t
Liat u korlaii dolav-ak*ga Mudatva. D«l»v
ol mo opravtianl do vaaga kar produolrale.
Thla papar 1« dovotod to tho tnt.raata of iKo working cltM. Work-•ra ara ontitlod to all what tKoy produco.
ItBMMd i* ••ooua-eia«« n»au«r, Dao. I Itof, a» »ba pwi offto. i< Chintfo 111. mid*' lb* A 01 of U««gr«M af «»roh »cd.)»»».
Offict: 400S W. 31. Str., Chican, ill.
"Delavci vseh dežela, združite se!'
PAZITE!
na itovilko vokUpa|u-ki mo naKala polog va-ioga naslova, prilopl|o« noga «podal alt
na ovitku. Ako |o itovilka . . toda| vam • prihodnjo itovilko naioga lista po (•¿a naročnina. Prosi-mo ponovit« |o tako).
(346)
Stev. (No.) 345.
Chicago, 111.,21. aprila (Aprili 1914.
Leto (Vol.) IX.
Iz polja delavskih bojev
Konec stavke v bakrenem okrožja. Vojno stanje odpravljeno t Goloradu. Druge delavske vesti.
Calumet, Mich. — Štrajk rudarjev v bakrenem okrožju, kateri je trajal od 23. julija 1913, jo končan. Referendum štrajkar-jev v nedeljo 12. aprila se je končal s tem, da so zadnji z večino glasov odločili, da prenehajo z dolgotrajnim bojem. Glasovanje v nekaterih mestih je izpadlo sledeče: Calumet 291 za končanje stavke in 382 proti; Ahmeek 600 za, 17 proti; Honcock 491 za, 18 proti; South Range 485 za in 90 proti.
Rudarji so izvojevali deloma vse razen priznanja unije.. Najmanjša plača $3 dnevno, osem-umi delavnik, boljši vrtalni stroj in še nekatere druge olajšave se štetejo med pridobitve.
Charles H. Moyer, predsednik W. P. of M., je v Denveru izjavil sledeče, ko je dobil vest, da so rudarji končali boj: "Povedati je treba odprto, da Western Fed. of M. ni kapitulirala pred rudniškimi družbami, pač pa pred slabimi časi bližjih dni, ki niso obetali drugega kot pomanjkanje in stradanje. V začetku aprila ro rud niške družbe dale rudarjem ultimatum, da 1. maja bodo vsi vrženi iz kompanijskih hiš, to se pravi, da bodo potem brez strehe. Najhujše je pa bilo to, da je organizirano delavstvo drugod vsled svojih novih bojev bilo prisiljeno znižati denarne prispevke, g katerimi je materijalii»—-rsdrSrvalo stavkarje. Čim rudarji t bakrenem okrožju zbero novih modi, bodo ponovili boj za svoje pravice."
Denver, Colo. — Mati Jonee, katera je bila zaprta v Walsen-burgu od 22. marca, je bila izpuščena 16. t. m. Prešnji dan je pa guverner Ammouns preklical vojno stanje v južnem Coloradu in zapovedal, da morajo takoj vsi vojaki in štrajkarskega okrožja. Tukaj se govori, da sta se guverner in general Chase sprla, vsled-česar je prvi odpoklical milico. V resnici je pa guverner v škripcih, ker ga vrhovno sodišče — ki je izdalo odlok za izpustitev matere .Jones — kliče na odgovor, da on in gen. Chase dokažeta, iz katerega vzroka sta imela staro ženico zaprto. Da se izogne neprili-ksm, je guverner brž odpozval milico misleč ^a bo s tem popravil svoje grene. Mati Jones je zdsj v Denveru; v par dneh odide spet nszaj med stavkarje od koder je bila že dvakrat pregnana.
Osvoboditev matere Jones in odpoklic milice je za stavkarje velika moralna zmaga. Premogar-ji se junaško držijo in prepričani so, da bodo zmagali čeprav se je Rockefeller zaklel, da bo prej zapravil 35 milionov dolarjev kakor pa priznal premogarsko unijo v južnem Coloradu.
Philadelphia. — Lastniki mehkega premoga v osrednji Penn-sylvaniji so 10. t. m. sklenili zapreti vse premogokope dokler ni sprejeta plačilna pogodba. Okrog 60.000 premogarjev počiva.
Pittsburgh, Pa. — 45.000 premogarjev v pittsbuškem okrožju je 14. t. m. glasovalo o plačilni lestvici. Štetje glasov gre počasi in rezultat še ni znan.
Fort Smith, Ark. — Premogar-ji v Arkansasu, Oklahomi in v Tezasu sedaj glasujejo, dali hočejo ponoviti star6 pogodbo ali zaštrajkati. Operatorji se branijo zvišati plačo. 16.000 mož je v tem okrožju.
Charlestown, W. Va. — Tukaj se vrši konferenca med zastopniki unije in operatorji. Premogar-ji zahtevajo plačo od nepreaejs-nega premoga, oaem nr dela in
pravico, da smejo odračunati unijske prispevke pri mezdi. Dalje zahtevajo odpravo kompanijskih prodajalnic.
Columbus, O. — Združeni pre-mogarji v Ohio imajo tukaj konvencijo. 200 delegatov je navzro-čih. Na tej konvenciji bodo izvoljeni zastopniki za plačilno konferenco z operatorji. Čez 50.000 premogarjev v Ohio še vedno podiva. Na tisoče jih je že odšlo drugam, največ v Evropo.
Peoria, lil. —- Konferenco med operatorji in premogarji v llli-noisu traja že četrti teden, a še ni nobenega sporazuma. 16. t. m. so operatorji zavrgli novo plačilno lestvico, katero so predložili premogarji. Duncan McDonald, tajnik illionoiske organizacije, izjavlja, da operatorji nalašč zavlačujejo pogajanja, ker bi se radi iznebili slabejših kompetitor-jev. Okrog 50.000 premogarjev je začasno brez dela.
NADALJNE ZMAGE IN VSPE-HI ZADNJIH VOLITEV.
Frontenac, Kans. — Tukaj so socialisti 7. aprila izvolili svoje štiri aldermane proti združeni sili nasprotnikov.
Hobart, Okla. — Dva socialista izvoljena v mestni zbor in eden v šolski svet.
Grand Rapids, Mich. — Chas. G. Taylor, organizator socialistične stranke v tem mestu, je bil izvoljen članom board of education. Dobil je 7000 glasov.
Zanimive ao bile volitve v bakrenem okrožju Michigana in v južnem Coloradu, v okrožjih dveh najvedjfti Strajkov.
V Copper Country sieer ni bil noben socialist izvoljen, toda glasovi so narasli v lepem številu. V Houghton County je bilo oddanih okrog 2500 socialističnih glasov proti 434 glasovom l. 1912. V Ca-lumetu je bilo. zdaj 726 glasov, Isni pa 144. V Copper City, Keweenaw County, so imeli socialisti večino. Western Federation of Miners je podpirala naše kandidate na celi črti.
Drugače so pa izpadle mestne volitve v južnem Coloradu, kjer nremogarji bijejo boj že nad pol leta. Socialistični kandidatje so zmagali na celi črti v mestih Superior, Tiouisville. Lafayette, Frederick, Oak Creek, La Veta in v Aguilaru. V Walsenburgu, kjer ie bila zaprta mati .Tones, je naš kandidat za župana padel le za 115 glasov manjšine. Toda sodru-gi so takoj vložili zahtevo za kontest, ker imajo dokaze, da so nasprotniki pripeljali izven mesta, štiri milje daleč, 200 skebov na volišče, ki sploh nimajo volilne pravice.
Da. da štrajk je res dober budi-telj in učitelj!
V Chicagi bi letos imeli socialističnega aldermana — da niso ženske glasovale. Sodrug J. C. Kennedy je dobil v 27. wardi 5020 moških in 2206 ženskih glasov, skupaj 7226. (Lani je bilo v isti wardi 1707 glasov.) Nasprotne moške glasove je nadkri-lil z večino 600 glasov, toda nasprotne ženske so to večino nad-glasovale, tako da je Kennedy padel za 150 glasov. Pri bodočih volitvah bo ta warda naša.
Socialistični glasovi v Chicagi (mestne volitve) zadnjih dveh let:
191 2...................18.309
1913 ...................23 777
1914 (moški)...........28 479
Narastek v enem letu 4702 glasova. Ženskih glasov so 7. aprila dobili socialistični kandidatje 11.575; vseh glasov, moških in ženskih 40.054.
AVSTRIJSKI KONZUL SCHWE-GEL ODPOKLICAN.
Konzul v Coloradu, kateri je nagovarjal premogarje v skebstvo, je zgubil službo.
ALI JE VOJNA BLIZ07
Bojno brodovje plove proti me-kgikankih lukam. Položaj je skrajno napet, toda Wilson se še upira vojni. Zmage Vilinih čet
— Po policajskem poročilu je
bilo koncem meseca marca v Chicagi 45,617 brezposelnih delavcev. Kranjski Janez pravi, da je to božja volja. Ali je to resnica t
"United Mine Workers Journal" poroča z dne 9. aprila sledeče :
"Dr. John Schwegel, avstro-ogrski konzul v Denveru, Colo., jo dobil ukaz od svoje vlade, da zapusti službo. Ta korak avstrijske vlade je sledil protestom co-loradskih premogarjev, avstrijskih podanikov, ki so na štrajku. Ko je izbruhnil štrajk zadnjo jesen ,je šel konzul Schwegel v countije Huerfano in Los Animas ter nagovarjal ve čsto Avstrijcev (Slovencev), ki so se pridružili uniji, da se naj vrnejo na delo in poslušajo svoje bosse. Toda premogarji so zavrnili njegov nasvet in pisali pisma na ministra za zunanje zadeve na Dunaju prote-stujoč proti vtikanju konzula v njihove zadeve. To je pomagalo in konzul Schwegel je bil pravkar odstavljen. Denverski konzulat je začasno prevzel g. Fisher-Auhern. Avstrijski premogarji so ostali zvesti svoji uniji."
Bravo! Tako je treba! Mi smo svoječasno poročali o tem bedastem konzulu, kateri je hotel služiti dvema gospodarjema — avstrijski vladi in baronom premoga v Coloradu. Ali mož se je grdo zmotil. Slovenski premogarji v Coloradu, dasiravno priprosti delavci, znali so dobro, da konzul jim nima niti najmanjše pravice diktirati, kaj naj počnejo kot de-laveL Poročali smo tudi, da bodo socialistični poslanci v dunajskem parlamentu gotovo delali na to, da avstrijska vlada posveti temu "praktičnemu" konzulu in ga pouči, kako dsleč sega njegova služba. Tn avstrijska vlada — kakor je nazadnjaška — je to tudi storila.
Schwegel pa zdaj lahko vstopi v Rockefellerjevo brigado privatnih strelcev v Coloradu, ali odpre naj agenturo za dobavo skebov, če že ima tako veselje do stavkolomstva.
Vsa čast vrlim slovenskim stav-karjem v Coloradu!
O KATOLIŠKEM NAPADU NA POPA V DENVERU.
Napad rimsko-popovske drhal i na luteranskega popa Otis L. Spurgeona v Denveru, Colo., 5. aprila, bo imel slabe posledice za napadalce in vse tiste, ki so v zvezi s škandalom. Policija je do sedaj aretirala pet "linčarjev", ki so vdeležili napada na popa.
Odbor meščanov zahteva od komisarja za javno varnost, da mora takoj odstaviti šefa policije 0'Neilla. kateri se baje ne zmeni, da bi aretiral glavne voditelje drhali. Sptirgeon je Se vedn-* v bolnišnici. Zadnji je, kakor smo poročali, predaval v Denveru o nemoralnosti katoliških duhovnov. 5. aprila zvečer ga je pa napadla tolpa do sto oseb v hotelu, posadila v avtomobil in odpeljala 26 milj iz mesta v sa moto. kjer so ga silno pretepli in pustili ležečega v grabnu — čisto po katoliško!
— Klerikalna Avstrija. Odlič-ni dunajski učenjaki so hoteli u« stanoviti zavod "Arhiv za mladinsko kulturo," ki naj bi zbiral matcrijal o avstrijskem šolstvu in na podlagi tega deloval za reformirajoč našega šolstva. Ta zavod je nižje avstrijsko namestništvo prepovedovalo, ker bi bil — državi nevaren! To se je zgodilo na ukaz klerikalcev, ki kratkomalo ne preneso nikakršne kritike avstrijskega šolstva, kar je dokaz, da je to šolstvo skoz in skoz gnilo.
Ali se bo predsednik Wilson le udal kapitalistom, ki zahtevajo vojno in okupacijo Meksiket
Položaj zadnjih dni nam skoraj daje afirmativni odgovor na to vprašanje. Toda položaj med Me-ksiko in Zed. državami se spreminja vsako uro in tako ni mogoče povedati nič gotovega. Dogodki zadnjega tedna pokazujejo, da Wilson že teško prenaša silni pritisk denarnih mogotcev in resno se je bati, da bo predsednik opustil stališče napram Meksiki, stališče "čuječega čakanja", katerega sta on in državni tajnik Bryan do zdaj tako dosledno zastopala. Wilson in Bryan sta ves čas, odkar trajajo zmenšnjave v Meksiki, proti vojni ali intervenciji z orožjem od nase strani. Ona dva hočeta, da vprašanje v Meksiki reši Meksika sama. In to je od naše strani pametno staliSčc.
Toda zgodilo se je nekaj, kar preti izpodnesti stališče Wilsons in kar je krivo, da se danes bližajo — če že niso tam — bojne ladije Zedinjenih držav meksi-kanskim obalom na Atlantiku in Pacifiku. 10. aprila je namreč oddelek Huertinih vojakov v Tampieu aretiral četico ameriških pomorskih vojakov iz bojne ladije Dolphin, ki so pod vodstvom pomožnega izplačevalca (paymaster) Charles C. Coppa stopili na suho v Tampiku s namenom, da nafupijo v mestu nekaj po-trebiih stvari. Aretirane vojake so nekaj časa vodili po mestu in nato zaprli. Federalci so s tem seveda naredili veliko napako in sicer z očitnim namenom, da prl-rede protiameriško demonstracijo. Ko je ameriški podadmiral Mayo, kateri poveljuje našim bojnim ladijam v tampiški luki že zadnjih deset mesecev, zvedel za ta dogodek .zapovedal je Huerti-nim poveljnikom v Tampieu, da morajo takoj izpustiti ujete vojake, kar se je tudi takoj zgodilo. Zaprti so bili le par ur. Dalje je zapovedal Mavo, da se mora ITuertina posadka v Tampieu opravičiti za to dejanje s tem, da pozdravi ameriško zastavo edenindvajsetimi streli iz topov, kakor zahteva v takih slučajih mednarodni običaj. Obenem je Mavo sporočil celo stvar v Wash ington.
Ko je Huerta zvedel za ta dogodek, je glasom poročil takoj izjavil, da je bila izvršena velika napaka, obžaloval je celo stvar, ukazal kaznovati dotiČnega čast nika v Tampieu, kateri je povzro čila aretacijo ameriških vojakov, toda odklonil pa je salutiranje naši zastavi. Odmev tega dogodka v Washingtonu je pa bil, da so vojni hujskači takoj padli po Wilfonu. Vršile so se burne ka binetne seje cele štiri dni in 14. aprila je predsednik odredil, da mora ameriško bojno brodovje proti Meksiki. Drugi dan je od-plulo 46 največjih morskih veli kanov, drednath in manjših ladij z 21.000 možmi s poveljem, da blokirajo Tampico, Vera Cruz na atlantiški strani in druge meksi-kanske Inke na pacifiški strani ter da zasedejo pristanišča, ako Huerta med tem ne salutira ame riški zastavi. Vrhovno povelstvo nad brodovjem ima podadmiral Charles Badger.
Ko je uvidel Huerta, da vrag šalo jemlje, je zadnje dni sporočil, da bo salutiral zastavi, če Amerikanci vrnejo pozdrav mek-sikanski zastavi. Zopet so bile seje v Washingtonu in Wilson je bil zadovoljen s tem, da naše bojne ladije vrnejo pozdrav, ker tako tudi zahteva mednarodni običaj. Par dni pozneje — zadnji
petek — je Huerta sporočil, da salutiranje mora biti strel za strel, to je za vsak meksikanski strel morajo ustreliti tudi Amerikanci, Toda v Washingtonu so pa to ponudbo odločno zavrnili zahtevajoč, da mora Huerta prej izstreliti vseh 21 strelov in potem šele bodo odgovorili topovi na naši ladiji. Kaj bo Huerta zdaj storil, nam še ni znano, vendar pa upamo, da se bo pokoril in s tem odvrnil vojno nevarnost. Iz drugih strani pa zopet poročajo, da tiran v Mexico City ne mara salutirati zastavi, ker to bi bilo prvič sramotno za njegovo strahovlado, drugič pa nima vzroka, da Li se pokoril Washingtonu, ki ga noče priznati za predsednika.
Cela stvar glede salutiranja je smešna. Ameriška zastava ni bila onečaačena in vse to pričkanje, kako se rtaj zažge 21 patron na čast zastavi je naravnost otročarija. Toda vojni hujskači, predvsem veliki kapitalisti s W. H. Hearst o m na čelu, ki hočejo vojno in okupacijo Meksike, so dobili zopet mastno kost, katero zdaj glojejo, da je kaj. Dobili so priliko, da obvladajo Wilsona, kateri je proti vojni, in da podžgejo ameriško javnost sebi v prid. Na drugi strani pa igra diktator Huerta čudno igro. Ali ni mogoče, da je Huerta nalašč ukazal aretirati ameriške pomorščake, samo da izzove vojno z Zedinjenimi državami T On ve, oa prejalislej mora pasti v roke konstitucionali-stom zato pa raje vidi, da ga preženejo Zedinjene države, kakor pa domači uporniki. V ostalem upa tiran, da se bodo rebeli združili z njegovo armado v slnčain invanzije in Šli vsi skupaj v boj proti tujemu sovražniku. Kspita-listično časopisje, predvsem Hear-stovo, s plamenečimi članki napoveduje vojno in hujska na po-kolj. Hearst, kateri sam poseduje milione akrov zemlje in rudnin v Meksiki, je že izdelal vse načrte za okupacijo — edino ni še povedal, dali pojde tudi on s svojimi uredniki na bojno fronto.
Rebeli zmagujejo naprej.
Voditelji rebeljona v severni Meksiki niso na jasnem, kaj bodo storili v slučaju vojne z Zedinjenimi državami. Carranza je dejal zadnji teden, da dogodek v Tampieu in ameriška blokada se tiče le Huerte in po njegovem mnenju bodo Zedinjeve države obračunale le z zadnjim, ne pa z meksikan-skim ljudstvom.' Vsled tega — pravi Carranza — bodo konstitu-cionalisti popolnoma neutralni in se ne bodo nikdar združili s Huerto. Tstega mnenja je tudi general Villa. Vendar je pa zadnji rekel, da v slučaju, če bi ameriške čete hoteli zasesti ozemlje, ki je v rokah konstitucionalistov, bodo zadnji primorani na svojo pest braniti to ozemlje.
V Juarez je dospela vest o novi zmagi Ville, kateri je pri Hacienda de Juan Ame, iztočno od Tor-reona, zdrobil federalco pod vod-stvom gen. Gutierreza. Rebeli se zdaj pripravljajo na končni naskok na mesta Guadajalsra, Salt-tilo, Monterey, San Louis Potosi in Zacatecas. Naskok se ima izvršiti istočasno in v ta namen imajo rebelni vodje do 25.000 mož.
Proli verskim zavodom.
William Lloyd Clark je pred nekaj dnevi na javnem shodu T West Side Turn-dvorani v Milwaukee povedal med drugim sl»> deče:
"Vsak sodnik, kateri obsodi deklico v kstoliške "zavode dobrega pastirja", krši zakon In morali bi ga odstaviti. "Zavodi dobrega pastirja", ki jih operira katoliška cerkev, niso nikakoršni kazenski zavodi temveč navadne delavnice za dobiček. Ti zavodi bi morali biti pod nadzorstvom tovarniških inšpektorjev in odprti vsak čas v preiskavo vladnim organom."
Dalje je Clark rekel, da je cerkev odgovorna za ženitve katoliških baronov in grofov iz Evrope z bogatimi Američankami in samostanski zavodi da so prava ječe za dekleta. "Amerika bi morala sprejeti zakon, po katerem se ne bi smele deklice izobraževati nikjer drugje kakor samo v javnih šolah," rekel je Clark.
NEKAJ SE JIM SANJA.
Louis D. Brandeis iz Bostona, avtor mnogih protitrustnih zakonskih osnov, je dejal zadnje dni ▼ Washingtonu pred zvezno komisijo za industrijelne zadeve, da delavcem je treba dati pravico, da sodelujejo v upravah industrij. On ima načrt, po katerem bi delodajalci delili odgovornost v poslovanju s delavci in po njegovem mnenju je to 'edini pripomoček', ki bi odpravil nezadovoljnost med delavstvom. Brandeis pravi, da politična demokracija ne mora živeti t roko v roki t industrijel-nim obsolutizmom.
Ako bi Brandeig čital socialistične knjige in časopise, spoznal bi, da socialisti so že davno prišli na to, kar on pravi v zadnjem stavku. Ampak njegov načrt o "delitvi odgovornosti" Se ne bo odpravil nezadovoljnosti. Kako se spreminjajo časi!
PODGUVERNER OH AR A KOT TOVARNIŠKI DELAVEC.
GAR ZOPET OAZI
Iz Petrograda poročajo z dne 16. apr., da je politična policija v Kijevu aretirala nad sto oseb v privatnih hišah. V eni hiši so našli skrivno tiskarno in zaplenili tri tisoč knjig in letakov revolucionarne vsebine. Med aretiranimi je mnogo dijakov, visokošolskih študentk, trgovcev in umetnikov. To dokazuje, da boj za svobodo v Rusiji Se vedno živi. Tn tiranski car ne bo tega boja nikdar zaduSil.
Hlinojski podguverner Barratt 0'Hara, kateri se zanima za minimalno mezdo in socialne razmere delavcev, je pred nekaj tedni odšel nepoznan s svojo soprogo v Bridgeport, O., in tam iskal delo v tovarni za izdelovanje ženskih modrecev. Oblekel se je v navadno delavsko obleko in kmalu dobil delo za — štiri dolarje tedenske plače. Delal je dva dni in teško; nosil je teške zaboje in premikal drugi materijal, tako da je bil že prvi dan izmučen na smrt. Tretji dan mu je rekel boss, da si naj gre po denar v pisarno in potem da se naj — izgubi. Na vprašanje, zakaj da je brenjen iz dela, mu je odgovoril bosa, da ima preslabe mišice in zato da ga ne rabijo več.
Njegova soproga je tudi dobila delo v ženskem oddelku iste tovarne in sicer za $5 na teden. Opraviti je imela s šivanjem, vsledčesar jelahko delala. 0'Hara ima zdaj dobro izktišnjo, kako se dela za Štiri dolarje na teden, a kljub temu še noče priznati razrednega boja. On je še vedno mnenja, da bi se dali delodajalci in delavci sprijazniti potom nekakih reform. Zato je potrebno, da gre gospod 0'TTara še nekaj časa na trdo delo in sicer bi bilo dobro, da jo mahne kam na zapad med rudarje, kjer bi moral najmanj tri mesece gladovati na štrajku in piketirati rudnike. Tedaj bi se morda malo več naučil.
— Delavec nikdar ne dobi za svoj produkt cele vrednosti. Ako delavec več producirá, kakor lahko pokupi, se tr gprenapolnl s produkti in nastane depresija. Industrijalci za pro tovarne in delavnice, delavci pa stradajo.
Conemaugh, Pa. 4.—10, '14 Cenjeno uredništvo!
Veliki industrialni boji, ki ee vrle, ogromna brezposelnost med delavstvom in negotovost dela sili delavstvo vedno bolj in bolj v delavske organizacije in k solidarnosti, to ne le samo na gospodarskem polju ampak tudi na političnemu. Resnica jer da je veliko lažje prepričati delavca o koristih gospodarske organizacije, kot pa o koristi delavske politične stranke. Le malo je Se delavcev, kateri bi ne hoteli pri pr-vej priliki pristopiti k uniji, posebno če vedo, da se jim ne bo treba preveč žrtvovati, za uresničenje iste. Boji zadnjih par let nam pričajo, da mora delavec, a-ko hoče zmagati žrtvovati vse kar ima, tudi svoje lastno življenje. Da je to resnica nam naj bolj pričajo razni veliki Strajki.
Strajk premogarjev w West-moreland Co., Pa., nam je še vsim v dobremu spominu. Vzlic dobri solidarnosti in podpor, ki 80 jo itrajkarji imeli, je bil Štrajk po Šestnajstih mesecih velik poraz ca delavce. Krivda je bila na strani voditeljev štrajka in organizacije U. M. W. s svojo nesmiselno taktiko, Štrajk premogarjev v W. Virginiji je bil po 18 mesečnem boju le delno dobljen, kaj bos sedajnim štrajkom rudarjev v Michiganu in premogarjev. v Co-loradi še nihče ne ve. Če ne bodo itrajki povolno izpadli za delavstvo,bo to krivda neumne taktike, katero zavzemajo organizacije v stavkah in nihče drugi ne. S prvim aprilom je potekla lestvica med premogarji mehkega premoga in operatorji. Dosedaj ni prišla še nikjer do kake nove pogodbe. Zastopniki premogarjev so igrsli na konferencah, ki so se vršile z operatorji precej Žalostno vlogo. Delegatje zbrani na konvenciji U. M. W. v Indianapolis so zahtevali za izdatno povišanje plače od operatorjev in v tem smislu so tudi pooblastili svoje voditelje. Voditelji pa name-■to, da bi ostali pri to zadevnih sklepih eo vse to opustili in sporočili premogsrjem, ds je najbo-lje, ds premogsrji sprejmejo še zs prihodnji dve leti stsro lestvi' co. V tem smislu so tudi razpo-slsli med premogarje referendum, v katerem se mora glasovati 14. t. m. Kaj bo izid tega referenduma bodo odgovorili premogarji sami. Sam zaae rečem le toliko, če se stara lestvica odobri bo to pomenilo za delavce manj zaslužka, oziroma znižanje plače. Kajti varstvene postave, ki prihajajo v moč, ao vzrok, da nemo-re delavee v istemu času toliko zsalužiti kot je poprej. Zatem pride v poStev tudi strelivo. Vsak premogsr, ki rsbi sli je rsbil novo razstrelivo žs premog, zna, da isto stsne veliko več in da na splošnem nima tako dobrega u-Činka, kot ga ima navadni smodnik. Razen tega je še več drugih reči, katere utemeljujejo povišanje plače premogarjev. Najvažnejši med vsemi je gotovo vedno naraščajoča draginja življenskih potrebščin. Kot se čuje je položaj premogarjev jako kritičen. Veliko je premogarjev, ki niso prav nič zadovoljni s taktiko voditeljev organizacije in to svoje nezadovoljstvo izražajo javno.
Vse izgleda tako, da bo vodstvo organizacije primorano poprijeti se bolj radikalne taktike kot je sedajna, ako hoče obstati na krmilu. Premogarji poznajo svoj položaj dobro in zavedajo se svoje moči. Tz raznih poročil je razvidno, kako znajo operatorji delavstvo vleči za nos. Gotove bi bilo vse kaj druzega, ko bi premogarji, takoj ko so bile njih zahteve jednostavno odklonjene, Sli na spdoSno stavko in na isto pozvali tudi svoje še ne organizirane tovariše. Ta korak bi bil gotovo kod bomba v kapitalističen tabor. Operatorji bi postali kmalu bolj resni in bi se ne zgovar-jali na slabi trg in "toplo" zimo kot se. Pa zadosti v temu za en-krat. __
Socialistični klub Stev. 5. bo priredil v proslavo prvega maj-niks veselico, kstere čiati dobiček je nsmenjen zs tiskamo J. S. Z. Obenem se bodo na veseliei pobi-rali prispevki v podporo stsvkar-jev v Michiganu. Želeti je, da se veseliee vdeleže členi soe. klubov
iz okolice, da tako skupno v veliki množini praznujemo dan vstajenja delavstva. Veselica se bo vršila z jako bogatim programom, kateri bo priobčen prihodnjič v Proletarcu.
Zadnje čase sem opazil v Proletarcu dopise, ki se nanašajo na staliSče lista Glas Svobode in nje lastnika g, M. V. Konda. Nevem kaj je vzrok, da so se nekateri sodrugi tako ponižali in da prihajajo s takimi rečmi v javnost. Kdorkoli je socialist ve kje je njegovo mesto in kje njegov list. Vsakdo ve, da list G. S. ni soe. list in osobje ne članstvo pri soe. stranki, vsaj kolikor je daleč meni znano ne. Kako žalostno vlogo je Že igral ta list ve vsakdo, ki pozna njegovo preteklost. Pisal je za soc. stranko in proti stranki. Ravno tako tudi za in proti drugim pol. strankam. Pisal je za SNPJ. in proti njej; pisal za farje in pisal proti njim; pisal je za vsako reč, kjer je bil $ in proti če ni bilo $. Da bi se za en tak list zanimal zaveden delavec, socialist, bi bilo preveč smešno, na kratko: take reči pustimo tam, kjer so. Kdor je socialist ima gotovo bolj izvišene ideje in cilje, kot je pa osebnost in ravs in kavs o istej po časopisih.
Omeniti moram, da so delavske razmere v tej okolici zelo slabe, veliko delavcev je brezposelnih. Carabria Steel Co. še vedno preganja agitatorje, kot stekle pse, ali vse nič ne de; agitatorjev je vedno več, socializem in unioni-zem se vedno bolj širita. Da pa delavstvo širom Z. držav zve, s kom imamo opraviti, hočem priobčiti sledeči slučaj. Pred par meseci so poljski sodrugi dobili iz Chicage govornika, ki naj bi govoril o socializmu med Poljaki v Johnstownu, Conemaugh in na Franklin. Vsakemu socialistu je znano, da katoliška cerkev in kapitalistični sistem je eno in isto; da sta katoliški far in kapitalist prava bratca, zato pa tudi oba tako neusmiljeno sovražita socialiste in socializem. Ko je omenjeni, govornik imel priti in otvoriti shod, je nek poljski sodrug razdajal po cesti letake za omenjeni shod.
Ko je o temu zvedel poljski katoliški far, je pozval takoj policijo, katera je sodruga aretirala. Drugi dan je bil zaslišan in ker je imel advokata spoznan nedolžnim. Katoliški far je nastopil proti njemu kot edina pričs.
Ker ni fsr tukaj nič dosegel je šel drugi dsn v trgovino, kjer o-menjeni sodrug dels. Skušal je na vse mogoče nsčine, da bi bil sodrug oddels odpuščen, ps se mu ni posrečilo, ker je sodrug marljiv delavec. Svojo peklensko zlobnost je pokazal ta far tudi s tem, da je v cerkvi iz prižnice poljski pari povedal, da kdorkoli je socialist in bo šel soc. govornika poslušati bo od Cambria Steel Co. odslovljen za vedno. To je bil tudi vzrok, da se je namesto treh le eden shod vršil in še ta jako slabo obiskan.
Tovariši, delavci, to so fakta. S takimi rečmi se moramo boriti. Namestnik Krista je navadna delavska izdajica, ki je pripravljen vsaki čas vzeti delavcu še tisti mali košček kruha, ki mu ga dovoli kapitalist. Zatorej pa, doli s farji in stran z našimi izdajalci, ki igrajo Judeže pod krinko cerkve. Delavstvo lahko živi brez njih!
Za odpravo mezdne sužnosti in svetega humbuga,
F. Podboj.
lavec danes kaj več pravice kakor mula, ki jo tepejo in mečejo kamenje vanjo T Prav nič ne. Dokler si zakaj, garaj; kadar te pa več nerabijo, te pa odslove kot starega cucka, saj je dovolj novih žrtev. Kako dolgo bo fte to trpelo, delavci T Zdramimo se in čitajmo liste, ki stoje na strani delavcev, ne pa na strani verskih in drugih humbugov!
Pred par dnevi mi je prišel v roke neki nabožni list "Zavetišče garjevcev", ki izhaja v N. Y. V tem listu čitam dopis, ki ga je skrpucal neki skeb, ki sliai na ime Ivan Jerič. Omenjeni grinto-vec pita štrajkarje s krvosesi in propalicami. Po mojem mnjenju mora biti to nekak nadskeb, kev se celo predrzne s svojim imenom 1 v javnost. Pomisli ti garjevee, da si ti sa mnjih krvoses, ker mesto, 1 da bi bil ž njimi in se bojeval kot mož, izdajaš njih interese in pomagaš nenasitnim pijavkam kapitalistom; s svojim judeževim nastopom jemlješ kruh borečim s« možem, ženam in otrokom. Fej, grintavec! Pečat skebstvaetaoin 1 imel dokler boš nosil po ave-' tu svoje kosti.
Pozdrav štrajkarjem in zavednim delavcem!
Zaveden preinogar.
Ely, Minn., April 10, 1914
Cenjeno uredništvo!
Dovolite mi malo prostora v nošem cenjenem Proletarcu. Malo bi rad pojasnil, kako je bila na volilni dan. Tukaj imamo sveto trojico, ki pa že davna j ni več sveta, kajti Elyčani so jo prekleli do mozga in je vsled tega zadnji čas dobila tako črno barvo kakor oglje. Za to trojico so se zadnje volitve kaj slabo bbnesle. To trojno trobento je najel Tereban superintendent, da zanj nabirajo glasove, ali propadli so vsi skupaj imenitno. Žal da se med nami dobe še taki politični garjevci. Ali se taki garjevci, ki agitirajo za ta-cega človeka kot je Terezan kaj razlikujejo od calutnetskega Lukca? Prav nič ne! Kdor politično skeba, je vedno pripravljen da bo skebal tudi na gospodarskem polju, kadar nastane štrajk.
Ti le politični skebi so J. P., F. J. in J. fc. Ti le tički se delajo gladki ko jegulje, a so tako hinavski, da ne morejo biti bolj. Ali sa ne bojite vi judeži, da vas ne bodo zato enkrat zaničevali vaši otroci, ker izdajate njih koristi kapitalističnim politikarjemt Sram vas bilo črna trojica! — Naredite obljubo, da se tacega dela več ne lotite, drugače ostanete v očeh delavcev navadni judeži. Ali ne veste v kater razred spadate f Ali ste kapitalisti ali delavci f Ali ne veste, da vam kapitalist le preje obljubuje dobre čase, predno so volitve, ko so pa volitve končane, obrne delavcem vedno hrbet t
Volitve so izpadle za našo stranko mnogo boljše kot zadnjič. Mi gremo naprej.
Konečno pozdrav vsem čitate-liem in čitateljieam Proletarca že leč, da bi ga skoraj prejemali kot dnevnik!
Elvški Antekrist.
Forest City, Pa.
Cenjeni urednik!
Prosim odstopite malo prostora, da poročam nekaj o tukajšnji* razmerah. Z delom gre tukaj bolj slabo. Pri Krie Coal Co. se dela sicer vsak dan, izvzemšl v par rovih, katere je voda zalila. Zaslužek je pa tak, da človea z vsen svojim9—12 urnem delom komaj toliko zasluži, da se skromno preživi. Delavskih sužnjev ima kompanija vedno dovolj na razpolago; to je pa tudi vzrok, da ao naši bosje postajajo vaak dan bolj "smart", tako da ubogi trpim ne sme ziniti niti besediee če mu mi kaj po volji. Vtem slučaju prije takoj nasvet: "Go, and get snother job!" — Ali ime de-
NAZNANILO.
( lanom društva Zaveznik št. 3 S. D. P. Z. naznanjam, da se je na zadnji seji dne 22. marca sklenilo, da bodo redne seje v bodoče pred-poldne in ne več popoldne. Prva tozadevna seja bo 2. aprila. S 1. aprilom se začne tudi vplačevanje po lestvici. Vsak član bo videl iz lestvice koliko ima plačevati za
njegovo starost. Zato se opozarja, naj se pazi, da ne bo pomote.
Seja se je spremenila za dopoldne zato, da je lahko popoldne vsak prost. Iz dosedanjega poslovanja je razvidno, da se je le malo članov udeleževalo seje, morda bo zdaj, ko se vrše seje predpoldne bolje.
Vsak član naj vpošteva sklep iz lanjskega leta, ki se glasi, da kdor ne pride na Bejo trikrat zaporedoma plača 50c kazni, izuzeti 80 le bolniki in oddaljeni člani.
A. K. tajnik.
POZDRAV!
Predno se podam na parnik Franz Jožef 15. aprila, pozdravim vse sodruge širom Amerike, posebno pa čitatelje "Proletarca".
Nace Žlemberger.
Oreensburg, Pa.
Poročati vam imam žalostno vest, da se je 5. aprila ponesrečil tukaj rojak Al. Glavan. Delal je na progi in ga je povozil vlak. Pokojnik je bil star 31 let. V Ameriki je bil 9 mesecov. Doma je bil iz Dobemške fare pri Novem mestu. Tukaj zapušča ženo in dva otroka v starosti 16 mesecev.
V imenu zapuščenih prosim, da bi se jih rojaki usmilili in darovali kak cent, da so ji tako olajša žalostno stanje, v katerem se nahaja, za kar bo gotovo hvaležna.
Darovi naj se blagovolijo pošiljati na Pavlina Glavan, Box 590 Greensburg, Pa.
•Tebi vrli list obilo naročnikov!
Frank Kužnik.
Pittsburgh, Pa.
Cenjeno upravništvo Proletarca!
Priloženi money order glaseč na $33.11 u pošilja J. S. Z. klub št. 131. katevo svoto je nabral v podporo štrajkarjem v Michiganu in Coloradi. Od tega zneska se je nabralo pri javnem shodu dne 29. marca t. 1. s vota $11.31. Ostalo so nabrali sodrugi na nabiralne pole. Darovali so sledeči: po $1: Antonia Fioretin, Josef Miroslovič, Frank Lah, Paul Bara, C. S. Ko-vaeevič, Jerko Laurič in Kersto Krstič; po 50e: Ben. Serafín, Ben Wotters, Maurice Sullivan, .Jolyt Balkovec, John Dubrovich, Frank Marincel, Anton Zidanšek, Jos. Jerman, S. Brivec, A. Trenontin, Liahka Olga, Alois Varoga, Jakob Košir, John Petersberger, Andy Niesef in Eugen Wollensack ; po 25c: John Rednak, Frank Alič, Frank Koncilja, Ben. Schmutz, John Smolej, Andy Kratofil, E. Ronogajec, S. Stroinach, L. Slu-kan, F. Müller, O. Horvat, Vinko Horvat, P. Satar, George Matko-vič, Frank Topol, George Blum, P. llanas, Ignac Magister, John Slokan, Antonija Hlad, Frank ftlosar, Anton Zelnikar, Santo Vlak, J. L. Dechner, D. Littman, B. H. Wood in Mary Rieger; L. Rešeta 20c in Frančiška Bizjak 10c, skupaj $33.36. Stroški: po-štarina in papir 25c. Vposlano $33.11. Svota naj se razdeli v dva jednaka dela. $16.56 za michigan-ske štrajkarje, $16.55 za colorad-ske štrajkarje. Vsem darovalcem si* najtopleje zahvaljuje
J. S. Z. klub št. 131 v Pitsburgh, Pa.
Blaž Novak, tajnik.
Frank Alič, blagajnik.
predbaciva, da tukajšni socialisti « > , Sprigfield, m,
socializem napačno razlagamo. Zdaj, ko pomladna sap'ca diše,
Posebno so mu na potu tisti so- jolietska capa jezno piše,
drugi, ki še nimajo državljanjske da za krokarja je hudo
pravice. Vsekakor je ponosen sam če spomladi ptice vstran gredo,
na sebe, da je on državljan. Kak- Springfieldski vran odurno poje,
šen? pa deloma kaže v dopisu. in stiska, guli bravce svoje;
Dopisnik trdi, da še nimamo v rudecim ptičkom pa preti,
naši naselbini političnega kluba, da v kozji rog vse spodi,
s katerim bi se zamogli pokazati O, ti zlobna, črna ptica,
pred tuk. am. javnostjo. Prav go- ki čuva, ščiti te krivica!
tovo ga nimate v vaši gnili stran- Le čakaj! Jo boš pobral
ki, katero vsak čas zastopate (re- prej ko mi, al' pa sam stal
v cerkvi. Lepo se obriši in bravcem takole piši: "Slabo vas jaz učim — in malo v žep dobim. Biznes ta slabo nosi —
publikansko) in ga ne boste imeli, ker ste možje, ki se zavzemate za stranko, katera boljše nese posameznikom (kapitalistom in njih agitatorjem) ne oziraje se na splošno korist ljudstva. Sociali- bravci vi, goli, bosi, stična stranka pa ima svoj sloven- dajte, dajte v dar ski politični klub v P. od meseca teško zaslužen denar! novembra 1913. šteje že lepo šte- Ajte ve dekleta vilo članov in vrlo napreduje, od Jurčka do Franceta! tako da so tukajšni zavedni de- Lepo jim pihnite na uho lavci lahko ponosni na napredek in vzemite, kar dado, svoje stranke. Slov. soc. klub se ker sila je velika je že ponovno javno pokazal in se za srebrnega malika, bo v vedno večji moči. I na kterem je zapisano :
Izraža se, da je naša (razumi "V boga zaupamo!" . . . njihova) stranka spravila Zjed. Kajne, grd, deževni dan države na današnjo stopnjo. Na je zate, ti naš črni vran!
drugi strani pa zopet omenja, da so vladajoče stranke krive za slabe del. razmere. Ali ne priznava dopisnik sam,, da so vladajoče stranke spravile Zjed. države na to stopnjo — mizerije —1 To jc ravno zakar današnji vladni sistem zasluži vse kritike. V dopisu
Šepridem.
Ely, Minn., 16. aprila.
Cenjeno uredništvo l
Ker je to moj prvi dopis v va-šem cenjenem listu, blagovolite mi nekoliko prostora. Ker se več-tudi priznava, da so tukajšni" ro- krat bere kakšna novica v časopi-jaki že marsikateremu kandidatu 8U !z nafie naselbine, se primeri, pomogli do zmage in da nimamo d* je v mes, kakor se je
nobene koristi od tega. Da, sami pripetilo v štev. 343 "Proletarca" smo (ste) krivi, kateri vedno Voli- IZ Pod P^esa dopisnika "Jutro", te in celo aiitirate za nam na- to Je ravno "devs, o kateri se sprotne (kapitilistične) stranke. moram zagovarjati danes, ker v Skušate tudi ustanoviti političen resnicl ¿e V8e Preveč, kar dotičnik klub — nasproten soc. klubu. Ako
bodete kaj skupaj spravili, nas) Podpisani sem tisti nekdajni bode prav veselilo, kajti sigurni predsednik slov. Čitalnice na smo, da more to dati pravo poli- Ely. kateri sem odstopil, pa ne tično godljo. Taktiko tukajšnih | zaradi "capakov", ampak, zara-soc. agitatorjev smatra za smešno dolgih jezikov, kateri imajo (na papirju) v resnici pa verjet- mnogo več za povedati kot onih neje za resno, ker drugače ne bi advokatov! Nočem omeniti osebe,
agitiral za ustanovitev nasprotnega pol. kluba.
Da se ne protivite socializmu je laž — kar že lasten dopis dokazuje.
Socialisti ne samo skušajo, ampak resno učijo narod v razlikah sistemov.
Pittsburgh, Pa.
V dopisu Glas Naroda št. 82 z dne 8. aprila se dopisnik Ignac Podvasnik iz PitsburghS, Pa., zaletu je v tukajšni J. S. Z. klub in
vabilo na veliko
MAJSKO SLAVNOST
ki jo prirede
skupno jugosl. socialistični klubi v Chicagi
V NEDELJO 3. MAJA T. L.
v Pilsen Auditorium
Bln« Ialand A ve-, med 17. in 18. ceato.
Proslava j« t zvezi g koncertom, petjem, Rtereoptikom in liro nitko Prohujenje delavike muc". Poleg tega bo govor o pomenu majako ■lavnotti in koneftno proata »abava ia ples.
Zadetek ob 2 uri popoldne.
Vstopnina «6. tnukt ▼ «pmmitvu moikih ntop. prost«.
ODBOR.
ker mu ne želim nič slabega, ampak želel bi, da bi dotičnik se malo bolje zanimal za se ter pustil druge pri miru, med temi tudi rojaka J. S., ker če isti ni njemu vseč, je mogoče drugim. V oast si štc*#m, da so me izvolili predsednikom Čitalnice, ravno takrat, ko se je vršilo grajenje
klubu sprejemamo tudi čitalniškega doma, takrat bil sem nedržavljane in nnmvičpnn ' — * — . ..
V 80 c
to opravičeno,' dober, kaj t A sedaj se me ima za zato ker hočemo da postanejo za-'hinavca in nasprotnika iste, ter vedni^ državljani, da ko si Prido-j8e kar med sabo pomen jo, da sem
na prodaj in da sem dobil nekaj
bi jo drž. pravico (za kar klubi skrbijo) vedo sami razločevati dobro stranko od slabe, in se ne dajo voditi podkuljenim agentom kapitalističnih strank. Zavedni socia list je v razsojanju strankarstva (razločevanja strank), večji strokovnjak v toliki meri, ker se poganja za stranko iz prepričanja, kar nasprotnik nikdar ne. (Razun kapitalista, kateri vidi v splošnem dobru le sebe).
Lepi svet dopisnika "Vsaki naj pred svojimi durmi pometa" naj velja dopisniku samemu, kar se
politike tiče, kajti imel bi dosti posla. S svojim dopisom — s svojo politično metlo — je sam zašel pred tuji, vsekakor čistejši prag.
Ako nas želite Vi podučevati o socializmu. I. Podvasnik, pridite enkrat na našo sejo, kjer Vam bomo dali priliko. Vsako drugo in četrto nedeljo dopoldne. Toliko kar se našega gibanja tiče, zasebnosti nas ne brigajo. Pozdrav zavednim delavcem širom Amerike!
Odbor J. S. Z. klub št. 131.
Dodgeville, Mich., 16. aprila._
Brat urednik! Kakor vam je že znano, smo z večino proglasili štrajk končanim. Zato javljam delavcem in čitateljem "Proletarca", da naj zdaj Se ne gredo semkaj za delom, ker zdaj nas je na stotine brez dela. Znajte, da nas je bilo okrog 6000 na Strajku, ko smo končali boj, a družbe sedaj počasi jemljejo stavkarje na delo. Vsak dan jih vzamejo nekoliko. Nekaj nas je tudi, ki ne dobimo dela — in med temi sem tudi jaz.
Kadar se razmere obrnejo na boljše, bomo že poročali v delavskih listih; za sedaj naj ae pa vsakdo ogiblje tukajšnjih rudnikov in bakrenega okrožja sploh.
Dalje izrekam delavcem Sirom Amerike prisrčno zahvalo, ki «o nam stali na strani ves čas naSepa boja in nam tako pripomogli, da smo saj nekaj dobili. Živeli!
V. K.
capakov" od J. S. pod pogojem da odstopim od Čitalnice.
Sramota! Ker si upa "Jutro" i takimi lsžmi ns dan, in postaviti se zoper mene, kateri če ravno sem nič druzega, kot navaden delavec, imam vedno poSteno srce, in pripravljen sem priti na pomoč Čitalnici vsak čas, po moji zmožnosti. Ali mi moreš dokazati, da sem se dal podkupiti od J. S. t V resnici sem zamudil dovolj, kar ni res zaradi Čitalnice ampak zaradi privatnih oseb in reči, katere mogoče tudi tebe kmalu podučijo.
Če si poSten človek, moja so ti vrata vedno odprta, pridi k meni, in pogovori se z menoj osebno glede te zadeve, ker jaz nebodem več prišel v javnost 8 takimi zadevami, ker to ne zanima čitatelje preveč Škoduje listu, ker sramota, če smo skupaj Slovenci ter se križamo potom časopisa o nič-vrednemi stvareh. Če pa ne prideš preklicat stvar, o kateri si me obdolžil, izpoznal bodem da si nič vredneS in lažnik, ter pokazal ti bodem zmožnost, kjer bodeš moral dokazati vse postavnim potom. Torej, nič- sovraštva, pač sloga je tisto, kar potrebujemo. Nasvidenje "Jutro"!!
Naša podporna društva lepo napredujejo in sedaj imamo na programu združenje, nekaj tukajšnih društev, katera zadeva bode rešena 26. aprila 1914. potem bo-demo bolj natančno poročali vse: Z delom gre tukaj po navadi, in delo se teško dobi pregreSi se pa človek kmalo, in takoj je odpuščen iz rudnika.
Vreme iifiamo precej lepo, in sneg se gubi nagloma, kar pomeni, da si farmarji pripravljajo orodje za delo na farmah.
Sklepom mojega dopisa pa pozdravljam vse cenjene čitatelje "Proletarca", kateremu želim mnogo uspeha in y kratkem "Freight train loaded" novih naročnikov:
Frank M. Delstch.
J
advertisement
SLOV. DELAVSKA
U«u du M. avffvau
PODPORNA ZVEZA
Ukorporlnuu U- «prtla UM v d rte vi Phul
Sedež: Conemaugh, Pa.
glavni URADNIKI:
Predsednik: F3AN PAVLOVClC, bo* 705, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. P. D. 8, bo* 91|a, West Newton, Pa. Tajnik: ALOJZU BAVDEK, bo* 187, Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: IVAN PROSTOR, bo* 120, Export, Pa. Blagajniki JOSIP ŽELE, «108 St. Clair Ava., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: JOSIP MAKIN&C, 6408 St. Clair Ave., Cleveland, 01
ZAUPNIK:
t
ANDREJ VIDR1H, box 523, Conemaugh, Pa. , NADZORNIKI:
VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Lock box 57, Conemaugh, Pa. FRAN TOMAŽIC, 2. nadzornik, Oary, Ind., Toleston, Sta., box 78. NIKOLAJ POVSE, 8. nadt., 1 Craib »t., Numrey Hill. N. 8. Pittsburg, Pa
POROTNIKI:
IVAN OORAEK, 1. porotnik, West Mineral, Kansas, box 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 409 Ohio Street, Johnitown, Pa. ALJOZIJ KARLINGER, 3. porotnik, Oirard, Kansas, R. P. D. 4. box 88.
VRHOVNI ZDRAVNIK.
F. J. Kern, m. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
GLAVNI URAD v hiši »t. 46 Main Street, Couemaugh, Pa.
POMOtNI ODBOR.
Dremelj Joief, box 275, Conemaugh, Pa.
Gačnik Ivan, R. F. D. 3, box 54, Johnstown, Pa.
Zaman Frane, box 556, Conemaugh, Pa.
Klinar Martin, 812 Cheatnut atreet, Johnstown, Pa.
Rupert Jakob, box 238, Both Fork, Pa.
Gabrenja Matija, R. D. 1, box 120, Johnstown, Pa.
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUATEV SLOVENSKIH PODPORNIH
NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predaednik: Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa., ¿lan S. D. P. Z. Zavertnik Jožef, 2821 Crawford Ave., Chicago, 111., ¿lan S. N. P. J. Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, 111., ¿lan S. S P. Z. Hraat Anton, P. O. New Duluth, Minn., ¿lan S. N. P. J. Atefautit Martin, box 78, Franklin, Kana., ¿lan dr. av. Barbare. Moatar Joaip, L. Box 351, Staunton, 111., ¿lan S. D. P. k P. D. Goršek Ivan, box 211, Weat Mineral, Kana., ¿lan A. S. B. P. D.
Delegatje za združtvenl aeatanek dne 14 januarja 1914. Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa. Rebolj Ivan, Glencoe, Ohio. Stefan Zabrie, box 227, Garrett, Pa. Birk Zofija, 6029 Glaas a ve.; Cleveland, Ohio.
Uradno Glaailo: PROLEARTG, 4006 W. 31at Street, Chicago, Hi Cenjena društva, oxiroma njih uradniki, ao uljudno protoni, pošiljati vse dopiae in denar, naravnoat na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar aaj ae pošilja glaaom pravil, edino potom Poitnih; Expreanih; ali Ban¿nih denarnil. nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih tekov.
V slučaju, da opasijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kaki pomanjkljivosti, naj t« nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da ae t pri hodnje popravi.
k združenju naših organi zacu.
Ze kot otrokom v prvem razredu
nam je bilo povedano, da "sloga jači, nesloga tlači". Da j« to resnica, nam je bilo takrat dokaza Ao potom raznih baanij; živo se spominjam baani, v kateri se opisuje, kako je oče predložil svojim sinov9m trdo povezane paliee za prelomiti, a ko jih ni bil nihče v stani zlomiti, jih je sam jednostavno razvezal, ter posamezno lahkotno prelomil. A ne samo ▼ basnih, temveč tudi zgodovina in narava sama nas nči, da v združenju je moč; znameniti po litikar je rekel: ako hoče* premagati ia uničiti narod, razdruii ga. Siloviti vojskovodja Napoleon je pri močni nasprotni armadi skušal najprej doseči nesporazum in razdružitev, kar mu je toli pripomoglo do toli slavnih zmag. A to ie ni vse, temveč dnevni dogodki nam jasno pričajo in potrjujejo, kako potrebno in koristno je združenje in «loga v vseh strokah; kamor obrnemo oči vidimo, kaj »e je vse ali naredilo, ali pa bi se dalo narediti in doseli v združeni slogi.
Do tega preprečinja je prišel tudi Slovenski narod v Ameriki glede pod pornih organizacij. Že pred par leti se je sprožila misel na združenje naših pod p. organizacij in opravičeno je bilo takratno mnenje nekaternikov, da v združenju je edina odpornoč napram propadu naših jednot in zvez. Takoj pri porodu ideje za združenje je ista naletela na odpor. Ko sem pred par leti v večji družbi rojakov, kateri so pripadali k enim in drugim organiza eijam omenil, ter priporočal združenje, mi je nekdo navzočih zabrusil: "mora presneto slaba presti vaši organizaciji, ker se poteguje* za združenje". To je bilo pred leti, a danes!!! zavedno slovensko delavstvo Airoin Združenih držav se je izreklo za združenje in isto delavstvo, katero tvori zapopadene organizacije, želi in hoče združenje; dokaz temu je, da je več zaporednih kon venci j različnih organizacij izvolilo za stopnike za združitveno zborovanje, ka tero je bilo sklicano na podlagi sklepa konvencije S. N. P. J.
Prvo, v resnici najvažnejše vpra*a nje je bilo toraj reieno; a sedaj pa pride drugo, kaj naj bode ime tej skupni združeni organizaciji. Ko se je razpravljajo potom časopisov še pred združitveno konferenco, ter je članstvo *i-rom Amerike želelo združitve, se ni *lo za nikako ime, tu in tam je kedo priporočal prilično ime, a po navadi vedno dostavil, da ime za njega sploh nima večje važnosti. Komaj pa je bila kon fenrenca končana, oz. še ni bila končana, ie se je pričelo pričkanje za i-me, kaj ne bratje in sestre, kako važ bo vprašanje! i tf Nehote se spominjam nekega članka v nekem slovenskem časopisu, kjer povdarja pisec, kako so člani, oz. rojaki največje slovenske naselbine oškodovani, ker pe osta ja denar doma, temveč ga pošiljajo proč v Chicago; med tem pa je pozabil
povedati, kake posebne koristi bi o menjeni imeli, ako bi ostajal denar doma, ali pa da bi saj povedal, kake koristi je imelo clevelandsko članstvo a N. P. J. za čaaa, ko je bil ves de nar omenjene organizacije naložen v elevelandskih bankah. Toraj eela stvar se pojaani a enim stavkom: rav no iste koristi imamo člani organizacij, pa naj bode denar naložen v e nem ali drugem mestu; ravno iste ko risti bodemo imeli člani pri skupni združeni organizaciji, pa naj bode im< to ali ono.
Drugo, na vsak način važnejše vpra ianje je: "kako naj se sdrnžlmo".
Par dopisnikov je ostro obsojalo za držanje zastopnikov 8. N. P. J. za časa konference, s čemur so delali omenje nim krivico, kajti kritika je koristna in potrebna, a biti pa mora stvarna in poštena kritika; kjer se pobija en načtrt, se mora navesti drugi, kater naj bi po mnenju «dotičnega, ki kriti žira bolje odgovarjal stvari, ali: kedot hoče nekaj kritizirati, mora tudi navesti nekaj, % čemur bi se naj dalo isto kar se kritizira spopolniti, ali pa vsa, zboljftati.
Glavni odbor Slov. Del. Podp. Zveze je pri letni seji, ba* par dni pred zr. četkom združitvene konference sprejel resolucijo, ki se deloma glasi: organi taci je, ki so se Izrekle ia združenje ae naj združijo po načrtu, kateri bode vsem prizadetim organizacijam naj pri pravnejšL (Seveda pa moramo pri tem vpoštevati tudi postave držav, v k i terih so prizadete organizacije inko porirane.) V tem smislu so tudi za stopniki S. D. P. Z. na zdruštveni kon ferenci delovali in upam, da se bode vsakdo ft tem strinjal, ako le nima se blčnih namenov. Dasi se jaz z raznimi načrti zastopnikov S. N. P. J. za las« konference nisem strinjal, ter se tudi danes ne strinjam, vendar pa je «oto vo, da so omenjeni zastopniki stavil svoje predloge s prepričanjem, da so isti morda najložje izpelji vi. Brat Ver derbar je omenil, da bi se ako potrebno dali člani nekaterih organizacij zdrav ni#ko preiskati, a to naj bi bilo samo formalno, da bi se komu krivica ne godila. Ko sem bil jaz proti vsaki zo petni zdravniški preiskavi, ter sem predložil odlomek postave države lili nois, glasom katere za slučaj združi nja odpade vsaka ropetna zdravniška preiskava ne bode treba, je pa *e to liko boljše. To je toraj dokaz, da omenjeni zastopniki 8. N. P. J. niso stavili kakih predlogov iz sebičnega namena kot se jim je predbacivalo.
Na obratni strani pa zopet ne sme mo istih, ki so se izrazili napram za stopnikom 8. N. P. J. in jim v okolšči ni predbacivali sebičnost dolžiti, kot nasprotnike združenja, kajti tudi oni so izrazili svoje mnenje javno c dobrim namenom, dasi bi se morali držati tak tik«, kot sem omenil v prejšnjih vrstah
Pripravljalni odbor je na delu, da ne bode kedo mislil, da vsa stvar spi ia v kratkem času bodo sestavljeni po glavitai načrti, kateri gredo na glaso
vanje ¿lanstvn vseh organizacij, katere so se udeležile združitvene konference.
Moje osebno mnenje glede nekaterih točk, katere sem temeljito razmišljal, je naslednje:
a) zdravniška preiskava naj popolnoma odpade iz naslednjih razlogov:
1.) ker bi se s tem godila krivica onim, kateri bi bili glasom zdravniške preiskave nesposobni za sprejem v združeno organizacijo, krivica pa bi se znala zgoditi tudi vsem istim, kateri bi bili glasom nove zdravaiške preiskave sprejeti, kajti, kakor hitro bi se dal ¿lau s sprejemno listino preiskati, bi ae isti ¿as smatral za ¿as sprejetja, ter bi država lahko zahtevala da plačuje tudi mese¿nino po isti starosti, ne pa po iati, ko je pristopil v svojo staro organizacijo; to bi se znalo prav lahko ¿goditi in nič bi ne pomagalo, akoravno ai bila preiskava samo formelna;
2.) ker nobeden izmed treh državnih takoaov (Illinois, Kansas, Pennsy.lva-aia) ne zahteva za slučaj združenja zo-,»etne zdravniške preiskave.
b) Naj bi ae za služaj zapreke zdru-ile uajprej organizacije posameznih Iržav, n. pr. organizacije, katere so nkorporjrane po zakonu države lili-tois v eno, a one ki so inkorporirane to zakonu države Pennsylvania pa v no in potem še le v celoto, to pa zato, ter pri združenju organizacij, katere >o inkorporirane v eni državi, smemo ačunati na izdatno pomoč in nasvete ¿varovalnega komisarja dotične drža /e; to preplan je so mi potrdila še »osebno večkratna posvetovanja z raslimi pravniki države Pennsylvania. To »i se seveda naj storilo šele, ko bodo nkrat vsi načrti za celoletno združe ije predloženi.
c) Prav pereče vprašanje, zlasti pri Uanih Penzijske družbe, inkorp. v
en na. je ustanova penzijskega skla-la, kar je tudi potrebno, da se raz-»ravlja; to pa omenim zato, da ae da nake prilike istim, kateri so danea zavarovani za penzijo.
Daai jaz osebno - nisem za penzijo, vendar pa sem za ustanovo penzijskega klada, kateri bi moral biti seveda popolnoma neodvisen od druzih skladov. Izplačila penzije bi se morala umejlti, ter urediti tako, da bi ne trpela skupna irganizacija, niti da bi omenjenemu «kladu pretil polom.
To so poglavitne točke, a manj važne se naj uredijo na skupni konvenciji, katera bode itak sledila kmalu po dovršenem glasovanju. Do istega časa pa je jako priporočati, da ae kolikor mogoče razpravlja v javnosti o raznih načrtih, bratje in sestre, z vašimi mne nji na dan! z vsako razpravo se gladi cesta do našega eilja. Prav vesel bo dem tudi čitati mnenja tistih sobra-tor in sester, kateri so mojim, ravno navedenim nasprotna, kajti « debato si bistrimo um, da bodemo za časa skupnega zborovanja tembolj pripravljeni in zmožni ukreniti najkoristneje. Edino enega svojega mnenja si ne dam pod nobenim pogojem spodbiti in to je: »družiti ae moramo, združiti ae ho-čeho, združili ae bodemo". Kedor se s tem ne strinja, ali da dvomi je ali šebičnež, ali pa mlačnež in za take je bolje, da hodijo svojo pot, nikar pa ne staviti zaprek, pa naj si bodo iste že odkrite, ali pa umetno zavite v plašč navidezne nedolžnosti.
"Kedor se proti volji naroda bode od naroda preziran in zaniče van."
ftobratski pozdrav vsem sobratom hi sosestram. Viljem Sitter
ae mbil to jaz je sodil po črkah I. W. Povedati moram pa dopisniku v A. S., da nisem bil jaz tisti dopisnik. Seveda sem prizadet ravno tako kakor drugi, kateremu stvar sliši, kajti v dopisu se pravi, da kdor ne hodi v cerkev je socialist in antekrist. Well, vsak naj s« briga sam zase, ker pravojo, da bo dajal tudi odgovor vsak sam zase. Pravijo naj se držimo naukov nafiih mater in očetov. Tega ge držim. Moja mati in oče sta me učila, naj se boga bojim; isto-tako uče naši popi. To je vzrok, da ne grem v cerkev, ker sem bo-gaboječ. Ali ni to v soglasju z nauki, ki jih zagovarjajo naši popi? Kjer je nevarnost, kjer se je treba koga bati, tje ljudje ne zahajajo. Poznam rove, v katerih so trupeni plini in pri vhodu je zapisano "Danger", to pomeni, naj se ljudje boje. Jaz se bojim. Napram tem naukom se ravnom tudi glede cerkve.
Kot človek ljubim sočloveka in mu želim napredka, zato se pajda-Sim najraje z ljudmi naprednega mišljenja. Kaj mi morete zato t Niči ( asi španske inkvizicije so minuli; gorečih grmad ni in se tudi več ne povrnejo. CapitoT
John Wild.
Cenjene uredništvo Proletarca!
Prosim odstopite malo prostora mojemu poročilu iz naše naselbine. Dela se* pri nas od dva do tri dni v tednu. Zakaj? Zato ker tako hoče kapitalizem! Vidite delavci, kako veliko ljubezen izkazuje do vas kapitalizem. Če bi bili organizirani na gospodarskem in političnem polju bi bilo drugače, ne bi nam bilo treba študi rati, kaj in kako bo, če ne bo dela. Odločevali bi sami; produci rali bi in vživali skupno. Sedaj pa produciramo takrat, kadar se zljubi kapitalistom —-in to ne za nas, ampak za nje. Naša sveta dolžnost je, da vstopimo v unijo, da nas ne bo moloh vladal na celi črti, kakor se to godi danes. Socialistični pozdravi
J. K.
ATENTAT NA SVOBODO IZSE UEVANJA IZ AUSTRUE.
Milwaukee, Wis.
Cenjeno uredništvo: —
Priloženo Vam pošljam svoto za naročnino in prosim, da mi odstopite malo prostora. Delavske razmere so tukaj Se vedno slabe. Volitve so končane, in čeravno Scidel ni bil izvoljen majorjem, so socialisti izvojcvali vendar precejšno zmago. O tem bo podrobneje gotovo poročal kdo drugi. Omeniti pa imam nekaj drugega. V okolici severne strani (Fon du lac) živi precej Slovencev, ali malo jih je, ki bi imeli volilno pravico in še izmed teh sta dva, ki sta čutila ob priliki kampanje dolžnost, pokazati svetu svoje prcperele možgane. Drugi dan po primarnah volitvah sta ta dva možaka hodila v šapi kjer sta zaposlena in fehtala cigaret popir, da bi se delala norca iz Seidela. Kako sta se postavljala pred bossom in supcrintendentom mi ni znano, ker sta bila navzoča sama. Da so taki petolizci daleč vzadej za naprednimi delavci, tega menda ni treba povdarjati še posebej. Morda mislita da ste že kapitalista. Morda ju skomina po tistih časih, ko so drugi delali za nju. Ampak tisti časi se povrnejo več. Za sedaj naj to zadostuje, sicer se pa o teh dveh tičkih enkrat še pomenimo obširneje.
A. Potisek.
Springfleld, HI.
Jaz sicer ne hodim rad v jav nost z zagovori, toda to pot prosim malo prostora, ker me je Iz-zval neki B. Mlakar, čel da tem zabavljaj v O. 8. čez cerkev. Da
Vrabci čivkajo po strehah < tem, da mora prostovoljno v Au striji počivati na tisoče delavcev. Gospodaraka kriza zadnjih dveh let pojema počasi in še dolgo bo trajalo, preden bodo dobili delo vsi tisti, ki stradajo že mesece in mesece. Kdorkoli od brezposelnih je le mogel, je v teh težkih dneh odšel iz domovine s trebuhom za kruhom Avstr. slavna vlada je bila vea ta čas gluha in slepa za bedo, ki je razsajala med delavstvom, ni je bilo mar žrtev, ki jih je terjala gospodarska kriza. Te;i svoji brezvestni brezbrižnosti je pa postavila sedaj krono in krat-komalo prepoveduje izseljevanje vsem ino*ikim od 17. do ¡16. leta Ministrstvo za notranje zadeve je namreč izdalo te dni sledeči odlok:
Ministrstvo za notranje zadeve je upostavilo s 1. t. m. pri dunajskem policijskem ravnateljstvu centralo, ki bo nadziralo vse izse-Ijevalno gibanje in ie nastavilo v to svrho kontrolne organe, ki imajo po obstojeeih zakonih pravico, zahtevati od vsakega domačina in tujca, da »c izkaže o svoji osebi in o sredstvih za svoj obstoj. Zato priporočamo potnikom, da si preskrbe potne liste, ki so zanesljiv pripomoček za zakonit izkaz.
Kot brezpogojni izkaz osebe le-hko potrdi pristojna politična oblast na fotografiji, da predstavlja fotografija res dotienika. Razen potnega lista izkazuje izpolnjeno brambno dolžnost naslednji dokument. i. Izkaz o izpolnjeni vojaški službeni dolžnosti; 2. izkaz o izstopu iz armade; 3. doslužni list; 4. oprostilni list črnovojni-ške službe; 5. izkaz o odpustu iz deželnobrambne dolžnosti; 6. izkaz o odpustu iz službene dolžnosti. Vse te izkaze morajo imeti vsi državljani od 17. do 36. leta, če se hočejo izseliti.
Odlok ministrstva, ki enostavno tepta osnovne državne zakone, prepoveduje torej kratkonmlo izseljevanje vsem državljanom med 17. in 36 letom, če se ne morejo izkazati, da so zadostili 12 letni vojaAki službeni d-cbi-ali da so odpnAčeni iz armade. S tem je torej dejansko prepovedano izseljevanje. S kakšno pravico izdaja vlada ta odlok t Člen 4. osnovne-
ga državnega zakona o splošnih pravicah državljanov pravi: Svobodo izseljevanja omejuje le brambna dolžnost. Torej vsakdo se sme izseljevati, če mu tega ne brani brambui zakon. Hrambni zakon pa pravi, da oni zakrivi pregrešek, ki je ob času nabora zven države in se hoče s tem ogni ti naborni dolžnosti. Ta določba je torej zakonita omejitev izaelje-vanja. Dalje pravi brambni zakon, da se morajo odzvati vsi službeni obvezanci pozivu za pre-zenčno službovanje, za orožne vaje ali za izpopolnitev armade na vojno stanje, Kdor pobegne v tuji no, da se odtegne pozivu, ta zakrivi kaznivo dejanje. Torej tudi ta določba je zakonita omejitev izseljevanja. Končno določa Se >rainbni zakon: Naborniki od 17. eta nadalje in službeni obvezanci do izpolnitve 121etne službene dobe potrebujejo, če hočejo dobiti državljanske pravice f drugi državi, odpust, ki ga dovoli vojni minister ali pa minister deželne jrambe.
To so vse zakonite omejitve za izesljevanje! Ministrstvo za notranje zadeve pa predrzno prezre vse to in kratkomalo prepoveduje izseljevanje. Delavec, ki služi tri leta, pa ne dobi potem dela v domovini, gre v Nemčijo ali Ameriko, da ne umrje od lakote. Nihče od teh pa ne misli na to, da bi dobil na tuji zemlji državljanske pravice in zato ne potrebuje odpusta vojnega ministra. Če se ne odzove pozivu za orožno vajo ali v slučaju vojne, tedaj ga smejo oblasti kaznovati, ali zabraniti izseljevanje, te pravice nima vlada. Ali se briga država, če imajo njeni državljani doma delo in kruh t Ali skrbi za one, ki so po doslu-ženi triletni vojaški službi brez dela in jelaf Kljub temu pa zabra-njuje država, da bi njeni državlja ni svobodno šli tje, kjer bi dobili zaslužek. Tukaj morajo čakati, da ne odide militarizmu nobena sila. da dobivajo izkoriščevalci lehko cenene delovne moči, Izseliti se ne sme, od lakote noče poginiti, kaj mu ostane druzega, kakor da sprejme delo za vsako, se tako nizko plačilo. Ta odlok ministrstva je v kričečem protislovju z osnovnim državnim zakonom in z določili brambnega zakona in je ravno za delavstvo atentat na edino svobodo, ki so jo imeli dodej, da smejo svobodno iskati delo tam, kjer se jim ponuja. Ta ko spoštuje vlada državne osnov ne zakone, vlada, ki bi morala biti Čuvarica teh zakonov. Držav ni osnovni zakoni niao torej po mnenju vlade nič druzega kakor kos papirja, ki ga lehko raztrga, kadar se jej zljubi.
Oj, ti preljuba Avstrija!
PRAVICA IN OBLAST.
Gospodujoči razredi so vedno dajali predpisanim zakonom nekako nepremagljivo moč in nedo takljivo svetost. Nekoč so bili sploh zakoni tajni. Neizobraženo ljustvo ni smelo premišljevati c namenih in podlagi zakonov. Za konodajni ukrepi niso danes več nikaka skrivnost, četudi so šc dandanes debele knjige državnih paragrafov širokim plastem ljud stva nerazumljive.
Toda danes vemo, kako se u stvarjajo zakoni in vemo tudi, da niso zakoni nekaj večnega in ne dotakljivega. Marx nas je naučil da so zakoni ene dežele le posle dica gospodarskih razmer dežele in da so tudi zakoni podvrženi razvoju proizvaje. . Ako hočemo torej podvrženi razvoju proizva je. Ako hočemo torej prevladati zakonodajo, si moramo osvojiti o blast, ki temelji na podlagi go spodarskih form. Dejanska go spodarska moč diktira zakone.
•Roj avstrijskega ljudstva za volilno pravico pritrjuje temu na čelu. Od leta 1873, ko si le gospo darsko ojačeno in zmagujoče me ščanstvo Avstrije priborilo nepo sredno, volilno pravico, pa do le ta 1907, ko je bila uvedena sploš na volilna pravica, so se bojevali ljudski sloji vzporedno eni za drugim za dosego političnega prava. Skupnemu cilju ljudstva se ni mogel gospodujoči razred upreti. Moralo se je izpremeniti zakon. Proti volilnim privilegijem kapitalirma se je dvignilo predvsem malomeščanstvo, potem kmetje in nato proletarijat.
Pod vplivom izpreminjajočih se gospodarskih razmer «o se porajali razredi, ki so zahtevali U-premembo in moderniiiranje to.
lilnega zakona. Znižanje davčne-ga cenzusa od 20 na 10 in 8 kron, uredba splošnih kurij; in končno še uvedba najširše in splošne politične pravice kaže stopnjevanje boja. Zakladi so podvrženi neprestani izpremembi.
Ali mogočnjaki in kapitalisti, ki še vedno nemoteno gospodujejo nad državnimi oblastmi in državnim gospodarstvom, so ti potom temeljnih državnih zakonov utrdili in zagotovili svoje razredne privilegije. Nad državno zbornico so postavili gosposko zbornico, ki odklanja ali zavrača vsako moderno, kapitalizmu škodljivo reformo. Gosposka zbornica izvršuje nekako trajno pasivno reiis-tenco napram sklepom zbornice.
Kapitalizem si je prilastil tudi upravna državna mesta, ki imajo zakone uveljavljati in tako gospodovati ljudstvo. Se je kje videlo, da bi bil proletarec okrajni glavar, namestnik ali pa vsaj sek-cijski načelnik? Moč in mesta države so si sami osvojili, bremena državne oblasti so pa zvalili na rame potrpežljivega ljudstva. Štiri petine vseh davkov plačujejo revni sloji. Podraženje potrebščin omogočuje državna uprava. Kapi-taliziralo se je celo državo. Potom državnega aparata si ustvarja kapitalizem izvrstne kupčij-ske pogoje.
Zakoni so takšni, kakršno je socialno in gospodarsko razmerje razredov. Zakon odgovarja interesom gospodujočega močnejšega razreda; vsak novi razred, ki zagospoduje državo si ustvarja las-nne zakone, ki služijo le stremljenju in privilegijem tega razreda. Le pod vplivom zunanjih močnejših faktorjev se zakoni izpremi-njajo v prid za^ospodarjenih ljudskih slojev.
Oblast je pogoj ustvarjenju in izpreminjanju novih zakonov. Politična moč proletarijata omogočuje modernejšo legislaturo. Gospodarska zavednost daje delavstvu politično moč in državni vpliv. Pod vplivom novega političnega faktorja se zakoni izpre-minjajo in modernizirajo. Zakon predstavlja moč razreda, ki razpolaga z državnimi institucijami in napravami ;ali delavski razred, ki se neprestano in uspešno bori za gospodarsko moč in politične parvice, ki si osvaja javne institucije in jemlje gospodujočim privilegij, da smejo ustvarjati zakone, ki so le njim v prid in korist; poglobiti je zavest gospodarske zavednosti in naraščanje politične moči, da se omogoči modernejšo zakonodajo. Socialna politika in socialne institucije so plod zakonov, ki je improviziral razredno moč delavcev. Moč je pogoj realiziral razredno moč delavcev. Moč je pogoj realiziranju so-. eialistične politike. Ustvariti in poglobiti osvobojajočo moč onih. ki so obsoieni trpeti izkoriščanje in zatiranje omogočene po zakonih gospodnjočih. je naloga organizacij in glavni eilj našega dela in boja.
Kapitalistična Hubesen do domovine.
Rnsija se z mrzlično naglico o-borožuje proti Avstriji in Nemčiji. V to svrho rabi jeklo, da iz njih ustvari krogle in kanone. Ce pa "Rusija rabi jeklo, pa se da pri tem kaj zaslužiti. Takoj pa so avstrijski kapitalisti pripravljeni, da dednemu sovražniku na severu vlivajo krogle. Tako se je Ka-rlo plem. ftkoda v družbi gospoda Spitzmnellerja od kreditnega zavoda in pa gospoda Krabnyja od eskomptne družbe mudil pred nekaj dnevi v Parizu. Tam se je po dolgih pogajanjih sklenilo, da bo&kodova tovarna, podpirana po avstrijskih bankah v Petro-gradu ustanovila jeklamo, da bo ruska armada in mornarica imela kanone in strelivo iz jekla, izdelanega v Rusiji. Če se bo kedaj pošiljajo ruske krogle proti sinovom Avstrije, bomo imeli vsaj zavest, da so bile jeklene cevi in krogle lite iz avstrijsekga kapir tala . . . Sploh pa, če oborožuie Rusija, mora oboroževati tudi Avstrija in naroČiti se bo moralo zopet nove kanone. Seveda pri ftkodi v Plznju! Tako ima dobiček. ftkoda na obeh straneh; pro-fitira od ruskega oboroževanja i-stotako kakdr avstrijskega. Izdajalci domovine pa so — socialni demokratje! Oni se namreč upirajo blaznemu oboroževanju, tistemu, ki donabi Skodovim tako lepe dobičke.
proletarec
UST ZA INTSKSSK DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOBEK.
- Luluk ia lwi«>t«lji -
Jagaslovaaiki dalavska tiskovna družbi v Ckica(o, Illinois.
Naročnina; Za Ameriko $2.10 za celo leto, $1.00 ta pol leta. Za Evropo $2.60 ta celo leto, $1.26 ta pol leta.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivališča je poleg norega natnantii tudi sta'l naslov.
Gtailo *lo*MMkt oriuiitcij« Jugoal. — McItlliliiM ■*•«• v Aiu«riki. —
Vse pritoibe Riede nerednega poAiljanja liata in drugih neredno«ti, je poiiljati
predaedniku drutbe l"r. Podlipcu, 5039 W. 25. PI Cicero, III.
PROLETARIAN
Owm4 «ml publi.hftd «w» Tim Mi «jr by
Siutb Slavic Workman's Pubisbirg Company
CKicsgo. HÜnois._
Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year. $1.00 for half vear. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half year. -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
400« W. SI. STREET. CHICAGO ILLINOIS.
Telephone: LAWN DA LE 9677
SMEŠNO — DA NI RESNO.
Neki nasprotnik socializma je nekoč rekel: "Socialiste bo ubil najprej socializem sam. Poženi-vno jih ▼ socializem, pa jih bomo ugnali."
Ravnotak jo naš Kranjski Janez v Jolietu, kateri venomer vpije: "Pokažite, socialisti, kaj ste naredili 1" Tak je Peter Collins, David Goldstein in vsi drugi, ki imajo le dolge jezike in nič drugega.
Zlomek pa je pri vsem tem, da vsi ti kričači delajo z vsemi Štirimi na strani kapitalistov, da bi preprečili delo socialistov, kjerkoli imajo zadnji le unčo prilike, da bi kaj izvršili. Socialistična stranka ima boga program in mnogo točk tega programa bi se ddo vresničiti pod današnjim režimom. Te točke bi bile velike koristi za delavce. Toda ali pustijo naaprotiiiki socialistov, da se to izvrši? Ali se ne združuje vsa kapitalistična ciganija proti našim kandidatom t In če so socialisti izvoljeni sempatje v meatne in zakonodajne zastope, ali jim ne mečejo polena pod noge povsod in neprestano ovirajoč jih pri deluf
V Milwaukee so bili socialisti dve leti gospodarji. V tej kratki dobi so poskusili izvesti vse glavne točke svojega programa, ki pa t svojem karakterju Se niso bile nobene revolucionarne spremembe, temveč le dobre in potrebne reforme. Poskusili so zgraditi mestno elektrarno; • tem bi mesto dobilo cenejio elektriko in o-benem bi bila omejena moč lokalnih kapitalistov. Ali so jim nasprotniki to dopustili t Ker ▼ Milwaukee niso mogli tega *a-braniti, šli so v Madison ▼ državno zakonodajo, katera ima odločilno besedo glede javnih naprav v mestih in tam so z večino nasprotnikov zadušili vsak radikalni korsk socislistiČne meatne vlade. A Še to, kar so socialisti t velikim trudom in kljub vsem oviram naredili, pa omalovožuje-jo, češ da ni nič. Ko je aodrug Seidel prišel kot župan v mestno hišo, našel je prazno blagajno in deficit Čez $200.000. V dveh letih so socialisti pokrili ves deficit in pustili denar v blagajni — a sedaj jim pa očitajo, da so preveč zapravljali denar.
Isto je bilo v Schenectady. Žu-nan Lunn je videl, da trgovei z ledom odirajo meščane do kosti in zato je hotel, da bo mesto prodajalo led po kupni ceni. Kaj so storili nasprotniki? Sli ao pred sodišče in dobili "injunction", a katerim so mestu zabranili trgovanje z ledom. Pa si pomagaj l Sodrug Berger je v kongresu predložil zakonsko osnovo za vladno atarostno zavarovanje, ki je za a-meriSke delavce večje važnosti kot pa vsa carinska, panamska ali meksikanska politika. Ali je nasprotna večina v kongresu sprejela Bergerjevo predlogo t Kaj še! Vrgla jo je v koši Trije socialisti v illinoijaki zakonodaji so lani predlagali med drugim proste poučne knjige za šolsko mladino javnih Sol. Ali niso bile katoliške organizacije prve, ki so zagnale hrup in trušč zoper to predlogo in jo popiofle pokopati I
Tako je povsod. Vse, kar je na-
sprotnega, od debelega kapitalista na vrhu pa do suhega popa ns
dnu, dels na vse pretege, da po-bije delo socialistov, da jih prežene in oblati — a potem pa imajo grdi hinavci se toliko poguma, da vprašajo: "Kje je naše delo!"
Stvar bi bila smešna, da ni resna. Nasprotniki ne marajo, da bi socialiste "ubil socializem". Ne marajo, ker ae boje, da bi sociali-zem — ubil le njih. Toda delavci bodo počasi ali sigurno apoznali komedijo nasprotnikov in takrat bo drugače.
o 111, h I A H K O
prvi boj ni .bil zastonj — tvoj dom T
ker drugače bodo ti prokleti so- 1 nited States Express Co. je u-
cialisti zrastli njemu čez glavo, davila poslovanje ravno ob času,
• * • , 4 .... t . Razni ljudje, ki poznajo Kondov ko lfthko prihrani par milionov
socializem od strani li.tov. ki .š- znagaj|Vra'u n'aravii0 obrnili dolarjev na stroške ljudstva.
čejo iz gibanja profit, izginja. En- ' mu daH d& ne ma_ Družba dolguje samo v državi
km je pomenilo zapustitev socia- rftj(> z'njim prQti glovcn. Michigan $12,000 na davkih in od
«kwn socialistom nobene zveze, propadle družbe se ta znesek ne
To se je zgodilo zlasti po milwau- morf »dirjati. Toda Michigan, o-
tacije in organizacije.
Ravno to uprašanje je prav sedaj najbolj pereče. Toleranca za
listične stranke gmotno škodo, a-li od kar so nastala takozvana re-formjstična in antiklerikalna gl
lormjsticna in antiklerikalna gi- Uonvenciji S N P J Od ta- rodje kapitalistov, popolnoma banja, so obrnili ti ljudje svojo kr&t ^ Konda okoli kakor kaia zasluži, da jo kapitalisti tako na-
pozornost tjekaj, ker se jim zde
k«;: i i -i • i * »n potihoma dela načrte, kako bi oni boji bolj dobiekanosm kot pa . .. ,
u , H vničil socialistično gibanje med
socialiticen. Ravno o tem vpra-
San ju je pa v htranki kaj telko razpravljati, ker morajo biti do-tičniki, ki se drznejo o tem raz-
slovenskimi delavci v Ameriki!
Tak svobodaš je Konda!
Kranjski Janez se poslužuje
»....i;.«* ~ • m - 11 grdih sredstev, da bi uničil soc. pravi jati pripravljeni na mašče- ... , ' , *
„„ •__£ ' • .f u l * * gibanje — laži; toda on laže jav-
vanje profitalaenih zasebnih čaš- " , . , J . *,
. ta i- I no, tako da lahko vsak sodi o nje-
nikarjev. Ta nezdrav upliv za- I ' . - , ^ , . .t
i •» v .. . r. .. 'govih lažeh; — Konda je pa tako
sebnih easnikarjev v socialistič- * , . . ' . r ,
•« •. r"\: v , hinavski in tako nesramen, da
nem gibanju čuti brezdvomno , , , - , x . .
____, . .. . m - krade od easa do časa iz socialis-
vsak organiziran socialist. To ča-'A.y ., ,. . .
B'm • • ; • 4 • «tičnih listov članke in jih pnna-
sopisje in njegovi privatni agen- - tir.. 0 , , ,, ^
tje n k ima j o na vae nafine ovirati h v Svobode", zahrbtno
delo in aktivnost «ooh.tiin, o,- ln "a t,bov,lnla ,Sce PB zavemi-
ganizacije in njene discipline; za-
kov — zarotnikov proti sociali-
se jati hočejo nezaupanje do raz- 8tl*nemu tkanju! nih strankinih nastavljencev in | Kako dol*° bodo Se zavedni žele videti stranko slabotno, da ^©venski delavci podpirali tega jim jo je pri vsaki priliki mo- hinavca, ki jim koplje grob, pri goče vpogniti v svoje privatne tem Pa Podaja svojo laži svobo-namene. domiseljnost za $?. —
Oarednji odbor socialistične stranke mora na prihodnji seji najti pot, potom katere naj se socialistično gibanje osvobodi vsake kontrole ali vpliva privatnih časnikarjev.
Iznajti mora vspešno sredstvo za notranjo vez strankinih članov, na podlagi, katere naj zgradi članstvo dobro disciplinirano
— Zelo socialistično izgojeval-no piše Glas Svobode ko pravi: Kaj pa ste vi? Ali niste tudi vi hlapci hlapcev-delavcev? Kaka bo bodoča socialistična družba pod takim vodstvom in dikta-torstvom. Vi opozarjate delavstvo, da se naj zaveda; tudi mi ga učimo in opozarjamo na to, to in izvežbano organizacijo, ki naj pa tem rajši, ker smo prepričani
vstavi nasilnost privatnih časnikarjev na socialistična sredstva,
da, prej ko se zave in spregleda, prej bo pometlo in ovrglo nele
današen krivičen sistem, ampak
ustanovi naj resnično socialistično časopisje, ki naj v vsakem ozi- pometlo bo tudi v lastni stranki dali v te vrste svobodomiselnost, ru ti.kmuj,, fakirskim in slepar- ter pometalo take diktatorje iz
bi morali dognati, da ne odgova rja prav nič demokratičnemu duhu in še manj resnični svobodomiselni ideji, iz katere so naredili naši svobodomisleci nekakšno spako.
Da zagovorniki spaške svobode podpro svojo 'upravičujoeo" sodbo, se kaj radi zateko v splošno socialistično gibanje v Ameriki in prikazujejo, kako so tudi angleški socialistični listi v privatnih rokah in kako tudi le-ti zastopajo tako svobodno izražanje, katerega idealizem se zrcali v Glas Svobode. Da "svobodaši" ne bodo povzdigovali tega "idealizma" na račun teh razmer, ki žal v resnici še obstoje v ameriškem socialističnem gibanju, ki pa izginjajo z vsakim dnem, prinašamo v naslednjem zanimiv članek iz pod peresa sodr. A. M. Simonsa, ene-
skim načinom za pridobvanje na- stranke ven tja, kamor spadajo." ročnikov in tako postavi sociali- •
stično stranko Amerike med p0 njih logiki so jedro socia-stranko ostalih narodnosti. listične stranke svobodaši, ki bo-
Izdelati je treba načrt, potom ••••>•
brišejo.
Pravijo, da je v Zed. državah 17 milionov odraščenih samcev, med temi devet milionov deklet. Zakaj se ti ljudje ne ženijo in ne ustanovijo svojih domov? Kakor izgleda, je kapitalizem največji rušitelj doma in rodbine, toda hinavci pravijo, da bo tega kriv šele socializem.
Zagovorniki kapitalizma pravijo, da je sedanji mezdni sistem zelo praktičen, tako praktičen, da boljši ne more biti. Če je to res, čemu je potem tri milione otrok na delu v tovarnah in tri milione odraščenih delavcev pa na cestah brez dela? Čemu?
Ob času vsake stavke hinavci vedno računajo, koliko tisoč in koilko milionov dolarjev atav-karji izgube na plačaš. Hinavci pa ne vidijo milionov brei-poselnih ljudi in ne računajo, koliko ti izgube na zaslužku.
Zadnji teden so "v imenu ljud-atva" države New York z elek-tirko sežgali štiri morilce. Gu* verner Glynn bi bil lahko preprečil ostudni umor "v imenu ljudstva", toda rekel je, da mu brani pamet, čeprav ga boli srce. Barbarska pamet inspirirana po barbarskih zakonih barbarske civilizacije!
Umor "v imenu ljudstva" je najgrši madež barbarstva na človeški družbi. Razmero, za katere je odgovorna družba, rodijo hudodelce in družba, namesto da bi umorila hudodelske razmere, u-mori zločinca. Kje smo še od prave civilizacije!
Ako hoče biti delavec izobražen, mora znati 1.) da je oropan, 2.) kako je oropan in 3.) kako odpraviti rop. V teh treh točkah se zrcali celo gospodarsko vpra Sanje iz delavčevega stališča.
vilic, O. David Goldstein je držal v tem mestu predavanje proti socializmu. Predavanja so se vde-lcžili po večini katoličani. Ko je bil Goldstein gotov, vstane izmed audienee star irski farmer, pokaže na predavatelja s prstom in reče: "Jaz sem katolik, ampak sram me je, da zagovarja katoliško stvar človek, ki je bil krščen s škarjami" ... Ta odkrita obsodba starega Irca je naredila na pričujoče tak vtis, da je Goldstein povesil glavo in molče odšel iz dvorane — ln sicer kar pri zad-
njih vratih. Kapitalizem kinča pse s trako-
Klenkalci so nastavili pokrMa- vi in dragulji, - otroke delavcev njene jnde, da zagovarjajo kato- pa s cunjami.
NiČ ni bolj gotovega kot to: delavec plača vse obresti, vse davke, ves profit in sploh vse račune, ki jih narede nedelavci. In za vse to pa dobi delavec — ba-tine, ako se brani plačati.
Republikanci, demokratje in progresisti si nasprotujejo le v tem, kdo iz med njih bo dobil graft. Stoje pa akupaj rama ob rami preti socializmu, ki napoveduje konec graftu.
"Smrt je plačilo za greh." čez stokrat dobi delavec to plačilo brez greha.
i Stran K&
SEJA EK8BKUTIVE J.ll
dne 11. aprila 1914.
Navzoči m Oodina, Polovina, 6ui ajar, Hinid, Alei, lVtrič iu Lu«ii. Od Kad. «traže je navzofi Žikid. Zapisnik aadnje seje »e prežita in aprejma. »
Prežita in naznanja a« vzamo liat aodr. Jak. Miklaužiža, ki poroda o sta •ju kluba. Z osirom na stanje ae atori potrebne korake, da pride klub aopet v red.
Prežita ae list aodr. T. l*timerja, tajnika drtavne organizacijo aa Min aesoto, ki omenja, da je vzel zadevo aodr. Mahneta, kateri bi imel iti na agitacijo po državi Minn., a je pod obtožbo socialističnega kluba it. 1, ker je kriil socialistično disciplino, nazna aje. Na njegovo mesta preskrbi gl. taj sik drugega agitatorja.
Prežitajo in naznanje se vzamejo po rotila iz W. Frankforta, UL, in 8teu-benville, O., ki naznanjajo, da ae snujejo socialistični klubi.
Prežita se list od organizacije it. 86 ▼ Akron, O., kjer iele imeti za 1. maj govornika. — Pot prevzame sodr. &ui-njar.
Porožilo od sodr. Andrasa iz Clove landa ae odloii tako doigo, dokler ne pride porožilo porotnega odbora.
Zahtevi organizacije v liuckner, 111., da se poilje govornika, ae po mogočnosti ugodi.
Naznanje ae vzame poročilo aodr. M. Kirina is Detroita, Mich., ki je bil kot zastopnik J. 8. Z. na kongresu romunskih socialistov.
Prežita se list aoeialiatižnega klnba it. 1, Chicago, v katerem ae daje ekae-kutivi direktivo, da poaove sodruge A. Mahneta in Agust Lipovieka, prvega ¿lana org. it. 22, drugega pa it. 110, naj priznata v glaailu Proletarca, da •ta stem, ko sta napadala sodruge in taktiko, ter teodenco socialistižne discipline v nesocialističnem listu, kriila socialistično diseiplino. Če pa tega ne-žeta storiti, ne moreta biti socialista ia potem za njiju ni mesta v organiza eiji. — O tem se vname debata, ki ae jo vdeleie, Suinjar, (J odi na, Polovina, Petrič in Alei. Vsi ao mnenja, da ae ima vsak zaveden sodrug, ki ima zaupanje v socialistično organizacijo, naj-prvo poeluiiti strankinih sredstev, že misli da se mu je godila v žem krivica, ne pa se posluževati sredstev, s katerimi atranka nima nobenega atika ne kontrole nad njimi. — Zakaj pa ima etranka porotni odbor, in žemu sprejemamo potem pravila» že ne. zato, da ae po njih ravnamo f — Zakljuži se soglaa no, da ae direktiva aoeialist. kluba it. 1 poroža tajništvom klubov v Chia holm, Minn., in Staunton, 111., in da dasta prizadeta žlana gori označeno izjavo v strankinem glasilo Proletareu.
Porožilo o reorganiziranjn organizacije v New Brighton, Pa., ae vzame aa znanje. v
Liat od sodr. P. Paulaona ia Boek Springs, Wyo., ki poroža o taasoizji situaciji, se vzame na znanje.
Zakljtčl se, da ae plaža Narodna dvorana za «hod, ki je bil prirejen v korist mieh. itrajkarjev pred Boiižem, i« zvezne blagajne.
Prežita ae Ust aodr. J. Petriža in 8. Markoviža, radi konferenčnega odbora sa Ohijo. Prvi opraiža klnb itev. 02, ker se ne ndeleinje konferenc, dragi se zato pritožuje. — Vname se debata, katere ae vdeleie Petriž, 2ikiž, Godi-na, Polovina in Alei. Petriž je mnenja, da bi po razmerah, kakor Jih opisuje aodr. J. Petriž, v resniei ne bilo pametno siliti tak klub, naj hodi na seje tega odbora, kajti oni niso proti kon ferenžnim odborom, ampak ae aamo
sklicujejo na aedanje razmere, ki jim tega ne dopuižajo. Morda bodo v bljiž-nji bodožnoati drugačne razmere in tedaj bodo sodelovali tem sejam. Dru-gaže je v Milwaukee, kjer te razmere ne pridejo v poite. — Konežno se zaključi, da se da tajnikom konferenčnih odborov nalogo, da obvestijo tudi neaktivne klube o svojih zaključkih, ker je včasih luogože, da se v enih akcijah vendar le pridružijo in sodelujejo. Ob enem ae daje urednikom glasil nalogo, da piiejo članke v prilog konferenčnih odborov.
Hodr. tajnik Ôuinjar poroča, da je bilo v marcu razpečanih 2053 mark. V zadnjih trimesten k je bilo dohodkov $2060.94, izdatkov pa $1806.23, v blagajni ostane 31. marca $252.71.
Sodr. Zikič poroča, da je upravni odbor Kadničke Htraže dal izdelati razglednice, na katerih je pogreb pok. sodr. Glurnca. To, meni, b dobro sredstvo za pridobivanje tiskovnega fonda zvezni tiskarni. Omenja, naj bi v to potrebno reklamo naredila vsa naša glasila. Porožilo se Vzame na znanje.
Tajnik Ôuinjar poroča, da je stranka določila $100.00 za agitatorižno pot v Wyoming. K tej svoti bo dodala nekaj tudi državna organizacija. Mnenja je, da bi bilo najbolj umestno, da gre tje slovenski sodrug. Ker se Žuje, da bo štrajk v Michiganu konžan, bi Šel v Wyoming lahko sodr. âavs, ki se sedaj mudi v Michiganu. To ae vzame ua znanje.
Sodr. Petriž poda trimesežni ražun o stanju Proletarca. Iz njegovega poročila je razvidno, da je bilo od 1. januarja do 31. marca $4567.68 dohodkov, $2873.40 pa izdatkov. V blagajni istega dne je bilo torej $1604.28. Tirjatve znašajo $375.00; skupni imetek bi bil torej $2069.28; ker je pa istočasno tekočih obveznosti, ki znašajo $806.54, je pravega imetka $1263.74.
Sodr. Polovina poda porožilo o sta nju Nar. Glasa, ki je za par ato dolarjev v dolgu. Dobili ao upravnika, ki dela mnogo eeneje, kot je delal sam, ker je aamec. Mnenja je, da bi morala v tem ozira storiti tudi nekaj ekseku-tiva sama, sicer da bo list primoran prenehati izhajati. K situaciji govore Lužiž, Petriž, 2ikiž in Oodina.—Petrii je mnenja, da to še ni tako nevaren dolg, da bi bilo treba misliti na kakš no suspendiranje. Proletarec je imel svoječasno vežji dolg, {»a je vstrajal. Kar je potrebno, je to, da se v listu vež piše o opasnosti; za prvo odpomož pa bi bilo tudi priporočljivo, da se /.manjša format; to um» ob sebi bo že dobra agitacija, ker bodo Člani in na-rožniki videli, da je treba v resniei ne kaj ukreniti, že ae hoče obvarovati li sta propasti.—Nato se odpre tndi daljša debata glede zvezne tiskarne, ki je v zvezi z našim tiskom. Konežno se za kljuži, da se na drugo sejo eksekutive pokliče tudi odbor za tiskarno.—Sodr. Petriž poroča, da bo imel prih. nedeljo ta odbor tudi svojo sejo.
Sodr. Alei omenja, da je zapazil v U. M. W. j., da zadnji čas vež ne ogla ia naiih glasil, naša glasila pa da to delajo. Zato bi bilo dobro, da da n-pravniitvo režeaega lista svojo Izjavo. To ae sprejme ia naloži tajnika, da to isviii.
Sodr. Oodina kot Clan veeelitnega odbora žikai. konf. odbora poroža, da je bilo od skupne veseliee Komunistiž ne alavnosti žiatega dobička toliko, da je vsak od treh listov dobil po $46.65.
Zakljužek aeje.
Frank Petrič, zapisnikar.
"VAŠKA LOLA"
igrokaz v treh dejanjih.
V tej igri nastopi 21 igralcev v narodni noši. "Vaška Lola" je zelo šaljiva igra. Igrali so jo svoječasno tudi v belgrajskem državnem gledališču. Vsled tega priporočamo vsem — posebno da-lavstvu v Chisholmu, — da se te zabave vdeleži v čitnvečjem številu in tako pozabi za par ur mrko vsakdanjost. Pridite vsil
Odbor.
Razglednice pogreba pok. sodr. Olumca.
so gotove in se jih naroča pri u-pravništvu "Radničk« Straže", 1830 So. Kacine Av., Chicago, 111.
Cisti dobiček teh razglednic je namenjen v fond za zvezno tiskarno. Cona komadu je 5c.
Socialistični klubi, ki prirede majsko slavnost, naj si naroče tudi teh kart in jih razprodajajo. Razglednice so dvoje vrste.
Franklin, Pa.
Fond za mich. štrajkarje.
Poslano po J. Aniičku, Girard, Ohio:
J. Anžiček ...............25
J. Škof..................25
L. Pelko................25
A. Semrov..............25
J. Widergar............25
H. Perehlin.............25
T. Pišler................25
Blaž Novak, Pittsburg,
Pa. poslal............ 16.56
Zadnji izkaz 7. aprila... ,253.23
Skupaj do 22. aprila. .$271.54
——— ^
Fond za colo. štrajkarje:
Blaž Novak poslal iz
Pittsburg, Pa..........$16.55
Zadnji izkaz dne 7. aprila. 168.67
Ohiiholm, Minn.
Obvestilo.
Jugoslovanski socialistični klub št. 22 priredi dne 26. aprila t. L točno ob 8 uri zvečer veliko zabavo s predstavo.
vXVXXVXXXXXXVXXXXXXXVXXXXXXXVXXXXXVXXXXXANXXXVXXXXXNXVVNN
I
1. MAJNIK1 1. MAJNIKJ
Slovenski Delavci Pozor!
v proslavo delavskega praznika svetovnega prole uri jata je sklenil
"Prolog" — deklamacija.
Igra: "Njegov jubilej", slika is delavskega življenja (uprizorijo aodrugi žlani izobr. dr. Vihar iz Dunlo. "Spaa brodara", poje hrv. pev. dr. Rodoljub. "Slovanski Brod , poje pev. dr. Bled. " Maraeillaise«vira tamburaški odsek dr. Bled. "Radnižka himna" pev. dr. Rodoljub. Marseilaise, pojeta skupaj Bled in Rodoljub.
Med presledkom petja svirajo tamburaši. __Prosta zabava in plee.
Na veselico so zlasti vabljeni vsi sodrugi in ostalo zavedno de lavstvo is Cambria County in Somerset, da pomagajo proeiaviti ta veliki delavaki praznik, ki je simbol žloveške svobode, enakosti in bratstva; kot protest sbujenega modernega sužnja proti barbarskemu krvosesu, današnjemu kapitalističnemu družabnemu redn.
dati preostanek veaeilca je namenjen bodoči Jug. Slov. Soc. tlakami, darovi pa ▼ pomoč štrajkujožlm.
0.
7.
8. 9.
10.
1L
Ta plemenita ideja naj obrodi atoteri aad, med nami delavci naj ne najde meata oaebno sovraštvo, kadar ae gre za naie skupne koristi in karakter, naj rojakov nobeden ne zamudi prilike proslaviti 1. Majaik. U8TOP 25 et. «EN8TVU U8TOP PROST.
Za dobro poetreibo bode skrbel Odbor.
Opomba: Ta vepored nej služi vsem udeležencem kot navodilo, brez
^ poeebnega obvestila. ^
^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvvxxxxxxxxxxxxxxxxxx^
Cleveland, O.
( lanom socialističnega kluba št. 37 se naznanja, da se je sklenilo na zadnji redni seji, da se vrše redne seje v bodoče vsak drug četrtek in vsako "etrto soboto v mesecu ob 8. uri zvečer v klubovih prostorih na 1107 B. 61. Str.
Prihodnja seja je posebno važna, zato je potrebno, da bo vsak član navzoč. Na dnevnem ;edu so važne reči. Vsak član naj pripelje na sejo tudi svojega tovariša, da pristopi h klubu. Mnogo je rojakov, ki so navdušeni socialisti, pa še niso imeli prilike, da bi se vpisali v klub. Te je treba privesti na sejo. Izgovori ne veljajo.
Nemorem si kaj, da bi ne opominjal ene člane, da se bolj Ted-no vdeležujejo sej. Na seji se vedno razpravlja o različnih strankinih zadevah, načrtih in u-krepih za agitacijo. V Clevelandu bi imel klub lahko od 500—1000 dobrih Članov. Ce bi vsak član storil svojo dolžnost, bi se to tudi kmalu uresničilo. Pred vratmi je 1. majnik, dan, katerega si je izbralo zavedno delavstvo širne zemlje za dan protesta proti krivicam, ki se mu gode, za dan zahtev po odpravi krivice, ki se gode človeškemu rodu. Kakor povsod, koder je delavstvo zavedno in mu razmere dopuščajo, se bo tudi v Clevelandu vršil slavnosten pohod in protest. Zberemo se na E. 20. m St. Clair ave. ob 5. uri popoldne, od koder odkorakamo skozi sre diiče mesta z reč godbami na čelu v Aeme dvorano. Tam se bo vršila velika slsvnost, kjer bodo nastopili razni govorniki.
Dolžnost vsakega zavednega delavca je, da se te prvomajske slavnosti vdeleži in stem pokaže vsaj iskrico samozavesti, da pokaže, da se nestrinja z razmerami, v katerih je primoran živeti Kdor čnti z delavci, bo ta dan z nami!
Živel 1. majnik, praznik vesoljnega delavstva dan nade, ko prineseš za bedni proletarjat boljše dni 1
Tajnik kluba št. 27.
Skupaj do 22. aprila ...185.22
Tiskovni fond:
Zadnji izkaz dne 31. marca.338.13 John Bazec, Forest City,
Pa....................50
Peter Kočevar, Reading Pa....................25
Nov slov. socialistični klub
se je ustanovil v Harford, Ark. Tajnik kluba je Louis Slamnik, box 36. To je 140ti klub J. S. Z.
Nadaljni klubi se ustanavljajo v Winterquarters, Adamson, Okla. Le naprej!
Cen j. čikaškim podpornim društ-vam naznanje!
Dne 14. junija prirede vse či-kaške socialistične organizacije v Ohicagi mednaroden piknik v Riverview. Opozarja so vsled tega vsa društva, da ne prirejajo na ta dan veselic, ker bi jim to provzro-čilo slučajno gmotno škodo. Za ta piknik bodo dobili člani čika-ških podpornih društev posebna povabila.
Fond za zvezno tiskarno.
Poslal J. Bric, Herminie, Pa.: Nabiralne pole John Trčelja: Po $1: Frank Nosse; po 50c: Vel. pond. pirh; po 25c: H. Lamut, L. Flerc, O. Anžur, J. Kompare, C. Furlan, M. Bonifacius, F. Kaste-lic, K. Bolko, W. Dresehar, K. TTabe, J. Lužar, F, Jerič, F. Uc-man, J. Božič, M. Flisek, J. Gabr, T. Mostar, M. Hrovat, J. Drap; po lOc: Ant. Kodrich, J. Kodrich, J. Kadivee, A. Repie, A. Ferjan-čič; po 5e: L. Stock. — Skupaj $7.15.
Skupaj do 22. aprila. .$338.88
— Državna konvencija socialistične stranke v državi Pennsylvania je sprejela naslednjo resolucijo :
V socialistični stranki so sedaj nastale nekakšne anarhistične razmere vv strankinem časopisju. To je pol rata finančnih sredstev in eneržije članov stranke. Mi priznamo veliko uslugo v preteklosti, kakor tudi v sedanjosti tega časopisja za socializem. Ali bili so slučaji, ko so brezvestni in sebični individiji izrabili denar in talente lojalnih članov stranke za namene, ki nimajo interesov za stranko ali ki so bili popolnoma nasprotni najboljšim interesom stranke.
Socialistična stranka vsled tega izjavlja, da je za oficielno strankino časopisje, narodno (za vse Zdr. države), državno in krajevno, katero naj lastuje, upravlja in nadzoruje stranka."
Qospod Woucka, vzemite to na znanje in nataknite očala na nos, kadar bodete čitali račune o "Proletareu" in njegovem lastništvu, upravi in nadzorovanju, da trtidete lahko pisali resnico v "(Hss Svobode", ker drugače vas bo slovenska javnost smatrala za javnega lažnjivca ali idio-tičnega podrepnika.
rojaki v mestu in okolici!
Poskusite Bernardovo Kapljico!
___raa—aea—c—sx=es=t.....— i i" l-aa«g«=
NA ZAHTEVO POŠLJE NA DOM.
Ako živite isven Chicage, piiite po nai cenik za dobro vino (n žganje, na>
vac nrn\I A D n blue island avenue.
JUSs D L K11 /i K (dept. c.) chicago, illinois.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2144-M Bine Island Avenue. Chlcago. UL
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:- -:-"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
—Socialistična zmaga v Italiji.
V Rovigu je bil izvoljen sodrug Reghi pri nadomestilni volitvi, kot poslanec za državni zbor. Dobil je 500 glaaov večine nad svojim nasprotnikom. Volilni uradniki so iz tehničnih vzrokov zavrgli mnogo njegovih glasov in proglasili vladnega kandidata izvoljenim. Socialisti so uložili pritožbo in verafikacijski odbor po-slaniške zbornice je proglasil sod. Beghija izvoljenim.
— Sufražetke v Italiji so se
združile s socialistično stranko, ker so prišle do prepričanja, da se edino socialistično stranka bori za splošno, enako in direktno volilno pravo, in ker je edina stranka, ki prizna enakopravnost za oba spola.
Listnica.
Tony Kužnik, Collinwood, O.: Huč je dobival list na 16010 Sara-nac Rd. Njegova naročnina je potekla s štev. 317.
L. O. Pittsburgh, Pa.: Zadevo glede Zamana uredili. Hvala za pojasnilo I Pozdrav!
Kogar se tiče: Pošta je vrnila dva lista, ki sta prišla na pošto brez naslova. Prizadeti naj se javijo, da jima pošljemo list.
B. K. Pueblo, Colo.: S pesmijo za 1. maj ne bo nič. Naš pesniko-vač Vam svetuje, da napišete mesto verzov, članek—Pozdravi
P. B. Lovell, Arizona: Prihodnjič! — Pozdrav!
Olas Svobode namiguje,
da ProletarČev urednik cenzurira in meče v koš dopise. Mi sicer nismo odgovorni za svoj posel Glas Svobodi, uprašamo pa ljudi pri imenovanom listu radi prizadetih, če so kje, naj navedejo slučaj, kdaj in komu se je vrglo v koš dopis, da bi se dotičniku ne pojasnilo, zakaj se je to storilo.
Glss Svobode, ven z imeni, da vidimo te strašne grehe, ki jih i* m a baje na vesti urednik Proletarca!
J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-4 \ galije, uniforme, pečate in vse drugo I» obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO., 2711 South Ml I lard Avenue.
CHICAGO, ILL
Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano, j
FOTOGRAFIJE
najfinejšega dela, najaibo ženitovanjake, društvene ali družinske, vedno dobro in okusno iadeluje
IVAN VČEUK, pni hrvatski fotografist
1634 Blue Island Ave., med 18. In 16. uL, Chlcago. Z Miki« lititon slik rfaat krast« darilo. Ttlsfaa: Gaaal 2611.
Pisma Jaka Štrigelnu.
Calumet, 30. marca.
Priljubi moj Jakelj 1
Ker si me zadnjih prosil, da kadar bodem obiskal Calumet in okolico, da ti sporočim, ti pišem tule: Moj Jakelj, če bi* ti vedel, kako sem jest bil v velkem strahu pred jetiko. Tku je Jakelj tukaj na Calumetu, veš je neko žrel, k' se imenuje Klobasnik in to je tku nevarno in bljuje kukr na Taljanskem Vezuv samo to je razlika, da na Taljanskem bljuje polento, na Calumetu pa klobase. Kakor sem ti obljubil, da ti bodem potovanje opisal, tako tudi to storim. Potoval sem tkole. Ta pervo sem se namenil obiskati Muksa, ali oj smola Muks je bolan od nesrečnih klobas, zato me njegova telesna straža ni dopuati-la ustopiti. Dalje se napotim proti rumenu, ali ta nesrečnež se je skril. Pozneje sem zvedel, da se je preveč napasel visky. Veš Jakelj, kaku sem bil jizen ker sem imel že v drugič smolo. Od same jeze stopim v Ajriški eandijstore Tam najdem Velikona John Ster ka (Bakerleto), ko meče kandi, v žepe. Zdaj (zdaj) pride pa go-apodar in pravi: What the d., you dot" —
"You no see, you no see! Mi got children." — Lastnik pa zo-pet: "Jin gone put you in jail Mi back kondij." Dalje ae napotim po Oak cesti proti Tamaracku. Uatavim se pred hišo Joe Romu Qrem v hišu in vidim, da ima Joe pred seboj veliko sveto pismo od Joe Stukelna, v katerem čita: veli, se veli," Joe interes se veli," sem odgovoril. Bom ves raz-kočen vpraša mene nato po kočevsko: "Vas vahen you straj-karsen," zage abi sveto pismo in tauf v moj hrbet. Vendar še nisem obupal in idem še dalje. Krenem deano na listo cesto. Zdaj ae je že tema delala in nisem opazil Mrs. Krackers. Dalje grem do John Mukavca. Peter Majerle akeb hodi okoli hiše a kolom na rami iz strahu pred štrajkarji. John Mukavec šteje denar katerega je naredil na akebeh v času štrajka in pravi:
"Stara, stara sem hodi, ata
ra." — Stara pride, ae veaelo sme je, ko skebe lahko malo potegne. Up atira John Wiess, sociolog m akeb, pregleduje knjige lovskega društva in se smeje: "Na haikari mi amo pa lovci ! 3 dni 6 moži število zajcev 00000! To je pervl dan obiaka. Drugi dan ae zopet nap*» tim in grem po listi cesti. Veš Jakelj, kaj sem tam opazil t Stara Vertacička moli rožni venec, moli hitro zrno po zrno — zrnac, da bi hudič skoraj pocitral vse štrajkarje. Grem malo hitreje in srečan Mutt S. Koluto Zotija, kateri je ravno bežal i konvene S. H. Z. Sonce je pripikalo in jast sem postal žejen, zato grem v Slitz salun. Notri najdem John Sterka (Bakerleto) pije z bossi iz Red Jacket shalfa in trita: "Kep drink, tek sigar, you no see, you no see. Me smart, you no see, tek drink kep." Ko pijemo vii, vstopi Zotti s košarico na roki. V ko-Šairci je imel nekoliko gnjilih banan. Žvižga in pokaže spod suknje krucifisi marijanee, knof. Žvižgal je tako lepo, da amo vsi začeli plesati. Vprašam ga v strahu, kje se je naučil taku plesati, in on odgovori, da so ga naučili plesati na konvenciji S. H. Z. na Elly, Minn. Oud baj Jaka. Drugič bo malo več t Tvoj prijatn
Popotnik.
Measaba Rang», Mhw*
Carrissimo Jaeomot
Notizie di cronaca dalle citta d' North Minn Ely. Pej, ravtl kfl am jo prižljajfov p«J, smojfl flat karti pU D'. I range ferovia, pa
pej, am že spet v zadregi. Brttto Skovaeera de frati, pej ti si tiati monstro. Pej, katero ae imam za- manjon, kateri ima glavo kut hvalt gospudu M. K. is Calflmeta, kanon. Da, da jaz sem, in eden Mish. Pej, on kat krmežlovc, tistih (id ta dovgih. A, ha pej kej povhn bfllezn skepskega amrada, hočeš T Veš Kristl, jaz imam job in pej, kut zdraven še comitato za Tebe. Namreč, naS Superintends societf, kateri ima glavo d* dent (pu dumače Oberaflfseher) potato. Pej on je meni napravO bfl prestavljen, in tkQ bi mi infl v nearečfl. Ma oČo, de rižoto za radi naprašili en presend. Ali drQgo rajžo. Pej ,oblast te oraeči, nebi Ti rad ša kOlektat okali kamiir si. Pej, ne samo meni, tfldi manjarjevt Seveda Ti bttmo dali neareča je bla pej za eeli ely-Ski komisfjn. — Pej, jest smQ pa rekfl. bilrg. Seveda pej ,potli kaj drdzga Čo signor Tango de manjafero, mfl ni blo za stret, kflkar iz Ely niguro bflm SQ, ampak, pfl tem je movgfl jet. Pej, iz Ely odpoto- pfigojem, da napraflmo mezo per vati, skop8tvo moraš poravnati, mezo, in pfltla da bflft fin Ti z mano Pej, pa za slovfl, mflje Miha ta na ta pravo stezo. Pej, ta drugo debflv na citro zagodu, takfl zna- ge burno že zmenli ki drgej. Adi ni štifelpflcer marč, pO engleško, j0, Tango Oapitano. Sloveče ti si good by, dane prideš več nazaj. ge zaspano. — In permejS kfl sem BrQto kanalia! Pej, seveda town LriSfl na flat karo že spet se jih je bio (inter quarantine. Pej, s ža- je fljelo nekaj tercijalSkih raflSel-gancami so celo vas obgradili, na. Namreč Chisholmsk Muskrat. tiižne pri cirkvah so obstrelili. pej, preljubi Jaka, ano Ti bflm Ma lflkniea, pej se ni nšla da bi pflslov, pej, za mojšter da bflft miška jim všla. Pej, porko de vidu kakšne baže pej da so. Sedaj manjoni, vas je mogla biti fflmi- pej, jo bflmo pa zamahali dol na gated (pfl diimače afls geraflcht) Kid's-wheel (pu dumače. Otročje and the place decklared oflt of kolfl) Kitzville. Hu-r-ra! Pej, še quarantine. Žigo migoli Jakomo, nisem prov prsfl, že sem vidfl pri-pej jest sem Se rrcečn biv, «lasem hajočo gručo ljudi. Pej, na čelu jo puprej z ribežnem purilov. je biv Capo de citta za njim flni Puprej k' some zagradili. Pej z zvezdo, in ta drugi zvesti bur doli pfl jezerfl pej sem se zadrsao, ga rji. Pej, tam na hišnem voglfl na flat kari sem pa zagledev dfl^ je pa bla kflmedja. Tflkej pej. je čat čamplastih tercijalSkih klu- glasno govorfl Capo de citta, ka sov. Digo Jakomo, pej dobrfl da- žejoč s prstom. Hir jfl polieman Rem železa prov nastavil. Od tu- Pont jfl si, tis tiket from d konsi kaj sem ja ubrav v Aurora. Pej, Tfl kip dot strit of d pigs, end m v mi mimo gredoč, Allen jflnc- dot dogs of d strit. Majn nejm is t?on sem fl jev anga smrdljiva, hir — S. Aj em dot men, ba, Skunka na železa. Ž'mini. Ju si! Povero mako, pe.
Aurdra; Bona sera, pej sem sem si mislfl. Pej seveda guar reku kfl sem istopu iz flat kare, in dian ,je biv pa malo bflljfii z engle bor.a vista signor Kapo dč guar- Sčino pfltkflvan kut on sam. Mfl dU. kfl sem ga zagledav z zvezdo pa pej je rekfl. No sir, this ticket naprsih. Uno flomo grandissimo. is'nt the ticket from the council Ance imparetere di pifl grandi Wit is a ticket of Austrian society materi della natura, e messaggero and the name — š is the sakreta di pfosperita. — Uno magnifico T- Mir! Mir, sem zakričov, pej eapolavarante in Tripolitania. — j«*st Vam hočem razoti v tem Mr Pej, žvaceta kon polenta, pej on Mož. Da, da, Kristl je rekd, na kflt naS kflrenjak dlje če je tflkej I Tebe še še zanesem. Pej, tkule sem bnlj ga je sit naših vsak. Čo digo, P^j rekfl. Ta list tflkaj ni oglas očo de soto kon tflva štela, pej občinskiga odbora za prašiče in date ne flbije kakšna strela. Pej, P««*, ampak je le nekega društva pa zahvalt se mfl mflram za pflva- naznanilo. On pa; bog daj norcam bilo na marendfl, pej katera so pamet, in ta pametnim en dr — napravili, pej Tebi Jaka znani potem imamo vsi glih. Pej, taku grintovci. Sflhogasci, zavfllgo ker govori, sem jest potrdil. Pej nimajo, vflde za ogj gaait. najbfllje je, da vaše tikete prili
Oštja, de manjoni pej smo jedli b^"iBlra dabflj° tu0 ¿ase n« osmradijo do drfl-Mohawk, pej k astronofl očetfl, lcta Janežfl Roženkranc, kateri je billy Kristl Ribežen
netimCn kflker vsaki Jane. Co pej, I iz TPftT« P*- Floskic.
glej za tvoga testa, pej zavoljo
ker nima mesta. Tfldi, digo bflža-l * Kalinwood, Klevelant.
ron ,očo kon Krištofo Ribežen de Dragi Jaka! Ipava. Pej, zavoljo kamflr on| Namenil sem se, da ti pišem
UrtMovlj«» M. iuurmrim
mi.
pride, pej marsikateri splava. E par vrstic! V našem meat, smo dopo, pej, aem šfl na štacion, pej precej napreden. Ta dragi za Ri gor na flat karfl, in pej za tristu mom smo. —• Paj veš Jaka, «ima Kristlnov dobrfl pej dasem železa je enmal ponehala, brezposelnost nastavfl. Ujev seje spet an Auror- se pa množi. Saj veš, Jaka, de je ški žlindarski terzijalški Mink. tu božja vola. Zatu tiho bodi. Ker Karo Jakomo tfl bfl kflža, pej za- sem mislu, da nas je Bog skoz ta voljo ker ni imela Še mflža. Pej, mal oken pogledov, sem jo ubrav sedaj pa na Chiaholm, fl, fl, laflter- v Klevelont v katolšk firkelc, ker Iflmpen — laflter' lflmpen — lafl-1 so tam z Bogam bolj prijatlji kot ter' lflmpen laflter' lflmpen. Med smo mi. Potlej imajo tud tam po toj osem se še flstavfl na Bengarji, litičen klub "Kdudaveč", zatu so ampak Um niso še vajene na že- izvolil tud dobre može v mesten eza. Look oflt over there! zastop — same demokrate, odre-
T am after fflrs. sen-ke delavstva od pete do gla
Chiaholm. E viva soči! Oor na Ive- Dvakrat sem rov k vedgame maine strit, pej sem zaflriskov kuMlnff» ker nam je Jarček po vedo v, sem pršu. Pej ,ta prvfl kar aem da prideja sam gaspud župan k zagledofl je blfl strašilfl fl člove- verzamlung in da sa taku frajn-Škem obličju. Pej, dobra da tem dih, da bodo gavurl. Mi sma v dflbiv prijatla, katero sem ga božjem strah pričakoval župana, prašov. katerga seveda ni blo. Ker sa ga-
Čo, kamarado k' du je 1» fln 8P"d žuPan iz08ta1' ic bl° vse na-za en Simjoto fl flajdi. On pa mi rob<>' Ta dn,h *aviirl 1® an" je rekfl, pej da tfl je signor Visel, tolk «®Jt» da bi bil kmal na
drugače tfldi Se zmerom Vesel. O! krani'k* «praha pozabu, ki je v o, takfl, pej sem rekfl. pej kakfl niod na Cirkular Strit-da mfl rečete Visel. Tfl mi je po- Od tukej sem ja odkura na 43 vedfl takflle. Ta indflvidium je cesta in Kamatu Strit. Pričev sem
>iv pflprej ankrat dol v Žolijet. Namreč fl Žoljet penitentiary (pfl dumače Zflchthafls) in tam ao mfl dali štrk kfll vrata. On pa, kflt fflrbo, pa si je a žajfo namazov pfl glavi, takfl dase jim je ložje zmflznfl skozi zanko. Tku je pa pflStov Vesel. Dragače je O. K. samfl sedaj mfl pa Se samo bije tista žajfenca i glave. Bofln fato, pej sem rekfl. E dopo šfl v talianskfl oš t s ri jo. Pej, kflšem nfltri priilfl žeje oštir zaflpfl. Co digo, Ribežen kva tiga fln telefon, ej, v hitrel aem pflprejev za klfl-io. kfl aem že alilfl. Hello Kristl! lello, pej kdfl s pa ti t Jaz aem Tango Oapitano de Lenardo maj-ne, pl. fVnonifl'c iz bele Kranjske.
ogledvat Sape in mislu sem, da gvišn dobim delo, ker je političen klub "Kdudaveč" priporočil same dobrokrate. Ko sem se mal popraškov za nšesam, da sem du-bu mal korajše, sem stopu v prva Sapa in reku: "Hef ju e džap, plis". — "Oo tu h—1!", se je za-režov nad mana en preklemansk škris. Žalosten se mse obrnu od Sape in želu ves političen klub "Kdudaveč", da bi šov drušna delat miatra Luciferju, ki rad vzame ave dobre može pod svoja streha. Od tukaj aem ja mahnu v «lun k Koželu, da izperem tista šaloat iz arca, ki me je hotla umorit. Kumej aem stop k bar, ae je pa nek žentlmen obrnu k men
in ine vprašov: "Al a' Kranct" — "Sur Majk," som odgovuru, "sej morš po ksiht poznat, da
nisem dego, šini al pa kinezar."| Ol- I
"Daj mu piti," se je oglasu AVSiï. SIOVBRSKO
žnntlmen. Jest si nisem pustu dva-[ krnt reč t in piv aem, kakor soj pili drugi. (îovorica se je sukala krog neke revolucije in bojkota. Najbolj glasno je nastopu tist žetitlinni, ki je tud Član slovanskega trusta. Ko sem h\ svo-I ja duša pervezov in sem postal mal korajžen, ae mja spet odrinul na Cirkular strit. Ker nisem naj-du ta pravih ludi, aem ja mahnu v farovž, da bi mi gospod fajmo-| ster pokazal tiste cimra v šolskem kevdru, v katerih imajaj zdej prva beseda tist, ki sa pred osmim leti Vida in njegova cirku s plankam zabil. Ko potrkam na vrata mi pridejo odpirat gnadli-va gospa kuharca. VpraSaja me po moji želji. Odgavuru sem, da čem vidit šolske prostore. Natu| sem se predstavu kot Miha Rešet. Gospa so mi na tu povedal, dal gaspud niša doma in da so najrajjš| v Sol. Ako gaspuda ni tam, so pa. Sli na kort. Men se je tala stvar zdela čudna in sem reku: "Ja, kuga pa iSeja gaspud na kort, seji
v uie le v šoli in nc n» kortu t"L^ m NAWOVNNK ^
- OoSpa kaharea ao p. rM:\ nik0v krajevnih deuStev
Veste (ta»pud ReSet, ker vidim, | a. 8. B. p. D. v LETU 1814. d» «te pošten ("lovk. va mpovera
vse natančno. NaS farani imaja. Prediednik: JohQ Mik box 22 hudu žleht jezike. NaSga preča-Ljnik: ^ Bre-niker, lock box 38 stitega gaspuda sa tako nesramen blagajnik: Leo Hromek, box 263. Vvi obrekoval, h. 324, W. Mineral, Kans.; blaffai
Najprvo sem atopu v kevder, v „..' „ ' ü. .'„. ' , . . .. v. J . T ¿ nlk! irank Speiser, b. 136, East Mi-
katerem n. blo žive duše. Iskov neral> Kang. ^ vgako ¿ nedeljo y
sem fajmoStra v prvem in dragem mesecu, nadstropju, pa ga niaem najdu. fit. ft. weir, Kana.
Pod Streha seveda nisem ŠOV gle- Predsednik: Tomal Mravlja, tajnik dat. Ko sem vidu, da ga iščem Yodoek Moosbruger; blagajnik: Peter zastonj, stem se podav k Ahčin v Kukovié. Vsi v Weir, Kana. Seja se oštarija. Glavna beseda je imov vr4i yMko dru«° nedelj° v ffle»«eu. t)irt. S pestmi je mahal po luft, 6-
kukr cuprnik. Zraven je vpov John Janii«, R. R. 8,
kot jesihar, "da mi boma pelal pU;ba:g'J^ ^ °r°1!1'
do konca naš trust, ker nam iiv *„ * T^ ^
krst nic namore, ker imamo two- „edeljo v mesecu eake." Mejtem aem atopn k bar, ét 7 curanvül^ Kana.
da bi si kupu kraglca pira, pa je Predsednik: Joaef Kner, R. R. 8, že birt zaupov: "Dej vsem pi- Pittsburg, Kans.; Ujnik: Josef Mi ti! Mi imamo denar, svoj list bo- klane, R. R. 8, Pittsburg, Kans.; .bla ma ustanove, ki naa bo varval gsjaik: Peter Hofer, R. R. 8, Pittsburg, vsega hudega na zemlj in v nebe- Kan*- 8*j* *»*k<> 2 nedeljo v mesecu, sih." Teh čenč mi je bilo preveč St. 8. Pleeüng, Kana.
in stopu sem naprej in reku: "Na Pr<,dset,nik: Mateuž LomSek, r. r. 2,
Cirkular štrit imate zmeram kak C^T ,Ujnik: JaC°h Cukjati' 1 J .. v R. R. 2, b. 81, Pittsburg, Kans.; bla
Sen cirkus modrijanov. Vas traat j>ik: John ¿obna r r 2, pitt,
m vaSe caj enge boda tolk cajt burR( Kans. Seja vsako tretjo nedeljo obstale, dokler boda delavc taku naumen, kot vi mislite. Zaveden delavc vam kaže figo in ne kupi nič pri vas. Bahate se, da imate fiavze, biznise, tisočake! Kje ste ()a vse to dobil T Ali niste vse iz-prešal iz delovcevt Ali niao de-avci, postavili Vida in tista šo-a, ki košta osem tavžent tolarjev in je lastnina škofa? Delovc1 I>reiU*Jnik: Frauk Stocin' 286, je vam dober, dokler vam noai,|íj"lk; 37
če pa varžete zapre, ga pa kolne-l«"1' K°,b; \']™ny "nd' Ark'
. . , J F .. ". '^J» •• vril vsako drugo nedeljo v
to. Drlovei so dobro podložili mh
Hribarja, poprijeli se žalostne matere božje, spravili na noge Kazimir ja, da se se daj lepo smeji v New Torku, kupili vam hav-ze, vaSe biznise in gnosili tisočake ,s katerim se zdaj bahate." Ko sem nehov govort, jih je mal sram ratal in postal sa rdeč, pa le v csiht.
v mesecu.
fit. 9. Radley, Kana.
Predsednik: John Dolanc, Ra zmernih cenah. Obleke slika takoj aproti med tem, ko vi čakate.
31» Broadway, SI. Lools, Me.
POZOR! SLOVENCI! POZO»!
SALOON
§ modernim kerljlttea ftrafte pivo v eodftkih ia bvteijfea* to droga raano vratne pijače ter oai>k» —lodka. Potniki dobe čedno prer* tiMe aa nizko eew>.
Postrežba točna ia lzberma. Vsem Slovencem in drugim BIotsms
Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia gTamofone zlatnino in srebrnino, obrnite ae na nasi
A. J. TERBOVEG & 00.
P .0. Box 25, Denver, Colo.
BELL PHONE 131S-J FISK
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 tatler SI. Mtetorfb. Pa.
MARTIN POTOKARt
1625 So. Racine Ave. Chicago.
Dr. W. c. Ohlendort M. D
Zdravnik za netraaje kil—l
moderno orejen salan
MODERNA GOSTILNA, kj«r te toči sveže Duluth Moose & Rex .pivo, Skubic in Oražem, lastnika. 5m) Aurora, Minn.
Telefon 1199
L STRAUB
Isknien idravnlk.
Uraduje od 10—12 predpoldne in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 47fi.
1842 Bo. Ashland ave. Tel. residence: Lawudale 89M.
URAH
1010 W. 18th St. Chicago, 111
lasa veéjo zalogo ar, veriiie, pre*» aov ir dragih draffotia. Iavrtaje tedi raakovratna popravila v tej stroki p« teto nizki eeei
Cenjeni rojaki!
Za $1 se lahko vsak ki ina čita. ti angleški naroči sa celo leto. U. BI W. Journal, uradno glasilo organiziranih premogarjev, ali pa Miners Magazine, uradno glasilo organiziranih rudarjev. Oba lista sta tednika in se jih naroči pri sodr. I. Šušnarju, tajniku J. S. Z. cor Halsted & Madison St, 4th floor, Ohicago, BI.
Kot stara tvrdka za izdelovanje harmonik (tudi v starem kraju) kakor tudi popravo, se Vam pri-
W v Vain o upraianjef I Hfl mi opravi)
WMŠ W m^IJi is f
Konzularne ^Ati/*
vojitki[/¿fly™ ****** *
poročam za blagohotna naročila.
Cene so najnižje, kvaliteta najbolje.
Anton Mrvmr mL 11M B. ei. Str., Cleveland, Ohio
8
PROLKTAKKU
I» ■
Iz polja moderne vede.
NEKAJ IZ BIOLOGIJE.*)
Dr. B. Zamik.
80 ii nižje živali slepe za barve? — kako ptice občutijo barve — . mravlje in rastline — instinkti Oeylonikih mravelj . . .
Vživalski fiziologiji se je vnela živahna debata o vprašanju, ako morejo brezvretenČarji in nižji vretenčarji razločiti barve. Oftalmolog Hess je v tem smislu delal poizkuse z najrazličnejšimi živalmi, malimi raki, gosenicami, muhami itd. (ti spadajo namreč v vrste vretenčarjev). Njegova metoda je bila, da je izpostavil živali spektralnim barvam. Večina teh živali ima namreč lastnost, da se gibljejo proti najjačji svetlobi (phototaxis)); ako jih imamo v kaki posodi, se zbero vedno na onem mestu, kjer je najsvetlejše. Ako stekleno posodo, v kateri so take živali, razsvetljimo s spek-. tralnimi barvami, je torej jasno, da se bodo zbrale na mestu, ki ga obseva barva, katero občutijo kot najsvetlejše. Pri vseh omenjenih živalih je bil to zeleni del spektra. . Heseovi poisfcusi, ki sem jih tudi jaz imel priliko videti, so res jako eklatantni; že v par minutah so napr. vse ribice zbrane v onem delu akvarija, ki ga obsevajo zeleni žarki; ako pomikamo spek-trum, sledi vedno celi roj ribic zeleni progi. Iz tega razvidimo, da občutijo vse živali zeleno luč kot najsvetlejšo, dočim je za naše oko rumeni del spektra naj svetle j-iL To nam kaže, da gotovo vse te živsli barve vse drugače občutijo kakor mi. Značilno je, da tudi ljudje, ki so popolnoma slepi za barve, občutijo zeleni del spektra kot najsvetlejši; oni seveda ne vidijo zelene barve, nego občutijo barve le kot različne nijanse od svetlosivega do temnosivega. Iz tega izvaja Hess, da so razun višjih vretenčarjev vse živali slepe za barve, da jih občutijo kakor človek, ki je totalno barveno slep. Ta sklep je vendar nekoliko prenagel. Kajti mogoče je vendar le, da občutijo nižje živali barve kot take, toda s tonom, ki je različen od naših barvenih občutkov. Po Hessovem naziranju bi morale občutiti nižje živali rdeče barvo kot temnosivo, skoro črno. Živalska ekologija nam pa kaže, da so mnoge nižje živali jako živo barvane in večkrat najdemo tudi rdečo barvo; barva živali pa stoji vedno v korelaciji z njihovo sposobnostjo razločevati te barve.
Samci mnogih rib imajo za časa drstenja jako žive barve, in vse kaže, da je funkcija te ''svatov-ske obleke", da privlači samice, ki morajo torej barve občutiti. — V .Bauer je zbral neštevilo takih primer in ugovorov proti Hesso-vemu tolmačenju. Ako vse pretehtamo, moramo le priznati, da tudi nižje živali razločijo barve kot take; Hessovi poizkusi nam la kažejo, da je ton teh občutov različen od občutov naiega očesa, da morda, da se konkretno izrazim, vidijo te živali barve tako, kakor mi, ako gledamo skozi zeleno steklo.
Zninimiva so raziskovanja Hes-sova o barvenem čutu ptic. Pri pticah je v stanicah očesne mre-žinice (retine) neka rdečkasta odjnata tekočina. Že iz tega je lahko sklepati, da njih oko ne more biti posebno občutljivo za modro in vijoličasto, ker ona rdečkasta tekočina te barve absorbira. Lepo nam potrdi to poizkus. Hess je v temnem prostoru razprostrl pred kokošimi zrna ter slednje razsvetil s spektrom. Zrna ki so bila na rdečem, rumenem in zelenem polju, so kokoši takoj pozobale; najprvo so začele pri rumenem. Toda naprej proti modrem so pustila vsa srna, dokaz, da teh barv ne vidijo, da je za nje modro vijoličasto isto kot črno. Ptice torej vidijo približno tako, kskor mi, ako gledamo skoti oranžasto steklo.
V popularnih razpravah je mnogo čitati o čudovitih pojavih srm. bioze mravelj i nrastlin. Posebno botaniki (ljudje, ki proučava-jo rastlinstvo) so vedno povdar-jali, da mravlje čuvajo rastline pred nepoklicanimi gosti. Nekatere tropilke rastline imajo aalo
•) Nauk o življenju.
posebne šupljine, v katerih stanujejo mravlje, in botaniki so to tako razlagali, da so se te šupljine razvile v zvezi s simbiozo mravelj, da je njih funkcija (delovanje) -dati mravljam pripravno stanovanje, te živalico pa da so zopet koristne rastlini, ker jo čuvajo pred raznimi škodljivimi žuželkami. Po novejših raziskavah so pa to le bajke. Escherich je našel, da so mravlje na teh rastlinah pravi parasiti, da niti najmanj ne branijo rastlin pred sovražniki, nasprotno: v onih šuplji-nah se večkrat vgnezdi najrazličnejši mrčes, ki popolnoma v miru z mravljami izsesava rastlino.
O čudovitih instinktih mravelj obstoji danes že jako obširna literatura, toda vse dosedaj znane instinktivne zmožnosti nadkrilju je, kar je opazoval Bougnion na neki Ceylonski mravlji (Oeco phylla smaragdina), ki živi na drevesih. Že drugi naravoslovci (Doflein i dr.) ao mnogo poročali o neverjetnih tehniških sposob nostih teh mravelj. Bougnion je opazoval, kako prekoračijo te mravlje večje razstoje napr. oc enega lista do drugega. One na pravijo namreč neke vrste most. Po tri, po štiri mravlje primejo druga drugo s čeljustmi za zadnji del telesa nalik členom verige. Poslednja mravlja se krepko o-prime robu "brezna", druge pa vise prosto v zraku in se nihaje gibljejo, dokler prva ne doseža zaželjene točke ,kjer se poprime. Tako nastane pravi pravcati most Nato zopet poslednja mravlja izpusti in cela veriga se polagoma skobaca na drugo stran. Ni li to že prekoračenje meje inštinktaf se vpraša francoski učenjak
O Eh.-tieh-Hattovem sreostvu proti sifilidi se je že tolko pisalo, da tu pač ne kaže več razmotri vati o tem gotovo najvažnejšem biološkem odkritju preteklega leta. Pripomniti hočem tu le, da se je pri slavljenju Erhlicha skoro popolnoma pozabilo na žal pre-rano umrlega mladega zoologa Schaudinna, ki ima gotovo na tem polju ravno tako velike zasluge kakor Ehrlich. Schaudinn je odkril provzročitelja sifilide, Treponema (sproehaete) pallidium, in kar je najvažnejše, on je dokazal, da ti spiroheti niso bacili, nego živalice sorodne močelkam ter pred vsem v najožjem sorodstvu s tripanosomi, živalicami, ki pro-vzročajo spalno bolezen. Že preje je bilo znano, da so arsenovi preparati sredstvo proti tripano-sonom. Tz Schaudinnovih odkritij je bilo torej sklepati, da je tudi pri vporabi arzena proti- spi rohe-tom pričakovati vspeha. To je temelj Ehrlichovih poizkusov. Gotovo gre Ehrlichu ogromna zasluga ,toda v isti meri moramo biti tudi hvaležni njemu konženialne-mu Schaudinnu, ki ga žal, danes ni več med nami, da bi mogel videti velikanski uspeh svojih napornih raziskav.
Odkritjo fosilnih ostankov pra-človeka v poslednjih letih so omogočila znanosti, hipoteze o naši filogeniji vedno bolj in bolj poglobiti. Največjih zaslug na tem polju sta si iztekla Strassbur-ški snatom Schwalbe, ki je antropološke merilne metode eksaktno predelal, in pa Vratislavski antropolog Klaatsch. V diluvialni dobi moremo po novejšfh raziskavah z vso gotovostjo razločevati tri človeške rsse. Nsjbolje poznana nam je Neadertalska rasa, ki je bila skozi celo diluvialno dobo po vsej Evropi razširjena. Karakteristika te rase je nizko opičasto čelo, debeli nadočni oboki, čeljust brez brade, nizka rast (višina 160 cm), krepke debele kosti udov in visoka strmo postavljena medenica (os ilei) kakor pri opicah. (Dalje prihodnjič.)
poslaništvo na Dunaju. Baje je pošiljal tudi belgrajski mlistom protiavstrijske članke. Grabian-ski je rojen Poljak, vzgojen je bil pa v Bostoni in na priporočilo odličnega avstrijskega politika iz gosposke zbornice je dobil službo v zunanjem ministrstvu. —- Av strija je res kar preprežena z vohuni in naša vlada bi prav do bro storila, če bi nekoliko premi šljala o tem zlu, ki ravno ne iz pričuje prevelike ljubezni do dr žave. Avstrijska vlada pozna se veda samo eno sredstvo zoper to zlo — policijo.
OBJAVA.
Upravnistvu "Zarjo" in Našim zapiskom": Še enkrat prosimo, pošiljajte liste na 4006 W. 31 Str. Chicago, in ne na stari naslov.
— Srbski vohun ▼ avstrijskem zunanjem ministrstvu. Lep škandal se je zgodil v avstr. zunanjem ministrstvu, kjer so imeli kozla za vrtnarja. Dr. pl. Oabrianski Je imel v zunanjem ministrstvu važen referat o srbskem časopisju. Pred kratkim je bil Grsbfanskl nenadoma odpuščen is službe ij» nastavljen je bil sa gimnazijske-ga profesorja — ▼ Kragujeven na Srbskem. V času. ko je bil Gra-brianski avstrijski državni uradnik, ja pridno sahajal na srbsko
TRIMESEČNI RAČUN J. 8. z OD 1. JAM. DO 31. MARCA 1914. DOHODKI. Januar.
Prispevki članov . ............$523.20
članske knjižice.............. 4.41
Znaki ........................ 23.08
Literatura .................. 3.35
Agitacija in ttrajki........... 104.46
Povračila ................... 15H.00
Štrajk. fond.................. 11.50
Prispevki sa tiskarno......... 12.01
Naročnina na liate............ 3.23
Strankin deficit.............. 12.42
Februar.
Prispevki članov ........
članske knjižice.........
Znaki ..................
Literatura..............
Agitacija in itrajki......
Naroča i na...........
Atrajk. fond.............
Pogrebni fond za Olumca. Strankin deficit .........
Har.no...................
Marc.
Prispevki, članov ........
Članske knjiiiee.........
Znaki..................
Literatura..............
Pogrebni fond za Olumca.
Povračila................
Razno ..................
Prenos ia leta 1913.......
$855.68
$330.15 2.57 8.90 4.95 3.20 12.50 7.50 33.75 2.50 4.57
$419.59
$414.50 5.38 8.83 4.70 1Ä.70 72.00 6.90 253.66
Ukupno .........
Skopaj dohodkov
. .$785.67 .$2060.94
IZDATKI. Januar. Stranki za članske marke.
Plače ...................
Poitarina...............
Atrajkovni fond..........
Posojila................\
Tiskovni ne...............
Agitacija ia potni stroftki.
Oglaai...................
Uradne potrebAčine ......
Naročnina...............
$260.80 , 36.00
, 10.00
, 84.41
, 288.00 . 39.20 , 53.10 1.10
... 7.38 1.50
787.09
Fobruar.
Stranki za Članake marke.....$170.00
Plače....................... 33.00
Poitarina ................... 15.98
Agitacija..................... 30.00
Stranki za znake in tiakovine.. 50.00
Pogrebni fond za Olumca..... 32.25
Tiskovine ................... 10.50
Razne....................... 4.85
Mart.
Stranki za članake marke...
Fond aa tiskarno..........
Poitarina ................
Pta£e ....................
Naročnina ................
Razno....................
...$206.30 ... 425.66 .. . 15.00 ... 18.00 ..'. . 5.00 ... 4.60
$674.56
Skupaj izdatkov.........$1808.23
Dohodki za jan., feb. in mar.. .$2060.94 Izdatki za jan., feb. in mar... 1808.23
V blagajni dne 31. marca.....$ 252.71
IMETEK.
Gotovina..............
Klubi dolgujejo zvezi ....
.....$ 252.71
..... 120.00
Ukupna imovina ..........$ 372.71
DOLO.
Stranki za razne potrebičine.. .$ 76.61 Pograbni fond za Olumca.... 23.70 Strajk. fond . ................ 3.20
Skupaj . Imetek Dolg. .
...........$ 103.51
........$372.71
........ 103.51
Čistega...........$269.20
Alex Suanar, glavni tajnik.
Za nadzorni odbor:
Mihael Mavrich, Nick Hinich, John Rogel, av. r.
• A.
MM
(aa aa naptly
viae, laik s, Lil, T ar ratal praetor aa ekrepčilo STSS W. SSm Bk, Ohlcaga, ID
Tal. Lawadalo 17S1
Rojakom naznanjam, da sem zopet začel razprodajati zemljo v slovenski farmarski naselbini v Wausaukee, Wis., kjer je kupilo zemljo že nad sto rojakov in se jih je tudi že innogo naselilo ter si postavilo svoja domovanja.
V prvi vrsti povdarjam, da se prodaja ta zemlja izključno le Slovencem, da dobi tedaj vsak kupec rojaka za soseda. Jaz sam sem tukaj naseljen s svojo družino, ta-ko da morem vsakteremu v vseh možnih ozirih pomagati in mu na roko iti. Svet, katerega prodajam, je v spolšnem jako rodoviten ter se pridela na njem vsakovrstne pridelke kot v starem kraju. Podnebje je ugodno, voda zdrava ln dobra, ravno tako imamo tukaj vedno dober trg za vse pridelke, ki so prav lahko in dobro prodajo. Kraj, ki je jako prijazen in zdrav, nudi tudi vse ugodnosti, kot po večjih mestih. Tu imamo med drugim dobre šole, cerkve, mlekarno kmetijske družbe, banko, različne trgovine, dobra pota in jako ugodne železniške zveze z vsumi drŽavami Unije itd.
Postrežba je poštena in solidna. Vsakdo, ki svet kupi, dobi čiste lastninske papirje brez vseh obveznosti, kakor Deed in Ab-stiact in to brez odlašanja ali kakih posebnih stroškov. Tu se ni bati, da bi bil kdo goljufan ali da bi izgubil denar ali zemljo, ker garantira za to Grimmer Land Co., ena največjih zemljiških družb, ki lastuje na stotisoče a-krov sveta. Da je vse to resnica, Vam lahl:o dokaže veliko število rojakov, ki so tukaj kupili zemljo, in številna zahvalna pisma, ki so v uradu vsakomur na razpolago.
Povsod tu naokoli je cena zemlji ž.- poskočilo, a jaz prodajam rojakom Še po isti ceni kot lani, to je od $15.00 do $20.00 na aker. Tudi povrnem vožnjo vsakemu, ki kupi najmanj 40 akrov zemlje. Pogoji so jako lahki in ugodni. Za natančnejša pojasnila se obrnite pismeno ali osebno na
A. Mantel, Wausaukee, Wis.
Advertisement.
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
Kasparjeve Državne Banke
|e aa|eeae|e la aaJbsl| slguris.
NaAa pa rob rod na poslovnics j« največja na Zspsdu ln ima vse najboljše oceanske črta (linije). Sifkarte prodajamo pa kompanljaklb cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA
K as par Državna Banka kupu|e ln prodala in samen|u|e denar vseh d rta v sveta. — Pri Kaaparjevi Državni Banki se isplača ca K6 $1, bi 11 odbitka. -
Največja Slovanaka Banka v Ameriki. — Daie 8% obresti. — Slovenci poatre* ženi v slovenskem |eslku. — Banks ims $5,818,821.66 premoženja.
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Ave.,
CHICAGO ILLINOIS
F ARM F. V WISCONSINU.
40 akrov farma, tri milje *od mesta, 8 akrov sčiščenega, lesena hiša in dobra pot. Cena $600.00. Takoj $200, drugo v obrokih po 6%.
120 akrov farma, 20 akrov šči-šoene, 4 milje od mesta ns dobrem potu, poleg farme je šola. Skozi farme teče lep potok Cena $1700. Takoj $400, drugo v lahkih obrokih.
40 akrov farma, 4 milje od mesta. ki šteje 35.000 ljudi, mala hiša z lesu in stsja, 5 akrov ščišče-nega; se dotika slovanskih farmarjev. Cena $900.00. $300 takoj, drugo na obroke.
80 akrov lepega zemljišča na ravnini, čiščenje brez težave, 2 milji oddaljene od slovanskega mesta, med slovanskimi farmerji. Cena $900.00. $300.00 takoj, drugo na obroke.
40 akrov, tri milje oddaljene od dobrega alovanskega mesta, 8 akrov ščiščenega. Cena samo $450.00. Delno vplačilo.
Tudi druge prodaje v Wiscon-sinu in Michiganu.
GRIMER LAND COMPANY, Room 1007, 133 W. Washington
Str., Chicago, 111. (Advertisement.) 4x
—
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00
JAN KAREL,
PSIDSHDMIZ.
J. F. ŠTEPINA
BLAGAJNIK
Naie podjetje je ped aadaoretvom "Claariag Houaa" čikatkih baak, torej je denar popolnoma aigurno naložen. Ta banka prevzema tadi ule ga polt ne hranilnica Zdr. driav. Zvriuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:80 popoldne; v aoboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 nra dopoldne do 18 ara dopoldne Denar vloten v nato banko noel tri procente. Bodite uvejsrenl, da Je pri nas denar naloien varno ia dobičkanoano.
Conemauflh Pcposlt Bank
54 MAIN STR. "^¡^ C0NEMAIGI, PA.
Vložena glavnica $50,000.00.
Na hranilne uloge plačamo 4% obresti S. D. P. Z. ima svoje novce v tej bsnki.
CYRUS W. DAVIS, predsednik.
W. E WISSINGSR blagajnik.
8 pristnih pijaé, la to so:
Kranjski Brlnjevec, «Uvovtc, Tropinovec, Grenko ViB0 ia HighUfe Bittera. lfoja tvrdka ja prva in edina alovenaka samostojna v Ameriki, ki importira t ga ne pijače naravaoet ia Kranjakegs. Naročite si poakoatni zaboj, koliko atekleai« ia katero pijaie hočete, samo ds bo eden zaboj, 18 atekleaia. Moje eene ao nitje nego kjerkoli drugje, ker ml ai treba plačevati d razi h agoatov. Prodajam samo na debelo. Pilite po cenik.
A. HORVVAT,
600 X. Chicago, »t., JoUet, DL
Edini slovenski pogrebnik j
MARTIN BARETINČIČ
W BROAD STREET TEL. 147S JOHNSTOWN, PA.
Nasehfiika družba "Ilirija"
PARKE.
• _
Od tri do pet milj od mesta Merrill v Lincoln Co., ki šteje 0-krog 15.000 prebivalcev in ima veliko industrijo, se. razprostira rodoviten valovit svet, ki je odločen za slovenske farme. Skoz ta svet vodita dve železniški progi in tri okrajne ceste in teče več potokov. Zraven teče reka Wisconsin riverM. Ta zemlja se za se daj še prodaja po 12 do 16 dolarjev aker, kakor je les na katerem delu. Plačilni pogoji lahki. Kdor se zanima, naj piše po pojasnilo Vsaki dobi nstančne podrobnosti da je tako na jasnem predno izda denar za dolge voinje. Mi ne po šiljamo nobenih knjig ali podob Pojasnila samo pismeno ali za bliš nje ustmeno pri
Iliria Colonisation Co.,
Sheboygan, Wis.
ZAVAROVALNINA.
Vsak pameten Človek skuša potom zavarovalnine obvarovati evojo druiino pred nepričakovano potrebo v slučaju naglo in rane smrtne nesreče. Seveda njegova dolinoat je, da podaljta avoje r ti vije nje in da ai ohrani zdravje. To on lahko atori s tem, da vzdrtujo svoj prebavni sistem v vedno dobrem čino-jočem redu. Ko hit.o opazi Slab tek Kolcaaje
Tetkočo v teloden Kosmat jezik Kaprtje
Bolečino v črevih Bolečino v krtin Zapeke
Naglo slabost naj takoj rabi
Trlnerfevo ameriško zdravilno grenko vino.
Ta zeliftčina priprava mu bo dala hitro in popolno odpomoč, ker ista iz Čisti popolnoma alimentarni kanal, ne da bi povzročila kake neljube poalediee in odatranila iz telesa vao neprebavljeno hrano.
Ista bo tudi ojačila bolne kraie v čre vih in jih oiačila tako, da bodo zopet ti organi delovali brez vaake post ran ske pomoči. lata bo odstranila na|ib za zaprtje in odstranila vao poalediee.
Rabite to izvratno zdravilo, ko hitro opazite katerikoli gori omenjeni si m ptom ia s tem a* bodete obvarovali
Sred mnogimi boleznimi. Dalo vam bo* fsravnl spotit, telesno moč, člloet duha Dalo vam bo tudi ljubezen do tiv-ljenia, turavo polt, atalno zdravje, kjerkoli mogoče.
Trlnerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
v lekarnah. Ne sprejemajte ponaredkov.
JOS. TRINER
Uvaievalec In lavaželavac.
ISMflt So. Askland Ave. < chioiflo, lil
y