nralren Ptu), njegove lepote in cene vinu Ob letošnjih prvomajskih praznikih je marsikogra i-z Ptii^a odneslo t turistične kraje po Sloveniji in r sosedne republi- ke in porr«od je bilo mogoče opazovati lepote naših kraba in končno obračun. "Vse "ikupaj napravi na turi-^ta vtis, ki jrs no m'^re pokvariti ali po- praviti slaba niti naiboljŠa pro- paganda na prrisnf^ktih in le- takih. OriJivp^tja in njrotovnitve «o na.jboilii^ propaganda. Po prilično dolgi in naporni vo/nji fičom «mo «e na Oo- re^njskem ustavili v gradu Pod- viin pri Begunjah in pojužinali. Takoj smo opazili originalne dvoli+rske steklenice s štajer- .skim vinom in sicer ir kleti Kmeitij^kega kombinata Ptuj. Pozanimali smo se, koliko stane steklenica našega domačega vina na Ciorenjgikem in so nam odgovorili, da stane 800 din. Naša družba je naročila takšno steklenico vina in jo z užitkom izpraznila. Močno smo se za- čndiili ceni. ko pa vemo, da stane ista količina enake sorte vina v originalni dvolitrski steklenici v gostiščih v Ptuju po 1080 din do 1200 din. 7 raznimi turisti smo debati- rali o tem, zakaj pijejo naši domači potrošniki v Ptuju in tudi turisiti vino po tako viso- kih cenah. V drugih turistično bolj razvitih krajih je vino mnogo ceneje. Nekateri pripi- sujejo te razlike v cenah lo- kalni politiki do proizvodnje in dohodnine na svojem območju. Marsikomu se zdi razumljiva »da obremeni občina na svojem 'območju dohodek od glavnih panog proizvodnje, da zmore I z dohodki od industrije, kme- I tijstva im obrti kriti vse i/dat- I kp raznih slu/h. Vlagati mora I zbrana skupna sredstva za pr- jvenstvene potrebe prebiva.lstva ' v občini, zlasti pa za tiste pa- noge go^ipodarstva, ki rlo/ena sredstva čimprej vračajo. Ne- katerim ljudem pa se ne zdi naravno in pottrebno, da bi mo- rali npr. Majšperčani plačevati doma izdelano blago dražje kot ljudje drugje, da bi lahko 6tala govedina v ptuji=>ki živinorejski občini več kot drugje, da bi moralo stati vino v vinorod- nem predelu več kot drugjft itd. Turistična politika v ptujski občini bo sčasoma nedvomno boljša kot je. Marsikateremu turistu se ne zdi sedaj najbolj pametno, da je v ptujskem mu- zeju vstopnina za ogled vseh dragocenosti malenkostna. Tu- rist dobi prvotni vtis, da se ceni v Ptuju kuiltnra nad vse, toda kmalu občuti na drugi stra-ni v gostinskih lokalih, da mora pri pijačab. ki so tako ali drugače obdavčene, prispe- vati za kuilturne dragocenosti v Ptuju višji znesek kot drugje. Naj ima ogled kulturnih vred- nosti svojo ceno in usluge v go^itiščih svojo, ne pa Ha mora občina pri alkoholnih pijačah zbirati sredstva za izpolnjeva- nje kulturnih potreb na svo- jem območju. Naši delovni ljudje imajo priložnoist mnogo potovati in se prepričati, da je pov^orl tako urejeno, da je treba pri raznih ogledih kulturnih in zgodovin- '^kih dragocenosti šteti lepe denarce za vstopnine. K temu seveda nikdo ni primoran. če ga to ali drugo ne zanima. Pa- zumljivo pa je. Ha obiščejo tu- rieiti razne kraje ravno zato. da bi videli zgodovinske in kul- turne dragocenosti, ne na. kako je urejen ta ali drugi gostinski lokal in kakšne so v njem cene. O tem je gotovo razmišljal že marsikateri turist, ki obi- skuje tudi Ptnj. O vstopnim za ogled muzeja bi bilo prav spre- jrr»vo.riti tudi pred forumi. Ne kaze. da bi se siril po Slorreniji in drusrje ra Ptuj sloves, da so v njem najdražja vina, čeprav je v sredini vinoroHnih prede- lov. Ravno v Ptuju je Km*>!tiij- ski kombinat, ki ima praTico izvo7a vina za proizvajalce vin 17 rele JugAsilavije. Ob rsem tem ravno v Ptuju ni potrebno piti vina p^ najdražjih cenah. Ivanušd B., Ptuj Prijeten nedeljski popoldan v jursincih M-uulo nedeljo popoldne so v va.-ki dvorani v Jur.uncih gosto- vali član: DPD Svobode iz Tez- na, ki so pred nabito polno dvo- rano domačih gledalcev, oziroima p.:-siu»c;:cev isvedli vokalni kon- cert lep h domačih, ljudskih in umetnin pesmi. iKirrričmi so bili nad izvaja- nirm programa izredno navdu- šeni. posebno pa sta vžgala »ro- ja^k Franček m Prleška Micika«, ki sta s svojim; mastnimi ali hecnimi guči še bolj navdušila poslu.i^alce. Podobnih obiskom' in progra- mov Sli prebivalci Juršinc ter okoličani želijo še več ter upajo, da se bo sp>et kmalu kdo ogla- sil, ki 'bo priklical veseljein smeh med naše podeželjsko ljudstvo. B. J. KONCERT mlade pianistke v ptuju V ponedeljek, 27. maja bo v dvorani Glasbene šole v Ptuju izvenabonmajski koncert Neven- ke Hohnjec. Mlada pianistka je diplomantka Akademije za glas- bo v Lljubljani in izhaja iz šole znanega pianista in klavirskega pedagoga, prof. Pavla Sivica Nevenka Hohnjec in prof. Pa- vel Sivic bosta izvajala II. Brahmsov koncert na dveh kla- virjih. Ostali program bo obsegal dela Bacha, Liszta, Chopina, Ma- tičiča in Sivica. Koncertantka je slovenskemu glasbenemu občinstvu dobro zna- na, saj je imela že več zelo uspe- lih nastopov. Predprodaja vstopnic je v pi- sarni Glasbene šole v ponedeljek od 9. do 11. ure in od 18. ure da- lje. Rezervacije po telefonu št. 38. Na koncert vljudno vabimo. Ravnateljstvo Glasbene šole Ptuj MESTNI KINO PTUJ predvaja 24. maja francoski film ^DENAR PRI 2:ENSKAH«, 25 in 26 .maja ameriški barvni (cine- mascopski) film »ALAMO«, I. tlel. 28. in 29. maja egiptovski film »NEZNANKA«, 30. maja »AI.A- MO«, II del. KINO 0RM02 predvaja 25. in 26. maja franco- ski (cinemasoopski) film »POT OKROG SVETA V 80 DNEH«. 29. in 30. maja ameriški (clne- mascopski). film »USPAVANA LEPOTICA«. KINO »RlfDll SEVER«: GORIŠHICJI predvaja 26. maja ameriški film »NAJVEČJA PREDSTAVA«. KINO ZnVRČ predvaja 26, maja ameriški (cine- mascoDSki) barvni film »CAS LJUBEZNI IN SMRTI«. Sprejem brodarske štafete v Ptuju Prisrčen spre|em brodarske štafeie v Ormožu Ze sedmič je letos brodarska ■ štafeta ponesla prisrčne pozdra- ' ve in čestitke za Titov rojstni j dan. Ob tej svečanost.! je nosil- ' ce šitafetnih palic pričakalo čez 500 Ijiudi, ki so se z navdušenjem pridružili srečnim željam za dolgo in srečno življenje nagega ljubljenega predsednika, j Prejšnjo soboto je po Dravi mimo Ormoža pripeljala brodar- ska štafeta iz Ptuja. Pri biv- šem kopališču jo je pozdravil in sprejel Drago Zabavnik, ki je tu- di spregovoril o pomenu, važno- sti in o bistvu te velike slavno- sti. Poudaril je pomen Titove csebnosti pri naši osvoboditvi, v združitvi vseh naših narodov, v revolucionarni izgradnji nove socialistične Jugoslavije, v veli- kem ugledu na'še države in predsednika v svetu, v miroljub- ni koeksistenci in še odločnejše in upoštevanju vseh narodov. T imenu občanov je obljubil, da bomo .še odločnejše in hitreje odpravljali napake, ki šikodujejo nagemu hitremu vsestranskemu razvoju. Po predaji štafetne pa- ! lice in po skromni pogostitvi so se člani štafete odpeljali po Dra- vi proti Varaždinu. Ob zvokih godbe na pihala m mahanju množice so čolni izginili v dalja- vi. Po štiriurni vožnji je štafe- ta priplula v Varaždin. D. R Prvi turistični festival šolske mladine na Gomili Podeželske šole prirejajo na- vadno ob koncn šolskega leta Šolske izlPte na Gomilo. Turistič- no društvo na Gomili pa je sto- pilo letos v stik z večjim števi- lom osnovnih šol, da bi z njiho- vo pomočjo izvedlo na vrhu Go- mile šolski turistični izletniški dan. Tako bodo 13. julija letos mno- žice šolske mladine iz vseh stra- ni Slovenskih goric obiskale Go- milo. Zbirališče bo ob 9. uri pri razglednem stolpu, kjer bo tudi ob 10. uri pričetek programa, ki bo trajal do okrog 13. ure. Mladina bo najprej zapela Ra^- dovana Gobca »Lepo je v naSi domovini biti mlad«, nakar bodo sledili nastopi mladine v šport- nih, pevskih in glasbenih točkah. Sodelovali bodo tudi humoristi, artisti, recitatorji itd.. Najbiri^ bodo nagrajeni. Uspeh ptujskih dijahinl v Celju v počastitev dneva mladosti je biilo v soboto, 18. maja, tra- dicionalno srečanje dijakinj drugih letnikov administrativ- nih šol mariborskega in celj- skega okraja v strojepisju in stenografiji. Tega srečanja so se udeležile poleg domačink še mariborske in ptujske dijaki- nje. Vsako šolo je zastopalo pet dijakinj v obeh disciplinah. Najprej so se pomerile v strojepisju. Zmagala je Ana Plavšak iz Celja z 289,4 neto udarci v minuti. Na odlično tretje mesto se je uvrstila Ani- ca Jerenec iz Ptuja z 272,7 ntto udarci in tako do^^egla nov osebni in šolski rekord, imela pa ie le 0,18 % napak. Ce pred- postavljamo, da sta se pred njo uvrstili tekmoralki, ki razred ponavljata in sta že lani tekmo- vali, je uspeh skromne Ptuj- čanke toliko večji. Osmo mesto pa je dosegla Milka Ferčec. Spremenjp-ni način tekmova- nja po mednarodnih pravilih t stenografiji je prifneisel veliko zmago ptujskim tekmovalkam. Začetna hitrost 12^ se je nadar. Ijevala do polne hitrosti 225 zlogov na minuto. Z velikim naskokom in polno hitrositjo 225 zlogov ob 75 % točnem prenosu je zmagala dijakiTsja 2. b razreda adminstrativne šo- le v Ptuju Milena Masten. Vi- soka mesta so še dosegle: 5. Anica Friedl, 7. Ivanka Brezn nik, 10. Jožica Potočnik in ti. Angela Pulko. Zelo pohvalno^se je o Mastenovi izrazil nesk« slorenske stenografije prof. Rn-f dolf Rakuša in meni. da imai pogoje, da doseže še več.ie uspehe. Prvih pet tekmovalk je bilo praktične nagrade. Po teik-i movanju so bitli pri-jatel jski raiz- govori med dijakinjami. Na« sploh je tekmrrvanje uspelo ™: prineslo ptnjstki adrai)ni?i^aitiiw«i šoli lepo afirmacijo glede isa: to, da obstoja le tri leta. Pri^ hodnje leto bo tekmovanje Mariiboru. F. P. OSEBNA KRONIKA Rojstva, fioroke in smrti nc območju matičnega urada Ptuj Rodile so: Terezija Kovačič Kidričevo 8 — Sonjo; Jo;^f8 Kiižner, Makole 2~-> — Mirana Anka J^trajnar. Brezje 40 — ložiro; Fani Urbančič, Ciril- Metodov drevored 1 — dečka: Kristina Kumer, Desternik 4f — F>no: Elizabeta Ceh, Mari- borska 51 _ dečka: Jožefa Fi- deršek, Savinsko 28 - dečka; Marija Pauko. Gerečja vas 71 Majdo; Roza Klasinc, Rrun- švig 54. Tezno — Zofijo; Anto- nija Pihler, Velovlak 15 Franca; Ivanka Hanželič. Har- dek 2U - Vesno; Marija Peklar, Ciril-.Metodov drevored 5 - ■Andrejo; Sanda Rretznik, Bore- či 12 — deklico; Marija .šeSer- ko. L?)honci 18 — dečka: Kata- rina Mes^tni vrh 70 dečka; .Ana Medved, Lovrenc na Hraviskem polju 1 — Stanka: ?>tefka ^ganjar, Križanče 71, Varaždin deklico; Marija Munda, Frankovci — MaTjettko; Anica Kozel. Belavšek 42 —■ dečka; Anica Horvat, Goden=in-f ci 42 — dečka: Frančka Krajnc, Pobrežje 55 — dečka; Anica Cigula. Zabovci 55 - Zeljko; Draga Svenšek. Poštna il1. 2/a, Ormož - deklico; Ana Tement, Rogo.znica 45/b — deklic<%; Cvetka Medved, l/ovrenc 122 — Bogdana. Poroke: .Albin Grdina, Masia- rvkova 2. in Marija ZalaT, Krempljeva pot 6; Vladimir Vaupotič. Form in 58, in Frika Ozmec. 0<;li]2evri 15. l^mrli so: Dušan Kovačič, Vrazova 2. Ormož, roj. 1887, umrl 15. maja 1065; Andrej Pu- .šaver. Stari grad 57, p. Makolo, roj. 1005. umrl 19. maja 1965; Irena Rogina. Budina 55. roj. 25. aprila 1962, umrla 20. ujaja 1965; Alojzija Heber. Mikloši- čeva 6. roj. 1888. umrla 15. mo- Ptuj, dne 24. maja 1963 TEDNIK Stron 5 Volišco za volitve stran 6 TEDNIK PtaJ, dne 24. maja 1M8 PRODAM RADIO APARAT prodam ali zamenjam za druge strari. Vprašati v Podvincih lih. VIMCARIJO Z prodam v Zavrču pod ugodnimi po- goji, takoj vseljivo. Franc Pelcl. Kamnica 60, pri Mari- honi. GRADBENI LES za strešno ogr-odje in drugro ugodno pro- dam. Nasilov v upravi. PRODAM KORENINO v SkoT- bi. Vprašajte v Sp. Hajdini št. 121. PRODAM novo gospodarsko po- slopje, 14 X 8 metrov krito z opeko (bobrovec) ter tesan les za novo zgradbo 11 X 8 m, -vse iz trde.ga lesa. Naslov v upravi. PRODAM kompletno belo po- steljo za 6000 din. Naslov v upravi. LAHEK VOZ v dobrem stanju prodam. Cunkovci 5, p. Moš- kanjci, PRODAM del hiše pri parku in planino. Naslon v upravi. PRODAM priisten sadjevec. Jo- žef Koro.šec, Sveča, p. Majš- perk. PRODAM dobro ohranjeno moško kolo znamke Piich z vso opremo. Vprašajte v lo- teriji. MOTORNO KOLO BMW, 250 cm v odli^.nem stanju, ugod- no prodam. Avgust Pevec, Bu- dina 40. Ptuj. ŽELEZNO POSTELJO z vložki, odlično ohranjeno, ug-odno prodam. Rudolf, Ormoška 4, Ptuj. PRODAM rabljeno kuhinjsko pohištvo. Vprašajte pri Bra- ni'sel. Slovenski trg "^/I, Ptuj. PRODAM košenino v Krčevini. Vprašajte v Naselju bratov Pftšev 30, Ptuj. Razprodalamo stare rabljene sode od 100 do 400 litrov po 10 do 20 din po litru. Kmetijski kombinat Ptuj, obrat »Slovenske gorice«. PREKLICUJEM in obžalujem žaljive besede, izrečene o Karlu Kopušarju iz Apač, da so neresnične, ženi Anici pa se zahvaljujem, da je odsto- pila od tožbe. — Jože Knaflič, Lovrenc 121. IZGUBLJENO PROSIM NAJDITELJA ženske- ga dežniika (plavega). da ga vrne proti nagradi v Upravi za dohodke občine Ptuj. PREKLIC Podpisana Jiilijana Cernezeil, Tgovska pomočnica. Desternik, ire.klicujem in obžalujem ža- ljivke. ki sem jih izrekla o .Vn- ?eli Hauptman. poseistnici, Do- liič 44, ter se ji zahvaljujem, da |e odsitopila od pregona. Ptuj, dne 18. maja Julijana Cernezel OBJAVA Zdravstveni dom Kidričevo ob- vešča starše s področja Zdr. do- ! ma Kidričevo, da bo enkratno cepljenje (revakcin^ija) proti otroški paralizi, za otroke, rojene v letih od 1956 do 1960 po nasled- njem razporedu: za cepišče Hajdina 4. jun. 1963 ob 16. uri popoldne; i za cepišče Cirkovce 5. junija 1963 j ob 16. uri popoldne; i za cepišče Kidričevo 6. junija i 1963 ob 16, uri popoldne; 1 za cepišče Lovrenc 7. junija 1963 j ob 16. uri popoldne. j S seboj prinesite žličko in 250 j dinarjev. Kidričevo. 18. maja 1963. Uprava Zdravstvenega doma ' Kidričevo t S a a B št a » ei H K w ilise Si ta H P0I1¥ Oddelek za narodno obrambo obi^insKega ljudskega odbora Ptuj, objavlja po 61. čl, zakona o narodni obrambi (Uradni Ust FLRJ. št .30S) m 2 toč 2 čl j uredbe o prenosu zadev iz pri- ' stojnoisti vojaških odsekov na j upravne organe občinskih ljud- | skih odborov, ki so pristojni za narodno obrambo (Uradni list FLRJ. št. 8-87/60) Splošni poi^av m nsslsor za moške rojene leta 1945 in sta- rejše, ki so bili v preteklem letu začasno nesposobni za službo v JLA in imajo stalno ali začasno bivališče na območju občine Ptuj. Ne glede na to, ali so prejeli poziv 'ali ne, naj se obvezno ude- ležijo nabornega pregleda, ki bo od 12. do 21. junija 1963 v narod- nem domu, Ptuj — Vošnjakova? ul. št. 5. dnevno od 7. do 12. ure. > ŠPORT Tekmovanje v orodni telovadbi Pred štirinajstimi dnevi je bi- lo v Mariboru okrajno prvenst- vo v vajah na orodju, v nedeljo, 19. maja pa republiško v Ljub- ljani. Teh tekmovanj so se ude- ležila tudi društva »-Partizan« Ptuj, Markovci in Dornava. Ptuj je poslal eno vrsto mladink, po- sameznike pri mladincih ter sikupno z Markovci in Domavo sestavil vrsto članov za III. raz- red v občin;9.kem merilu. Telo- vadci iz Ptuja so se na teh tek- movanjih zelo dobro odrezali. V Mariboru je med posamez- niki pri mladincih I. razrc^da zmagal Curin Igor iz Ptuja. Med člani III. razreda je občinska vr- sta prav tako dosegla prvo me- biil prvi Kolarič iz Ptuja pred sto. Tudi med posamezniki je Cušom iz Dornave in Zmazkom iz Markovec. V Ljubljani je občinska vrst^ članov ponovila svoj uspeh in tudi v republiškem merilu osvo- jila prvo mesto. Med posamez- niki je postal prvak ponovno Kolarič iz Ptuja. Mladinec Cu- rin Igor se je plasiral na 6. me- sto in se s tem uvrstil v repub- liško vrsto za zvezne tekme, ki bodo v Zrenjaininu. Mladinke so dosegle 6. mesto in se uvrstile s tem pred mnoge rutinirane eki- pe. Ta u9{>eh orodnih telovadcev iz Ptuja, Markovec in Dornave bo verjetno pnpomogel k večji afirmaciji te lepe športne zvr- sti, ki je bila nekoč v teh krajih na višini, pa danes zamira. OP Kratke iz športa Nogomet: v nedeljo je Drava gostovala v Lendavi in v prven- stveni tekmi MM-lige dosegla z Nafto neodločen rezultat 0:0. Aluminij pa je v Kidričevem premagal Mejnika 2:0. — V predzadnjem kolu občin- ske nogometne lige so bili v ne- deljo doseženi naslednji rezul- tati: Videm-Destarnik 2:2, Gori- šnica-Dornava 4:2 in TAP-Mar- kovci 9:1. V vodstvu je G-orišni- ca pred Desternikom itd. — Vse tekme občinske nogo- metne lige, ki bi morale biti v nedeljo, 26. t. m. so preložene na naslednjo nedel.io, to je 2. junija. Rokomet: na občinskem pr- venstvu osnovnih šol je v ptuj- ski skupini zmagala osnovna šola »T. Z-nidariča«. V Cirkula- nah pa je med moškimi ekipami zmagala domača, med ženskimi pa osnovna šola Gorišnica. Fi- nalna tekmovanja se bodo pri- čela 27. maja ob 9. uri dopoldne na stadionu Drave v Ptuju. — V soboto ob 20. uri bo v Ptuju otvoritev novega rokomet- nega igrišča. Ob tej priliki bodo nastopili telovadci iz Maribora, člani judo kluba »Drava«, za ko- nec pa bo še rokometna tekma. V slučaju slabega vremena bo prireditev ob isti uri v ponede- ljek 27. maja. Odbojka: v Ptuju je bilo v so- boto občinsko odbojkarsko pr- venstvo, katerega so se udeležile 4 ekipe. Prvo mesto ie osvojila ekipa Partizana iz Crešnjevca, nato pa silede: JLA, RK »Drava« in Železničar Ptuj. Posebej C'pozar.1amo vse obvez- nike — nabornike, ki doslej iz kakršnihkoli razlogov niso opra- vili naborne obveznosti, da to v z£;oraj navedenih dneh store. Naborni komisiji so obvezniki naborniki dolžni predložiti: — knjižico predvojaške vzgoje; — zadnje šolsko spričevalo; — zdravniške izvide o morebitni dosedanji bolezni; — članske izkaznice, družbeno- političnih organizacij in dru- ge ~ dokumete. s katerimi se lahko dokaže strokovna osposobljenost za odrejanje službe v JLA. Kdor se kljub temu pozivu na- bora ne bo udeležil, bo odgovar- jal po 50. čl .zakona o narodni obrambi oziroma po 339. čl. ka- zenskega zakonika. Oddelek za narodno obrambo občinskega ljudskega odbora PTUJ Lunine spremembe In vremenska napoved za čas od 26. maja do 2. junija Prvi krajec bo v četrtek, 30 maja ob 5.56. Napoved: okrog 28. maja dež, ves ostali čas bo lepo in tople vreme. a'C Ohčinsbega ljudskega odbora Ptuj Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/.52) in 1. točki odloka o določitvi akon- tacije dohodnine ter občinske do- klade od kmetijstva za drugo tromesečje 1963 (Uradni list LRS, št. 9-83/63) je Občinski ljudski I odbor Ptuj na seji občinskega zbora in seji zbora proizvajalcev dne 15. aprila 1963 sprejel ODLOK o določitvi akontacije dohodnine in občinske doklade od kmetij- stva za druso tromesečje 1963 V občini Ptuj 1. člen V občini Ptuj se za čas od 1. aprila do 30. junija 1963 predpiše akontacija dohodnine in občinske doklade zasebnim kmetijskim go- spodarstvom, in sicer: a) za obmo^^p krajevnih uradov Grajena, Desternik, Trnovsita vas, Vitomarci, Juršinci, Po- lenšak, Zavrč, Cirkulane, Le- kovec, Videm, Podlehnik, Do- lena, Zetale, Stoperce, Maj- šperk in Ptujska gora v višini j 25 "/p od dohodnine in občin- ske doklade, ki sta bili odmer- jeni kmetijskim gospodarstvom za leto 1962; b) za območja krajevnih uradov: Cirkovce, Lovrenc, Hajdina, j Rogoznica, Dornava, Gorišnica , in Markovci, mesto Ptuj ter naselja: Vičavo, Stuki, Rabelč- jo vas, Krčevino pri Ptuju, Orešje, Budino, Brstje in Spuh- Ijo v višini 30 "/o od dohodnine in občinske daklade, ki sta bili i odmerjeni kmetijskem gospo- [ darstvom za leto 1962. j 2. člen i Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Ma- | ribor«. Številka: 422-22/63-1 Ptuj, dne 15. aprila 1963. Predsednica občinskega ljudskega odbora Lojzka STROPNIK OBVESTILO Na podlagi 84. in 88. člena uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, št. 22/61) obveščamo davčne zavezance na območju občine Ptuj, ki imajo dohodke od obrti, samostojnih poklicev in premoiženja, da bo davčna ko- misija za ugotavljanje davčnih osnov za leto 1962, odnosno za pavšaliste za leto 1963 zasedala v sejni dvorani občinskega ljud- skega odbora. Trg mladinskih delovnih brigad (magistrat) v dneh 30. in 31. maja 1963. Javne razprave o davčnih predlogih bodo po sledečem re- du: 30. maja 1963 od 13. do 14. ure: za čevljarje, sedlarje, krojače in šivilje; od 14. do 15. ure: za brivce, frizerje in fotografe; od 15. do 16. ure: za obrti les- ne stroke; od 16. do 18. ure: za sobosli- karje, lončarje, kamnoseke in gramozničarje; od 18. do 19. ure: za medičar- je, slaščičarje, mlinarje in vrt- narje. 31. maja 1963 od 13. do 15. ure: za obrti kovinske stroke in za ostale še neimenovane obrti; od 15. do 17. ure: za gostilne, avtoprevozndke in taksije; od 17 do 18. ure: za odvetni- ke, zdravnike, duhovnike in ostale svobodne poklice. Seje davčne komisije so javne. Dav<^i zavezanci lahko podajo pred komisijo svoje izjave. Ptuj, dne 22. maja 1963 Uprava za dohodke občine Ptuj rogiect cez Nuvo naselje na pian tažne aasurClb