St.  18
V Gorici, v soboto dne 13. februTarija 1909.
Tečaj XXXIX.
lebajft trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošt* orejoraana ali v Gorioi na dom poSiljana:
vse leto     ........15 K
¦/.   . . . '........i« »
V.........
Posamične Številke stanejo 10 vin.
„S0ČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Batipot po GorlSkem in GradiiCanskem" in ,^]u>ot ptf^Mjrot W
krat v letu* „Yoraf reClelekiut paraifco? in poStnik mi".
Naročnino sprejema Hpravništvo v Gosposki ulio} $tev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabrSCei (Ta naročila brez doposlane narofinine se ne oziramo Oglasi In poslanice m, raCunijojio Petit-vrstah če tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostora. — — Reklame in 3pisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
>Vho za narod, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrii,
Uredništvo
se nahaja v Gosposki nlioi 8t. 7 v Gorioi v L n«M Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopolndne ter od S. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do i 2. dopoludne.- UpravniSUoseha haja v Gosposki ulici 5t. 7 v L nadstr. na levo v. tiskarn
RaroSnlno in oglase Je plaCatl loco Gorica
Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.
NaroSnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravniltm.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Sočo • aak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Go i i v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarzv fc'c's> ul., Jellersitz v Nunski nI., Ter. Leban na tekaliSSa s Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pokopališčih ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovaiiski v Korenski, alici St. 22; v Trstu v tohakarni Lavrončič n» trgu della Caserma.
T«Ufon it. 03.
»Gor. Tiskarna« A. GabrSJeK (odgov. J. FabKo) tiska in zal.
S, L S. ali nauk, kako se vodi
ljudstvo za nos.
i.
Ni je menda kmalu tako zavožene in breznačelne politike, kakor so jo uvedli zadnji čas klerikalci na Slovenskem. Ker imajo na Kranjskem in Štajerskem večino in so vtaknili v žep tudi pri nas dva državnozbor-ska mandata, vpijejo na vsa usta, da niso več stranka, marveč „ organiziran slovenski narod". Vsi drugi, napreanjalri, socijalisti, Ma-sarvkovei, agrarci i. t. d. so le „liberalciu, nepotrebni, veri, narodu, državi in socijal-nemu ustroju človeštva nevarni elementi, katere   treba   gospodarsko in moralno  uničiti.
— ,,Mi smo organiziran slovenski narod", pravijo in vabijo kmeta in malega obrtnika pod svoje okrilje, da bi ga po svoje „rešiliw še onih grošev, ki jih ima. Roko v roki gredo z nemškimi krščanskimi socijalei, katera ndržavovzdržujoča'" stranka sedaj de-lucto gospodari nad Slovenci po svojih ekspoziturah, katerim so naše narodno gospodarsko in kulturne zahteve in težnje deveta briga.
Ko je na Kranjskem začel nekoliko živahnejši odpor proti ponemčevanju od strani vlade in priseljene nemške, birokratske in aristokratske klike, je res našel nSlovenecu, glavno trobilo naših črnuhov, nekaj zvenečih fraz in tirad, obljuboval je kranjskemu deželnemu predsedniku bar. Sclnvarzu „penzi-jon", prinašal imenik slovenskih .tvrdk, vse le pesek y oči javnosti. Štirinajst dnij pozneje vidimo „kranjsko šparkaso", klerikalne narodnjake, Šusteršiča, Gessmanna, Dr. Hru-bana, Bienertha in visoko c. kr. vlado v gi-nljivem objemu. Proti „Kranjski šparkasi" „Slovenee" niti Tne zine, in ko slabotni mi-nisterski predsednik Bienerth radi narodne nestrpnosti nemških krščanskih socijakev neopravičeno in kakor v zasmeh zaključi državni zbor, objavlja narodni, ljudski in po izreku dr. Tume celo marksistični »Slovenec" izjavo „Slovenskega kluba", kluba marksističnih in   ljudskih   poslancev,   ki  odobrava
postopanje vlade, kateri celo naroča, naj oktroira, vsili parlamentu nov poslovnik, ki bi zamašil vsem manjšinam usta in posadil Nemce in klerikalce na diktatorski sedež.
Tačas napreduje pri nas germanizacija: Vlada nastavlja ne samo nemške uradnike, marveč tudi delavce (vide Trsti) in podr-žavlja tudi najnepotrebnejše nemške šole, podpira napadalna društva in nemško boj-kotno gibanje. Slovenci pa ne dobe ne urad-ništva, ne šole, — z eno besedo ničesar. S. L. S., ta najmočnejša slov. stranka, »organizirani slovenski narod", tega ne vidi, no vidi najenostavnejšega našega gospodarskega, jezikovnega in prosvetnega interesa, vidi le svoj lastni vpliv, moč ljubljanske, mariborske in goriške črne klike, moč liguorijeve morale. Slovenski delavec, kmet, obrtnik, trgovec — vse bodi črno, — in pod to tmimo seveda le enakopravno. Vi molčite, delajte, znašajte nam kraljestvo tega sveta in molite. Mi pa bomo delali visoko politiko, misjone, shode in organizacijo, mi rešimo kmeta in pomagali bomo našim mo otcem na ministerski stole«, in če Slovenstvo, kmeta in vse drugo hudič vzame, — mi pa ostanemo, kakor smo bli, črni do kosti in vladni hlapci. To je ves politični katekizem glasovite S. L. S. in njenih voditeljev.
Značilno za demo krati ze m in za ljudsko politiko firme Šusteršič, Krek .K C.o, lirme, ki ima tudi pri nas svojo iilijalko, je postopanje S. L. S. v zadevi s o-cijalnega z a v a*r o v a n j u. Svoj čas je pisal „Slovenec" o tem zavarovanju, da je to „epohalno delo, velik nsk korak naprej v interesu delavstvo, kmečkega in obrtnega stanu". Nadalje, „da so poslanci S. L. S. bili vedno v prvi vrsti med tistimi, ki so zahtevali, da to zavarovanje ne sme biti omejeno samo na delavce, kakor so hoteli socijalni deniokratje, ampak tudi na malega kmeta in obrtnika, ki sta tudi samo delavca in nič drugega". Ali prišel je dan velikega kmečkega stanovskega shoda, ki ga je sklicala lirma Šusteršič, Krek \ C.o v Ljubljano. In na tem shodu se je jasno pokazala vsa trhlost, vsa pokvarjenost in  demagogijo  klerikalnih   mogotcev.
Vsled viharnega odpora zborovalcev je stran-kiu sfcf in kandidat za miniierski stolec, g. dr. Johannes Šusteršič L, ta slavni ljudski zastopnik, pokorno izjavil, da je zoper predlogo socijalnega zavarovanja, ker ima prepričanje, da veČina naših kmetov teh plačil ne bi zmogla. Da bi bil on ali kdo drugi iz strankinega vodstva podučil ljudstvo o dobrotah iu napakah tega zavarovanja, ali da bi strankino časopisje to storilo, — to se slavni S. L. S. niti ni sanjalo, izrabljali so le" to kmečko zavarovanje ob volitvah kot agitacijsko orožje, s katerim so pobijali »liberalce" in „brezbožneže" kar na debelo.
Tako se dela pri nas pravo katoliško in Jjudsko politiko, tako se pri nas ljudstvo za nos vodi.
J. 0. 0/
strah dr. Turne.
IV.
Dr. Tuiiia Je z grožnjami svaril trgovce in obrtnike, naj se krutkonikar ne vtikajo v delavsko organizacijo, naj puste -----»svobodno organizacijo delavcu«.
Delodajalci, ki so v najožji dotiki z delavci, naj bi torej le mirno gledali, kako se vtika med delavce in gospodarje ... n a v i h a n a d v o k a t s t r e nt i (!) konci p i-jenti. Kaj neki iščejo ti med delavci? S kako pravico pa nam prihaja tu bogat advokat in -- grozi delodajalcem, ako bi se tudi oni »drznili« zanimati se za — svoje delavce?!
Ne sodrug dr. Turna! Mi trgovci iu obrtniki imamo stokrat več pravice, da se zanimamo za delavsko organizacijo v deželi kajti mi smo in hočemo ostati najboljši prijatelji svojih delavcev, ki so naši so-trudniki na trnjevi poti — našega napredovanja. — In da ne bo liesporaznmljeiij, določimo si jasno razmerje med našim delavcem in gospodarjem.
Ali čujmo najpoprej dr. T u m o samega, kako je on pred 9 leti v »Soči« opisal slovenskega delavca. Saj širokousti l Turna, da je že od nekdaj v duši socijalni
- in ta njegova duša je tako-le
demokrat, -pisala:
»Delavec pač ni oni, kateri vstopi k temu ali onemu obrtniku, k temu ali onemu gospodarju, da se sam priuči obrti, trgovini ali sploh kakemu poslu z namenom, da ob svojem času *    svojo roko prične.
Takih ljudi imamo mnogo v naši deželi; ali jih smemo imenovati delavce? Ne! Prištevati jih moramo trgovske-m u, obrtne 111 u ali k m et s k e m 11 stanu, kamor imajo namen pristopiti o svojem času. Ali bi morda bilo v korist, ločiti č r e v 1 j a r s k e g a pomočnika iz obrtniške organizacije in ga s t a v i t i p h d delavsko? Nikakor ne! Saj bi bilo to naravnost nasprotno njegovim koristim in namenom. Svrha vsakega črevljar-skega , krojaškega ali kakoršuega koli pomočnika je pač ta, d a post a 11 e s a ni s a m o s t oj en obrtni k! Organizovati ga torej posebej p roti njegovemu stanu, ta bi bila pač čudna! Novo ustanovljeno »Trgovsko in obrtno društvo za GoriSko* je radi tega prav p o s v o j i h p r avli ih s k r b e I o z a t o, da je prištevati vse take delavee-pomočnike v t r g o v s k o -o b r-t n o o r g a n i za c i j o.
Ali, smemo šteti našega brezposelnega kmeta med delavce? Tudi ne! Prvič lahko rečemo da je v naši deželi ja-ko pičlo sejanokmet. delavstvo, t. j. tako, ki je vezano za c e 1 o s v o j e ž i vi j e nj e 1 e s I u ž i t i ki nima vsaj svoje bajte, svojega malega kosca zemlje. Takozvanili »stricev« pa ne moremo šteti med delavstvo, ker žive v družini pri sorodnikih, in so po tej družinski zvezi vezani na posestvo in na koristi posestnika. Ako odštejemo naše bajtarje, kmetske delavce, ki žive po družinah, ter trgovske in obrtne pomočnike, potem se delavstvo v naši kronovini omeji na manjše število.
Brez dvoma spadajo pod pravi pojem delavcad n i n a r j i v m e s t i h i n-1 r g i h. Žive" ob d ni n i in so vezani na ta zaslužek vse svoje žive dni. Računiti moremo k delavstvu tudi posle v mestih in trgih iz istih razlogov; kajti razlika med njimi in
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: =   ALBXANDRE DUMAS.   =
(Dalje.)
—  Mislim to, milostljiva gospa, da je oui nesramni plemič, ki smo ga dali zapreti po Coramingesu, nami-gaval nekaj na Buckinghama, ki ste ga bili dali umoriti ; na gospo Chevreuse, ki ste jo bili dali pregnati; na Beauforta, ki ste ga dali zapreti. Toda če j« na-migaval name, je storil to vslad tega, ker ne ve, kaj sem jaz za vas.
Ana Avstrijska se je stresla, kakor vselej, kadar je bila zadeta v svojem ponosu; zardela je ter zasadila svoje ostre nohte v lepe roke, da ji ni bilo treba odgovoriti.
—  On je človek, ki zna dajati dobre svete, duhovit je in poleg tega tudi odločen. Saj veste nekoliko o tem, kaj ne, milostljiva gospa ? Zato mu povem — — storim mu s tem osebno uslugo — v čem se je varal glede mene. Zakaj to, kar mi predlagajo, je skoro odpoved, in vsaka odpoved je vredna, da se o njej razmiSlja.
—  Odpoved! vsklikne Ana; gospod, jaz mislim, da se more odpovedati le kralj.
—  No, nadaljuje ^Mazarin, ali nisem jaz skoro kralj, in celo kralj Francije ? Ker me je že usoda pri-
vedla do kraljeve posteljo, vas zagotavljam, milostljiva gospa, da je moja ministrska simara po noči zelo podobna kraljevemu plašču.
To je bilo zopet ponižanje, kakoršnih jej je Ma-zarin mnogo prizadel in pod katerimi je vedno upog-nila vrat. Samo Elizabeta in Katarina II. sta ostali za svoje ljubimce ljubici in hkratu kraljici.
Ana Avstrijska se je ozrla z nekim strahom v Mazarinov preteči obraz, ki je imel v takih trenutkih skoro nekaj vzvišenega na sebi.
—  Gospod, pravici kraljica, ali niste culi, kaj sem rekla tem ljudem ? Da namreč storite, kar bo vam drago?
—  Potem mislim, odvrne Mazarin, da mi mora biti drago, da ostanem; to ni samo v mojo korist, ampak trditi smem tudi, da je v vaš blagor.
—  Ostanite torej, gospodt tudi jaz ne želim drugega; a potem ne dajte, da bi me ljudje žalili.
—  Ali govorite o upornikih in njihovih namenih ter o tonu, v katerem jih izražajo? Potrpite! izbrali so si polje, na katerem sem spretnejši general nego oni, namreč konference. Potolčemo jih Že s tem, da odlašamo. Lačni so že *, v osmih dneh bo to še mnogo hujše.
—  E, moj Bog, da! vem, gospod, da s tem nehamo. A ne gre se samo zanje; njihove žalitve zame niso še najhujše.
-- Ah, razumem vas. Govoriti hočete o spominih, ki vam jih vzbujajo vedno ti trije ali Štirje plemiči Toda saj jih imamo na varnem, in zakrivili so ravno dovolj, da jih pridržimo tako  dolgo v ječi, dokler sej
nam poljubi; samo eden je še prost in nam kljubuje-A ni vrag, da se nam ne bi posrečilo, pridružiti tudi njega njegovim tovarišem! Zdi se mi, da smo storili že kaj težjega nego je to. Najprej sem previdno zaprl v Rueilu, torej v svoji bližini, pred svojimi očmi, da ju skoro lahko dosežem z roko, dva najbolj nadležna. Danes pride celo še tretji k njima.
—  Dokler bodo zaprti, bo dobro, pravi Ana Avstrijska, toda pride dan, ko bodo zopet prosti.
—  Da, če jih Vaše Veličanstvo izpusti.
—  Ah, nadaljuje Ana Avstrijska, odgovarjajo svojim lastnim mislim, tukaj človek pogreša Pariza!
—  Zakaj pa?       .
—  Zaradi Bastille, gospod, ki je tako trdna in tako zamolčljiva!
—  Milostljiva gospa, s konferencami dobimo mir; z mirom dobimo Pariz ; s Parizom dobimo Bastillo I Tam bodo trohneli naši Štirje rogovileži.
Ana Avstrijska stisne nalahko obrvi; Mazarin ji poljubi roko ter se tako poslovi od nje.
Po tem na pol ponižnem, na pol galantnem činu kardinal odide. Ana Avstrijska ga je spremljala s pogledom, in čim se je oddaljeval, bi bil lahko videl zaničljiv smehljaj, ki se je začrtal krog njenih ustnic.
—  Zamotala sem ljubezen kardinala, ki ni nikdar rakel »Storim« temveč »Storil sem«, pravi kraljica sama sebi. Ta je poznal bolj varna skrivališča nego je Rueil, še temnejša in tišja nego ja Bastillal O, narobe svet!
prvimi ie le ta, da so plačani eni na dan ali na teden, drugi pa prejemajo plačilo deloma v stanovanju in hrani.
Delavci konečno, in to so pravi delavci, po katerih se je delavsko gibanje pričelo na Angleškem in Francoskem; kateri tvorijo pravzaprav delavski stan, ki se kot take zavedajo, ki se v drugih deželah organizujejo, in kateri so v svoji masi danes že velika moč, ti pravi delavci so oni, ki služijovelikemu podietiuin so od njega odvisni tako, da so sami brez tega podjetja, brez tega velikega kapitala brez eksistence. Vezani so od ka p i t a 1 a po eni strani, no drugi pa služijo kakor brezštevilni deli stroja, da se drug od drugega ločiti ne dajo. Zato veliko podjetje in kapital skušata spraviti v vedno večjo odvisnost in sužnost te svoje žive stroje. Zato se ta pravi delavec z vso svojo životno silo brani te sužnosti in skuša pridobiti v združenju toliko moči, da se tudi velikemu . kapitalu vedno bolj upira....
Takega delavskega vprašanja pri nas na Goriškem med Slovenci ni, zato, ker ni mamo velikih svojih narodnih podjetij s t v o r n i š k i m, obratovanjem v e li -k e g a k,a p i t a 1 a. Koliko kapitalistov in podjetij pa imamo na Goriškem, ki imajo toliko in toliko delavcev? Najbrže ne pridemo niti do Številke 5. Pač imamo tvor-nic v rokah tujih kapitalistov, tujih podjetnikov, in v okolici goriški je nekaj stotin takih delavcev, ki spadajo v pravi delavski stan.
Ali tudi tu niso delavci tako potrebni samostojne organizacije, ker so z malimi izjemami večinoma domačini, bivajoči v okolici mesta in tvornic, iz družin, katere imajo same nekaj posestva, kateri torej niso vezani docela na dnino in mezdo, katero dobivajo od podjetnikov, marveč jim je še vedno dana prilika, da se vrnejo k prvotnemu svojemu kmetskemu stanu. In naše duhovništvo tudi res vedno .vpliva, da bi se tvorniški delavci in delavke iz Mirna, Sovodenj, Vrtojbe, Solkana, Pod-gore in Pevme vrnili k domačemu delu ter si ohranili tako svoje krepko telo ter kmetsko neizprijenost in samostojnost. Zaslužek v gotovem denarju mika mladino iz okoliških vasij, da se le ne dajo odvrniti, in potegnjena tednina ali 14-dnev-nina je mnogo bolj mamljiva in vabljiva nego negotovi dobiček težavnejšega poljskega dela doma :n posestvu.
Imamo konečno še eno središče,delavstva, in to so kamnolomi v Repnu in v Nabrežini. Tudi ti delavci so še večinoma polukmetje ali pa poluobrtniki kamnoseki; vender jih je še precejšnja četa takih, ki so se odtujili poljedelstvu, in ki se.niso izobrazili za obrtnika, marveč ostanejo de-lavci-dninarji.
Pri obrtih zopet delajo izjemo one obrti, ki se bližajo podjetjem; to so tiskarne, stavbarstvo in opekarne. Tiskarski stavec, zidarski delavec in delavec v opekarni nima, če tudi je pri nas odvisen le od majših podjetnikov, upanja postati samostojen, marveč stavec ima ostati stavec,
zidar je le malokdo tako srečen, da si pridobi toliko glavnice, da postane stavbinsM mojster in podjetnik zgradeb.
Delavstvo v naši deželi se torej o-mejuje na nekatere stotine, in to v mestu Gorica in okolici ter v Nabrežini, drugod so pa sejani le posamezni in po desetinah. Da bi domači kapital, domači podjetniki izkoriščevali delavca, tega se pri nas ne more trditi, kajti preblizu si stojita delavec in gospodar. Ako primerjamo velika delavska središča, kakor Pariz, London, Dunaj, Berlin i. dr., kjer je delavcev v eni tovarni na tisoče, kjer delavec celo svoje življenje ne dela drugega, Kakor da eden maže  stroje,   drugi   opravlja rezalnico, tretji spet lika itd., da en delavec brez drugega ne more nič; ko je cela tisočina delavcev odvisna drug od drugega kakor kolesca velikega stroja; ako vidimo proti tem tisočinam delavcev milijone in milijarde kapitala, kateri nima druge  svrhe, kakor da se obdrži, pomn. h\\e m  vzdržuje'seveda svojo vlado, potem se moramo nasmehniti, kako to, da se baš nekateri duhovniki pri nas tako srčno brigajo za prospeh delavskega stanu v deželi,  kjer pravzaprav   pravega   delavstva ni. Kljubu vsemu temu pa z ozirom na   v ^obči   razvoj   delavskega vprašanja in z ozirom na bodočnost zavzemamo to stališče: Pravo delavstvo je ne le opravičeno k organizaciji, marveč vezano v svrho sebeohrane, in kjer stoji nasproti velikemu kapitalu, se mora sklicevati na svoje mase, na moč svojih leh-tov, sme in mora postati revolucionarno. Opravičeno je  stremljenje po materialnem izboljšanju, po izobrazbi, po deležbi na političnem življenju in politični moči, in po humaniteti že je pravo delavsko gibanje simpatično vsakemu  izobraženemu človeku«.
Vsak čitatelj in še posebe delavec imej pred očmi dr. Turno, po duši socijal-nega demokrata, ki je pisal o delavskem vprašanju še pred 9 leti tako, kakor sem ponatisnil gori. Vprašam, ali se je od tedaj kaj spremenilo v deželi, kar bi opravičilo sedanje harlekinade — istega dr. Turne?!
Zdaj pa čuj, ti slovensko delavstvo, kako sem jaz 1. 1900. v »Soči« in posebe izdani knjižici slikal idealno lepo razmerje, ki naj bi zavladalo med delavci in gospodarji. Pisal sem med drugim tako: »Mi pa imamo v tem pogledu pred očmi — bodočnost. Česar še ni, pa pride, mora priti, ker to zahteva napredni duh časa, zahteva sam napredek naše trgovine in obrti. Mi hočemo dvigniti našega trgovca in obrtnika, a vspo-redno ž njiju napredkom se nam pokazuje tudi delavec. V skrbi za prva dva ne smemo pozabiti na tega slednjega. Ako bomo skrbeli mi trgovci in obrtniki za sorazmerni napredek delavstva v duševnem in gmotnem oziru brez hinavstva, brez postranskih namenov, tedaj smemo biti gotovi, da bo ogromna veČina tudi umela j svoje ugodno razmerje do delodajalcev, [ da med njimi ne pride nikdar do pogubnih
borb, ki navadno ne prinesejo t r a j n e ga haska ne prvim ne drugim.
Mi trgovci in obrtniki torej pripozna-vamo potrebo delavske organizacij e; na čelo se jej sicer ne postavljamo, hočemo pa ohraniti Ž njo blagodejno doti ko, da bo delavstvo umelo naše težnje po napredku, ki prinese tudi delavstvu boljše čase; umelo naše boje in naše težave čestokrat za o b s t a-nek podjetij, ki ne rede Ie delodajalca, marveč celo vrsto delavskih rodbin. Ni vsak čevelj za vsako nogo! Torej tudi niso- iste težnje delavstva vedno in povsod izvršljive, kedar bi se n. pr. posrečilo, vse delavce jednega podjetja naščuvati proti podjetniku. V naši deželi bi sledilo največkrat uničenje podjetja, delavci bi si bili pa tudi na škodi.
Kakošno torej se mislimo zdravo razmerje med delodajalci in dekvci?
Mi trgovci in obrtniki hočemo ostati, kakor smo že rekli, v najožji dotiki z vsako delavsko organizacijo, ka c^o bomo odkritosrčno podpirali. Mi hočemo, da naše delavstvo napreduje v vsakem oziru, da bo v svojih strokah čedalje popolnejše, a da ima vedno tudi jasen pogled v resničen položaj trgovine in b b rt i v d e ž e 1 i, da more presoditi, kako daleč sploh so v dejanskih razmerah opravičene njegove težnje  po
zboljšanju svojega gmotnega stanja.....
Svojo organizacijo naj torej delavstvo izvede samo, brez nepoklicanih vmeševalcev. — V kolikor še nima v svoji sredi dovoljno sposobnih sil, si jih v kratkem gotovo pridobi. Ako potrebuje pomoči, naj je išče pač edino le med prijaznimi mu trgovci i n o b r t n i k i, ki mu dajejo delo in zaslužek, a o g i b a t i s e mora h i -navcev, ki nimajo z delavstvom n i k a k e vezi, pač pa hote le po močnih ledjih njegovih zle z ti više do z a ž e 1 j e n e g a vrhunca p o 1 i t iš k e veljave in si a v e. Tudi v naših krajih videvamo kaj čudne pojave, kako se p o s a m i č n i k i n a k r a t o g-revajo za delavski stan, kateremu se laskajo s tem, da mu vzbujajo v srcu neko nezadovoljnost in hrepenenje po zlatih gradovih, katere mu slikajo v bujnih barvah. Ne pomislijo pa, da je kaj lahka reč, Širiti nezadovoljnost s celim svetom v srcih revnejših slojev naroda, a drugo vprašanje je: kako izpolniti tako vzbujene želje?! Delavstvo mora,torej računiti le z dejanskimi razmerami, imeti mora pred očmi dosegljive pozitivne vspehe, zato pa ogibati se fražerjev in strankarskih špekulantov, pa naj bodo ti že iz vrst hierarije ali birokracije! Le v blagodejni, prijateljski, odkritosrčni dotiki delavca in d e 1 o d a j a 1 c a je iskati prvemu in drugemu srečnejše prihodnosti'. Zato je tudi umevno, da trgovci in obrtniki moramo svariti delavstvo pred krivimi preroki, katere smo doslej že večkrat omenili. Proč od njih!
Da točneje označimo svoje stališče med delavcem in delodajalcem, pa bodisi že mala ali velika obrt, naj velja načelo: Čim bolj se razcvita obrt in trgovina v deželi, toliko večje bo splošno blagostanje — toliko bolje bo mogoče vtrezati opravičenim zahtevam delavskih stanov. Vešče in vestne delavske roke pripomorejo, da se dvigne naša obrt; imajo torej tudi pravico, da računajo na priboljšek iz večjih dohodkov.
Boljša prihodnost delavskih slojev je torej zavisna od napredka naše trgovine in obrti. Ako bo stal delodajalec dobro, bo tudi za delavca bolje; ako pa prvi le životari in je vsak hip v nevarnosti, da njegovo podjetje propade, tedaj bo tudi drugi zaman zahteva! od njega kakega priboljška.
Mi slovenski trgovci in obrtniki Ji o-čemo obvarovati svojo domovino pred nepotrebnimi boji med delavci in delodajalci s tem, da že sami storimo za svoje delavstvo vse, kar bo v naši moči. Trezno delavstvo ne bo od nas več zahtevalo! — Kar se pa tiče sedanjih in morebitnih bodočih veleobrti tu j e g a k a p i ta I a, bo-demo delavstvo le podpirali v vseh njegovih pravičnih težnjah«.
Vprašam: Ali ni taka rešitev delavskega vprašanja najboljša? Zato pa želimo, da se delavstvo organizuje v N. D. O., s katero hočemo ohraniti prijazne stike v prid delavstvu in narodu na sploh. A.  Gabršček.
DOPISI. Iz goriške okolice.
VesellGi V Gerovem. — Zavel je po naših krajih nov osvežujoč duh v društvenem življenju. Zaspala društva so se vzbudila k novemu delovanju, v krajih pa, kjer ni bilo še društev, pa se vstanavljajo nova. Oživela in nova društva pa skušajo med seboj tekmovati pri prirejanju veselic in drugih zabav. — V Cerovem obstoji Slov. čitalnica, ki je pa spala več let, vzdramili so jo iz mrtvila pred par tedni in za preteklo nedeljo so nas že vabili k prvi prireditvi. Lep zimski dan nas je vabil izpod krova in najdi v Gorenje Cerovo. Že od daleč nas je pozdravljala velibt tro-bojnica, vihrajoča na vsakem drogu v bližini veseličnega prostora, v kateri stopimo koj po četrti uri, kjer smo nemirno sedeč na stolih pričakovali, da se odgrne zavesa.*— Razume se, da smo že s početka računali na lep vspeh veselice, saj to so nam svedočila imena prirediteljev. — Gg. učit. Reja in po*. R. M a k u c ter agilna gdčna. O. P ri d č ič e v a so si stekli zaslug* za dobro vspelo veselico. Čudili smo se, da so v tako kratkem času dognali svoj trud do vspeha, videlo se je, kuj zmore vztrajna požrtvovalnost in dobra volja. — Zapelo se nam je četvero zborov in sicer 2 mešana in 2 moška, prav uglajeno; nočem trditi, da je bilo petje na višku, že v očigled temu, da je nastopil nov zbor, se ne more (Dalje v prilog!.)
XXIV.
Previdnost
Eo je Mazarin zapustil Aot Avstrijsko, je krenil proti Rueilu, kjer je bila njegova hiša. Mazarin je imel v teh nemirnih Časih vedno modno spremstvo, dostikrat je hodil celo preoblečen. Rekli smo že, da je bil kardinal, kadar je nosil orožje, prav lep vitez.
Na dvorišču starega gradu je stopil v voz ter dospel do Seine pri Chanton-ju. Princ mu je bil poslal petdeset lahkih konjikov za spremstvo, ne toliko, da bi ga varovali, kakor da bi pokazal poslancem, kako lahko razpolagajo kraljičini generali s svojimi četami ter jih razpošiljajo, kamor jim drago.
Athos je jahal pod Gommingesovim varstvom ne-oborožen za kardinalom, ne da bi izpregovoril besedice. Grimand, ki ga je bil zapustil njegov gospod pred grajskimi vratmi, je zvedel, da so Athosa prijeli, ko je ta zaklical to vest Aramisu skozi okno, in na grofovo znamenje je odšel k Aramisu ter se mu molče pridružil, kakor da se ni nič zgodilo.
Tekom dvajset let, med katerimi je bil služil svo jem* gospodu, je videl Grimand že tolikokrat, kako se je ta izmotal iz raznih neprilik, da ga ni nič več vznemirjalo.
Poslanci so se odpravili takoj po avdijenci nazaj proti Parizu, torej so bili kakih pesto korakov pred kardinalom. Ko je torej Athos gledal predse, je lahko videl Araraieov hrbet, zakaj njegov pozlačeni pas in ponosna hoja je obrnila med celo to množico Atho-, sovo pozornost nase; vanj je pa stavil tudi upanje na|
rešitev, in navada in vezi prijateljstva so tudi povzročile, da ga je od daleč spoznal.
Nasprotno pa se Aramis, kakor je bilo videti, ni čisto nič brigal zato, ali gre Athos za njim ali ne. Samo enkrat je pogledal nazaj; to je bilo tedaj, ko so dospeli do gradu. Domneval je, da bo pustil Mazarin tu svojega novega jetnika, v tem trdnem gradiču, ki ga je oskrboval neki stotnik v kraljičinem imenu. Toda temu ni bilo tako. Kardinal in Athos sta šla mimo Ghaton-ja dalje.
Tam kjer se odcepi od pariške ceste pot v Rueil, se je Aramis obrnil. To pot se ni varal v svojem pričakovanju. Mazarin je krenil na desno, in Aramis je lahko videl, kako je izginil Athos za drevjem. V istem trenutku je pogledal tudi Athos, ki ga je prešinila ista misel, nazaj. Prijatelja sta si samo pokimala z glavo in Aramis je dvignil prst proti klobuku, kakor da hoče pozdraviti. Samo Athos je razumel to znamenje, ki mu je povedalo, da ima prijatelj neko misel.
Deset minut pozneje je stopil Mazarin na dvorišče gradu, ki si ga je bil njegov prednik, kardinal Richelieu, izposloval v svojo porabo.
V trenutku, ko je na peronu razjahal konja, je stopil Gomminges k njemu ter ga vprašal:
—  Monseigneur, kam naj spravim gospoda grofa La Fere-ja?
—  No, v oranžni paviljon, nasproti paviljonu, v katerem se nahaja straža. Hočem, da se izkaže grofu La Fere-ju čast, dasi je jetnik Nj. Veličanstva kraljice. —
—  Monseigneur, se ojunači Gomminges, prosil je, da bi se ga blagovolilo peljati k d'Artagnanu, ki stanuje,
kakor ste, Eminenca, veleli, v lovskem paviljonu, nasproti oranžerije.
Mazarin malo pomisli.
Gomminges je videl, da pomišlja, ter je pristavil.
—  Straža je zelo močna: štirideset zanesljivih mož, izkušenih vojakov, skoro vsi so Nemci in torej nimajo nikakih odnošajev s fronderji in nikakih interesov za Frondo.
—  Če denemo te tri ljudi skupaj, gospodine Com-minges, pravi Mazarin, bi morali podvojiti stražo, in sedaj nimamo dovolj moči, da bi delali take stvari.
Gomminges se nasmehne. Mazarin je videl ta smehljaj in ga razumel.
—  Ne poznate jih, gospod Gomminges, a jaz jih poznam, osebno in po tem, kar se o njih govori. Naročil sem jim bil, naj gredo na pomcB kralju Karlu, in storili so skoro čudeže, da bi ga rešili; treba je bilo, da je posegla usoda vmes, sicer bi bil ta dragi kralj Kari v tem trenutku na varnem sredi med nami.
—  Toda, če so tako dobro služili Vaši Eminenci, zakaj jih imate potem v ječi?
—  V ječi! vsklikne Mazarin; in od kedaj je Rueil ječa ?
—  Odkar so tu jetniki, odvrne Gomminges.
—  Ti gospodje niso moji jetniki, Gomminges, pravi Mazarin, ter se porogljivo nasmehne: moji gostje so, tako dragi gostje, da sem dal zamrežlti okna ter narediti zapahe na vratih sob, v kateri prebivajo, tako se bojim, da bi se ne naveličali moje družbe. In dasi je videti na prvi pogled, kot bi bili jetniki, jih vendar zelo čislam*, dokaz temu je, da želim vrniti
(Dalje na peti strani).
Mm „8rti" II. 18. i in t3. februarja 1809.
kaj takega zahtevati. Le krepko naprej 1 — Igralo se je znano burko »Eno uro doktor", ki je provzročila, da je prasnilo občinstvo večkrat v buren smeh. Uioge so bile- dobro razdeljene in igralo se je sploh ' dobro. Prvenstvo sta pač odnesla gdč. O. Prinči-čevain R. Makuc v ulogah (Ančke in Škrjanca). Igrala sta, kot bi se šlo za stayo in opaziti ni bilo najmanjše prisiljenosti. Po igri so nam pokazali še šaljiv prizor, vsled katereg*^š*e\jeVob$^$^ na kar je bilo konec vsporeda. in pričel se je živahen ples, ki je trajalt pozno v noč. — Priporočamo jim, naj nam napravijo še take 'zabave in prepričani naj bodo, da nas ne bode trudila dveurna-^riežna hoja prek vinorodnih gričev. — Udeležba je bila razmeroma dobra in menda tudi gmoten vspeh.       O.
llVrti|fcl. — (Zahvala). —Podpisani odbor izreka tem potom najprisrčnejšo zahvalo sledečim gospodom, ki so blagovolili povodom naše prireditve v nedeljo 31. prosinca darovati razne dobitke za Šaljiva tombolo: g; Danijelu Maraž za steklenico vermuta, g. Jakobu Maraž za steklenico konjaka, g. Francu Fa-ganelj za steklenico tropinovca, g. Josip Pahor za salam, g. Gotardu Batistič za dve steklenici refoška, g. Alojziju Zavadlav za orehe in steklenico vina, g. Josipu Jarc za par domačih zajcev. Ravno tako iskreno zahvalo izreka podpisani odbor gospej Oenovef i Faganelj, ki je blagovolila podariti društvu dobljeni tropinovec, in gospodoma Hedžetu in Koritniku, ki sta poslala mesto vstopnine ti uštvu 2 K. Z željo, da bi Se za naprej ostali naklonjeni društvu, jim kličemo: Bog jih živi! — Odbor kolesarskega društva „ Vrtojba" v Vrtojbi.
Iz ajdovskega okraja.
VHIka presno malloi Mldorttlnl izrodim tamkajšnji podružnici družbe sv. C. in M. v gostilni Bratina, in sicer v nedeljo 14. t. m. ob 4. popoldne.
Iz cerkljanskega okraja.
Podružnici „Slot plin. drutlia" v CirMlift
vabi na planinsko zabavo, katero priredi v nedeljo 14. t. m. v prostorih g. V. Peterne^ v Cerknem.
Moll-ov Seidlitz-praSek
je za na Želodca trpeCe neprdkosljivo sredstvo
katero ista prednost pred vseini drugimi dra
stičnimi čistil, kroglicami in greačicami.
Cena o t i g. ikatlje K2 —
Ponarejanje te sodaijsko lasledaje.
Meli-ovo Frane, žganje In sol
xa ribanje života. — Bolečih olajšujoče in okreptojoBe sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenja vsake vrste. Orlg. Bteklenlca K i«90 Na prodaj po vBeh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. SOU, c. in to. dvorni *al«Mk, Dunaj, I.
TttcMaWftB9. Zaloga v Gorici v lekarnah: O. Oristofoletti, ¦ A. airoacoli,
Domače vesti.
Dirotl U »OliilkO k«tl!nl«u. — Ivan Bizjak iz Kala pri Avčah je nabral v veseli družbi v Skrtovi krčmi 5-14 K. — Fr. Lavrič, žel. revident v Gorici, je izročil donesek 1 K. za februar. — Na račun meiečnine je prišlo 33 kron in 3 kvintalke krompirja.
Porodi. — Danes se je poročil gospod Vekoslav K uši a n, trgovski pcmoUnik v Qo= rici, z gospodično Marico Frohlichovo. Vse najbolje 1
fZl brate Člana. — V svoji zadnji seji * je sklenil odbor »Gor. Sokol*" uvesti meseca marca t. 1. telovadbo za otroški naraščaj, t. j. za otroke do 13. letat ter telovadbo za starejše brate. S tem je odbor ustregel mnogim, ki d žele še vaditi in krepiti telo.
Posamezni tečaji bodo telovadili po sledečem urniku:
otroški naraščaj (do 13 leta): ob sredah in sobotah od ll/2 — 2'/2.
vajenci; ob torkih in četrtkih od 8% — 9'/2 zvečer
člani: ob pondeljkih, sredah in petkih oi 8 — 10 zvečer
starejši člani: ob pondeljkih in četrtkih ol| — 7 zvečer.
Prve tri tečaje vodi brat načelnik K r a n j c; za četrtega"se Še pravočasno preskrbi. Pričakuje se, da se prijavi zadostno število starišev, ki bodo pošiljali svojo otroke v telovadnico in* od starejših br. članov se pričakuje, da se prijavijo tudi polnoštevilno. Prijavesprejematabr. Kranjc in br. Podgomik.
Glede ženske telovadbe je odbor tudi razpravljal, a je- moral za Bedaj opustiti to •»»e^ ker -***sse ni mogoče naenkrat
Za veliki'ples »G. S. M.« so pfepla-čali vstopnino gg.: Pečenko Josip 3 K; Šuligoj Jakob 1 K; Zaje Alojzij 10K;Jakil Andrej 3 K; Medved Josip 5 K; Petrov5ič Maks"5 K; Ferfila Fran 3 K za kar jirrf bodi izrečena iskrena zahvala.
Odbor »O. S. M«. Tožba radi popravkov. — Poročali smo, da je kazenski sodnik I. instance o-prostil odgovornega urednika »Goric e« ker ni sprejel poslanih popravkov T. o. z. in Andreja Oabrščeka. Danes je bila na o-krožni sodniji prizivna obravnava " pod predsedstvom d. sv. grofa Coronini-ja. Po daljši obravnavi in skoro dvournem posvetovanju je okrožna sodnija razveljavila prvo razs6dbo ter za novo razpravo delegovala — okrajno sodnijo v Ajdovščini. V razlogih je rečeno, da prva razsodba uiti tega ne pove\ kakošnih de-liktov oprošča toženca, v dispozitivnem delti pa je temna itd. — Torej nadaljevanje v Ajdovščini!
»SlffftMC" je čutil potrebo, zagnati se v ustanavljajočo se Narodno delavsko organizacijo v Gorici. Pravi, da zberejo skupaj tistih par liberalcev, ki jih,še imajo. — Še vselej, kadar se je ob meji ustanavljalo kaj4 dobrega, se je v to zagnal Ijubljanakl »Slovenec*. Tako tudi v N. D. O. »Slovenec« ve, da nam j«, socialna demokracija raznarodila tudi v Oorici obilo slov. delavcev, ni dvoma, da ve, da je potrebna tu narodna delavska organizacija, vendar pa se je zagnal v njo, zato pač, ker ne bo privesek klerikalne stranke; sicer tudi nobene druge ne, marveč čisto samostojna delavska organizacija, pa narodna. 'M narodnost pa je ,,Slovencu" toliko mar, kolikor za lanski Bneg. Če ljubljanski kleri-kalei na Štajerskem prodajajo slovensko zemljo grabežljivim Nemcem, se razume, da jim tudi ni mar za to, Če bi soc. demokracija v Gorici še naprej raznarodovala slov. delavce; še toliko manj, ker upa, da se bo dalo s pomočjo dr. Turne razpršiti napredne življe, kar bi bilo v korist klerikalne stranke. Ali »Slovenec" naj ve, da se bo varal v vseh svojih protinarodnih in strankarskih željah.
Iz razrffojenaga kleriktliiigi tifeiri. - v t*
boru atarostrujarjev vlada velika jeza na< no^ vostrujarje, zlasti pa na gospoda Franceta Kremžarja, ki igra vlogo Boltatuga Pepeta v » Domoljubu". Ta fant odjemi je ne sicer grehov atarostrujarjev, ampak naročnike in dopisnike »Primorskemu listu" ter jih presaja na vrt novostrujarskega lista „Domoljub". V starostrujarskem taboru preklinjajo: „ta pre-kleti Kranjec", „ta pritepenec" nam dela škodo; Gregorčič se peni ter sika na dan »politiške otročaje«, ki se niso zmenili za njegov nasvet, to je nasvet starega izkušenega domačega politika, da tako delo, kakoršno vr-šijo novostrujarji, ni' za ljudi goriške pasme itd. Sredi veselega predpusta se »giftajo" sta-roatrujarji, »da jim ti prekleti Kranjci vse skvarijo." — Naj se le jezijo 1 Prav imajo! Le po njih, po tistih »prekletih Kranjcih", ki uvajajo na Goriško' kranjske novotarije, ki' kvarijo vse delo starih zaslužnih mož, le po njih, po teh politiških otročajih in po tistih, ki so se izgubili v duhovski stan sami ne vedo, kako. Udri mah na mah!
V taboru novostrujarjev pa se veselijo svojih »zmag«. &» kdo kje »predava* s kakšnim skioptikonom, je že zmagovalec. »Mi jim že pokažemo, tem starokopitnežem, ki ne umejo novih časov*; posebno se hrupi glasnik novostrujarjev v »Domoljubu", Pravi, da »naš boj gre za ohranitev in zmago krščanskih načel v našem ljudstvu". Vseeno pa jim je, kar piše »Soča" o notranjih Tazmerah v klerikalni stduflrL Prav 1 — Za krščanska na^ čela se bortf novostrujarji. Kaj se po »stari struji" niso mogli boriti za krščariska načela? Saj so poprej tudi vedno tolkli po svojih ka-' tollških praik pa kričali, da se boro" za katoliška načela. Kaj so po »novi struji" drugačna? Skoro da! Kaj pa poreče Gregorčič, Če začno odrekati Btari struji celo krščanska načela? Naj reče, kar hoče, oni se borijo proti njemu ter se jezijo nanj, da je len, da je* zvrnil od stranke v Gorici* vser polffo in-
teligenten ki so sodelovali še pred par leti takb pridno; Na splošno1 sddijo prav novostrujarji o don Antoniu, da ja namreč nesreča za klerikalno strankd, da je glaVna ov ra v delovanju modernih novostrujarjev; zato imajo !' prav, če se jezijo v glavnem nanj, ki rajši posluša Suhblazca kdt pa dr. Dermastio. Ti »starokopitneži« so res nezt dsni ljudjo; samo učiti hočejo novostrujarje, ne delajo pa nič, dasi vidijo pred vrati »liberalne" sovražnike, ki prežijo"in"gledajd, kje bi še kaj požrli. ~- Zato le po njem! Lop l Prav po kranjsko in novostrujarsko ob jednem. — Na obe strani voščimo obilega vspeha !
SBienri tečlj: (Približna zgodovinska č r t i c a). Že v predzadnji. številki »Soče" smo čitali, da je 1. 325. pred Kr. r. nekega Pvtheas* želja, prbdfeti v tajinstvene pokrajine severnega tečaja, gnala, da je svoj dom zapustil in se podal proti severu. — Do kam je prišel, ali je sploh dofcegel kak uspeh, o tem naši viri molčijo — toda najbrž se ne motimo, ako menimo, da je postal žrtev svojega gorkega hrepenenja v ledenih livadah prostranega severnega morja, predno je sploh stopil nK krtka tla kakega severnejšega ozemlja. Saj bi tudi ne bilo nikako čudo, ko vendar ni imel s seboj niti najbolj pri-prostih priprav, ki bi njega in njegove spremljevalce obvarovale proti neštetim nevarnostim tamošnjih krajev. — Dolgo časa za Pythea-som ni bilo ne duha ne sluha o' kakem poskusu, prodreti proti severu — ljudje so menda rajši sedeli doma na varnem za gor-koj pečjoj. Še-le proti koncu 9. stoletja ima-mo precej netočna poročila o izletih, ki so jih Normanci prirejali na svojih malih a jako ročnih čolnih na farerske otoke in dalje proti severu na veliki islandski otok in na Grenlandijo, kjer je pozneje, proti koncu 10. stoletja njihov kralj Erik rdeči ustanovil različne naselbine. Toda ponovne kuge tn kruti boji z domačini Kskimo so polagoma uničili te naselbine in kmalu so zginili njihovi sledovi ter je zatonil spomin o teh prvih odkritjih v pozabljenoBt. — Šele proti koncu 14. stoletja srečamo v onih krajih Benečana brata Nika in Toneta Ženo, ki sta prebrodila in prehodila približno vse gori omenjene kraje seveda misleč, da sta ona dva prva došla tja gor. Od tega časa naprej so si sledile ekspe-dicije druga za drugo, bila je prava tekma med severnimi narodi, kedo njih čim največ tnm gori odkrije novega sveta. Tedaj še niso za gotovo znali, da-li je mogočo prodreti iz atlantskega oceana ob severni obali severne Amerike v smeri proti severozapadu in isto-Uiko negotovi so bili da-li je vožnja odprta iz severnega ledenega morja v smeri proti vshcdu ob celi obali severne Azije. — Glede prve poti so bili popolnem v temi, kam hi jih dovedla, glede druge pa so slutili, da bi utegnila peljati celo tja v daljno Kino, kar bi seveda bilo velikanske važnosti za pOv-zdigo svetovnega trgovinstva. Pri takem poskusu je morje in ledovje zaneslo tri an-gležke ladje na finski polotok Kola. Bilo je to v drugi polovici Ki. stoletja. Kar je bilo moštva, je pogiuilo v strašni zim«, ki jih jo zasačila; enemu samemu, imenom Choncellorj je bila sreča mila, da je po groznih mukah in hudem trpljenju odnesel pete po suhem v Moskvo, kjer ga je veliki knez dokaj-prijazno sprejel. Tu je stopivši v dotiko z ruskimi trgovci ustanovil različne trgovske zveze, ki so se tudi po njegovem povratku v domovino vedno bolj živahno razvijale. To je pa tudi' Rusom dalo povod, da so se začeli zanimati za daljno tujino; s katero so že pridno'trgovali, ter da so tudi oni sami skttšali prodirati izven svojefga ozemlja proti severu, po možnosti dobiti ugodnih morskih poti za izvoz blaga ter tako prihraniti dobičdk sebi, ki so ga doslej dobivali tujci z mešetarjtiujdm' y trgovini. Že v prvi polovici 16. stoletja je ruski Kdmiral Dežnev preplaval s svojimi ladjami morje ob celi obali severne Azije ter se prepričal, da tvorjata stari in novi svet dva popolnem oddaljena svetovna dela ter tako dokazal, da je mogoča prevožoja po morju ob severni Azyi v Kitajske vode. Z vedno novimi odkritji v pokrajinah severnega ledenega morja je ruskim pomorščakom pogum vednd bolj Tastol. — Upali so se vedno bolj proti severu, odkrili' hovošibirske otoke, Novojezemljo, Medvedje otoke' in še polno drugih, katerim sedaj niti imena ne vemo.' Tako so na severu Rusi- če tudi moidir nevede, v pravem pomenu besedo ledino' orali za čini'večjo zblitanje do sev&hega' teCaja. Nočemo trditi, da so drugi narodi ;m'ej tem1 držali Toke križem. — Vsf vemo, da gredo neveri-ljive zasluge v tem' pdgleflu pOsetnpBolandtem,
Švetiom* Norvežanom in^ Mbiaat4dl ^ft^lžem fo|Eratfcdžbm; vsem so le vspYminu vesli o vratolomnem podjetju Šveda Anoreu-s, ki je zaupajoč se zrakoplovu škuSaT po zraka premeriti pot do severnega tečaja ia kedo ne ve, da se je Norvežan Nanseh ravnokar vrnil in pofiosno; kar lahko, saj je tudi dosegel najvišjo severno višino: pa mi smo vendar lahko ponosni na svoje brate RusS in mi sledimo njihovim korakom; ako te pogumno podamo na pot. Zgrešimo je ne,- in če bog da in sreča junaška, dosežemo mi prvi od tolikih tako zaželjeni cUj s- severni tečaj.
Ml res? — Iz Gorice: »V »Rdečem' Pt^ porju" je bilo citati poročilo dr. filme; da ima na svoji strani — tri odva tnlsfce koheipijerite. »SbčV je imenoval* dr. D orni o t o v Oorici in dr. F e r f 61 j d v Tolminu, a za tretjega je napravila Vprašaj. — V neki družbi se je šepetalo, da jednega takega bo-dočega socijii plačuje — narodno - napredna stranki. Ali res?« - D6staVek uredništva: Blagovolite nam naznaniti,' na koga' meri ta sumnja.
rilil Mtrlkalc! so začeli reševati vinsko krizo. »Goriška zveza", o kateri pravijo kranjski Klerikalci, da iz nje ne bo nič prida, je ustanovila vinarski odsek; zraven je prof. Berbuč, kar jamči zato, da ne bo vse skupaj nič. Pa še le sedaj p so se spomnili vinBke krize, ko,drugi faktorji delujejo, da bi se jo rešilo! — Klerikalci uganjajo burke s kmečkim zavarovanjem. Na Kranjskem so se izrekli proti, na Goriškem se izrekajo pa za kmečko zavarovanje. Hočejo se pač prikupiti soc. demokraciji in dr. Turni, ki naj bi pomagal pri volitvah!!
Stiri|il ptdčisfnlkl tukajšnje:garnizije pri-rede pod pokroviteljstvom generala Sel'ta dne 16. t, m. v Trgovskem Domu pevtski večer s plesom. Čisti dobiček gre v fond za podporo podčastnikom.
Iz Vt\mm hribi* piše nekdo po „Pri-Bmjjancu" strašne reči o liberalizmu; liberalni krčmarjl ugbnabljajo tfutfštvo, V8cako> ne-deljo je ples, liberalna mladina prje, pleše, žre, nori, kriči, razsaja itd. Liberalni krčmarjl črnijo duhovščino in cerkvene nauke, pa tako naprej. — Ves svoj srd znese nad liberalizmom dopisnik »Lepodolski«, potem pa pr vi: »Liberalizem pri nas je na smrtni postelji«. N6, če je na smrtni postelji, pač ne more uganjati takih rečij, kakoršne mu podtika gdspod LepodolBki. Torej čemu toliko hrupa po volčanskih hribih? Anti se ne meša Lepodolskemu, da vidi reči, ka&Hh dejanski ni?!
»LibiVitBB« Emirji ima na piki »Prismo-jenec". Kar v vsaki številki psuje in zmerja krčmarje, kateri nočejo biti klerikalci. Če je krčmar klerikalec, potem sme delati, fkar hoče, točiti čez uro v klerikalni5 županiji, ples sme imeti, sploh je pri njem vse v redu za klerikalne poveljnike, kadar ima vse v največjem neredu ter polno prestopleov na vratu. Toda „ta je naš" pravijo klerikalci, in tak "»naš« ' sme delati, kar hoče. Če se devičarji in Marijine hčere pri njem pohujšujejo, kaj za to — »ta je naš". Drug pošten UrČmar, ki vrši svojo obrt, kakor je prav, je pa »liberalec« in kvarljVvec mladine, pa le zato, ker ni klerikalec. »Primorski list" pravi o1'talnim krč-marju, da je agaUški čifut«, »brezvestni oderuh«. :-------Bog varujte'bi
bile krčme po deželi le v rokah klerikalcev —¦ Sodoma in Gomora bi bili' v njih; tiste, ki se, opravičujejo tako. sodbo.
NiroAl dtm f GrMcn. — čitali smo poziv v »Slov. Nar.« za zgradbi) Naniančga' dditia, ki je tam res potreben.-Poziv kliče denarni zavode in rodoljube na pomoč. Mi riasvetu-jemo to-le: Nikar ne nabirati, ker tu teče' čas, pa ni tako kmalu dbsti potrebnega kapitala. Postaviti N. D. v Gradcu pa je lahka' reč: Vsi štajerski denarni zavodi zložijoglav-nico kot posojilo. Hiša bo vendar. nekaj nosila, zavodi se zadovole z obrekovanjem, ki'' ga bo dajala hiša. Tekom 20 let bodb vsi' ti zavodi-tako močni,-da najbrže lahko odpišejo posojilo. Če upoštevamo'sedanjo mtifi staj. zavodov, se pride na tak način lahko v kratkem do potrebnega N. D. v Gradcu.
»iilovikt nikar!« - V .Vidm:iirfprttk6iepo beletristično obsežno izdajo, kaWe skiipiček pojde v kdrist po potreiu 'pošfe6*dovanim l^a: labr^žem in Siclifjaiicem. ItnenbVala' se bo* „L] Arte«. Obsega' tudi Tri n kot o V gladki laški' prevod znane Gregorčičeve pesnitve Človeka nikar« l
Ni Llbušnjem pri Kobaridu so ustanovili farovSko posojilnico. Načelnik posojilnice je strupeni strankar kurat Leben; kdor ima opravilo pri taki farovški posojilnici, mora izročiti svojo prostOBt * in. prepričanje v duhov- ; ske roke; vsi morajo voliti le po volji nunca, če ne gorje" jim! Kdor kaj drži na svojo voljo in svojo glavo, se na Široko izogne farovški posojilnici.                       "¦                        ,,
V uOl. TrlbUŠI bo zopet predaval dolgi no-vostrujar, župni upravitelj Anton Sok, in sicer 14.'t. m. takoj po. maši ob 11 Vs d°P-Pametneje, če gredo ljudje ob 11 in pol dopoldne kosit mesto iti poslušat Sokove „traos-figuracije".
Zahvali. — »Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici" se zahvaljuje tem potom vsem onim, ki so preplačali vstopnino ter s tem pripomogli do tega, daje bil gmotni uspeh veselice povoljen. Nadalje se zahvaljuje tudi vsem onim, ki so poslali vstopnino, ker se niso mogli udeležiti veselice. — Sodelujočim članom pa hvala za njih trud in požrtvovalnost                                  Odbor.   ^
RaznO. — 32-letna vdova Ma^ja Pavšič iz Levpe je bila obtožena tatvine ter obso* jena na 2 .meseca r ječo. — V prepira je bil ranjen ponoči na Stolnem trgu v Gorici 27-letni kotlar Fr. Fornazarič na nosu z britvijo; zdravi se v bolnišnici. — V Ozki ulici št. 3. z dvorišča gostilne je ukradel neznan tat zidarskemu mojstru I. Nibrantu bicikelj, vreden 160 K. — 20-letn& Marija Pin iz Tržiča je izgnana iz Gorice; peljali so jo domov, pa je ušla in prišla nazaj v Gorico, kjer so jo vtaknili za 8 dnij v zapor. — Odprti lllinl. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Gfuibich. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 14. do 21. t. m.
UStfliCI. — Nekaterim gg. Prihodnjič.
tverospev. 5. »Kje je meja«, veseloigra v enem dejenju. 6. I. Laharnar: »Pri zibali", mešan zbor. Po veselici ples in šaljiva pošta. Začetek točno ob 6. urUn pol zv. Vstopnina k veselici za osebo 50 vin., k plesu za člane I K, za nečlane 1 K 60 vin. Čisti dobiček je namenjen v nabavo društvenega harmonija, zato se preplačila hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. ~ Ustanovni občni zfcor »KMtsktii tertriimlMii društri Jasna Pol|anitt i Pelleiii se je vršil zadnjo nedeljo. V odbor so izvoljeni soglasno sledeči gg.: Matija Kacin, predsednik; JakobPodobnik, podpredsednik; I v a n Mahnič, tajnik; Pavel Kržišnik, blagajnik; Anton Makuc, Andrej Tavčar in Ivan Jeram, odborniki; Andrej Kacin in Jožef Makuc, preglednika. Društvo je naročilo sledeče liste : »Slovenski JJa-rod8, »Sočo«, »Primorca", »Kmetski Glas", »Kmetovalca«, »Primorski list« in »Domoljub«. Najmlajšemu društvu obilo uspeha pri njego vem delovanju!
Zveza narodnih društev.
t Šl Afidrek! — V kolikor opazujemo veselice v zadnjih letih v Št. An-drežu, vidimo pri vsaki napredek, kar kaže, da se društvo trudi vsestransko in marsikatero že razvajeno uho je zadovoljno zapustilo Št. Andrež po končani veselici. Tudi sedaj obeta biti lepa veselica, zatorej, kdor utegne, jutri v Št. Andrež!
Izobraženim) pivski iniha Joti žar« Hupa
PtČ je imelo dne 24. prosinca ob polnošteviini udeležbi svoj redni občni zbor. Blagajniško stanje je bilo v preteklem letu povoljno. V odbor so bili izvoljeni: N i k o J a k i 1, preds.; Josip Krajnik, podpreds.; Franc Ce-jan, blagajnik; Franc Pahor, tajnik; Josip Cernic, Ivan Kovic in Alojzij Cotič odborniki; Rok Nanut in Josip Batistič preglednika. V društvu se bodo vršila redna znanstvena predavanja vsak torek zvečer. Društvo se ob enem zahvaljuje svojemu neumornemu pevovodji g. A n t. F e r 1 a t u, ki poučuje petje brezplačno.
Prlitoiujl čatrtak t. j. iS. t. m. naj ttago-
voie priti pevovodje naših društev v Zvezine prostore (ulica sv. Ivana Št. 7.) in sicer ob 10. uri predpol. Ta drogi sestanek bo reali-zoval izvajanja razgovora, ki še je vršil 4. t. m. Podrobnosti so bile povedane že v okrožnici Z. N. D. z dne 18. prosinca. Prihodnji četrtek torej v Gorico l
||ra. — »Zveza narodnih društev« prosi vsa ona društva, katera so že porabila posojene jim igre, ker se je že vršila pri njih veselica, naj Jblagovote vrniti iste, da,,bo i za naprej Z. N. D. točno postregla v vsakem ožim      jim društvom.
bfilie I« pnski društva r Paljublnj« priredi
dne ,14. svečana svojo veselico od 4. uri popoldne v prostorih g. Ivana Luznika s sledečim vsporedom: 1. Bajuk: BSlavček«, narodna pesen, poje mešan zbor. 2. Laharnar: »Večer", poje.mešan zbor, 3. Šaljiv igro-kaz: „lno uro doktor«. Po veselici društvena zabava s plesom, yi katerem s vira tamburaški zbor iz Tolmina. Vstopnina: se-. deži 1 K, stojišča 50 v, k plesu 1 K. Posebnih vabil se ne razpošilja. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor..
Naradna talca na KnežI vabi k veselici,
katero priredi dne 21. februvarja 1909, v gostilni gosp. Ivana Kenda. — Vspored: 1. I. Laharnar,: »Le pevaj«, mešan ,zbor. 2. BMu-tec", veseloigra v enem dejanju. 3. A. Ned-ved: »Vijoličen vonj", mešan zbor. 4! P. Hug. Sattnor: »Pogled v nedolžno oko«, možki če-
TrftOvsko-olirtflB ii gotpodarske ves«.
Nlll llliplflC ^ bovškega okraja nam piše, da je sicer briško in vipavsko vino letos izvrstno, da gorske kleti prijetno vplivajo na ta vina, da so izredno dobra — a predraga so. Kupiti se je moglo lansko leto vino po ceni, ker ga je obilo in dobrega, ali toči se pa liter po 80 v; dopisnik meni, da je to mnogo .preveč ter bi bilo dosti 64 v, k večjemu 72 v za liter, da bi tako imeli krčmarji še vedno lep dobiček, zadovoljni pa bi bili tudi vinopivci.
Držami vinska poskušnja na Dunaju i. 1909. -Vodstvo društva za varovanje avstrijskega vinarstva priredi 15. in 16. aprila 1909. 1. na Dunaju državno vinsko poskušnjo.
Ni Živinskem !r,U v Gorici v četrtek je bilo 920 glav goveje živine, prešičev 870, 10 konj.
Na Balkanu.
Poroča se, da izroči Avstrija Srbiji ultimatom; ako odziv ne bo povoljen, u-tegne priti v kratkem do vojne. —¦ Srbija se oborožuje neprestano. Sodi se, da za Srbijo bi rabila Avstrija 300.000 mož, za Črnogoro pa 250.000. — Srbija je zahte-vala.od tvrdk, pri katerih je naročila razni vojni materijal, naj ga dogotove in pošljejo čim preje. — Srbski vojni minister, ki se je bil odpovedal, ostane na svojem mestu.
Politični pregled.
V skrajno opozicijo proti novemu ministersttu.
— Med novimi ministri sta tudi naučni minister Stiirgkh in pravosodni Hochenburger, dva zagrizenega nasprotnika Slovencev in Slovanov sploh. Zato morajo Slovani v opozicijo proti takemu ministerstvn. Parlamentarna komisija zveze čeških poslancev in parlamentarna komisija slov, središča sta imeli skupno sejo, v kateri se je sklenilo postopati skupno proti vladi, v katero nimajo nobenega zaupanja. Soe. demokratje so tudi odločno proti novemu ministerstvn. Zato se napoveduje hud odpor v zbornici, kateremu utegne slediti razpust, seveda ako napovedan nastop proti vladi obvelja!
Nov deželni predsednik ji Kranjskem? — Listi eo prinašali čudno vest, da bi utegnil postati dež. predsednik šef tržaške policije, dvorni svetnik Manussi. — Iz Trsta se poroča sedaj, da IVJanussi še ne sanja ne, da bi postal kedaj dež. predsednik na Kranjskem ter da je vest izmišljena. aPiccolo" pa je izvedel z Dunaja, da centralna vlada ne misli na ni k ako prememVo v predsedstvu na Kranjskem. To je prav verjetno po nastopanju klerikalnih poslancev in po govoru dr. Šusteršiča v kranjskem dež. zborut
potresne katastrofe v Mesini. Oav. Mario Colucci je imel govor na BCarjevičua, v vznesenih besedah je slavil rusko človekoljubnost ter se zahvaljeval. Lahi so vsklikali „Živel ruski car, živela ruska mornarica". Ruai pa: Živel Viktor Emsmiel. — Nato se je razvila prijetna nabava med ruskimi mornarji in laško deputacijo. —
V  neki drugi številki naznanja „Messa-giere" predlogo avstrijske vlade glede ustanovitve laškega vseučilišča ter beleži tudi želje laškega prebivalstva v Avstriji. Zajedno nam piše Slovenec od tam, da se tamkajšnji Slovenci živo zanimajo za politične dogodke v Avstriji ter se pridružujejo protestu o ustanoviti laške pravne fakultete v Trstu.
V  Obmejni N Ali na Tirolskem, kjer doslej še ni bilo nikdar garnizije, prideta .na spomlad 2 kompaniji 3. regimenta cesarskih lovcev.
Pri IzvrtlM Smrtnih OBSldb na Francoskem ^ vlada med ljudstvom nenavadno gibanje. V , Albi je giiotina odsekala glave več zločincem. Prebivalstvo se je med seboj pričkalo, ker so eni zagovarjali zločince, drugi odobravali izvršitev obsodbe. Spoprijeli so se in pretepali. Za časa eksekucije je vojaštvo le s težavo držalo ljudi proč od kraja, kjer so padale v koš glave zločincev. Ženske so potem svoje rute pomočile v kri i«?r jih obesile na droge in tekale po mestu okoli. — Ko so pred kratkim v Bethunu obglavili nevarnega roparja, je ljudstvo vriskalo ter napravilo velika ljudsko veselico.
¦ 10.000 Otrok ji bilo zadušenih v Londonu tekom 4 let. Vzrok je pijanost mater in nesrečna navada, da zaspe, ka imajo ^otroke pri sebi v postelji.
Indijski preioverl i finski. — i. Prej od-
ženeš hudega psa od kosti nego odvrneš žensko od njenega sklepa. 2. Dobra mati je več vredna kot 100 učiteljev. 3. Pokorna žena zapoveduje svojemu soprogu.
Kuharica i finančnim deželnem zboru. — izmed 25 poslank finskega dež. zbora je 12 poročenih. 3 zakonski pari sede skupaj. Najbolj zanimiva oseba pa je nekdanja kuharica Mina Silanpavo, ki je na čelu gibanj« ženskih poslov in izdaja tudi časopis za služkinje.
, lajn
v Gorici, Kunska ulica 11
je^ preskrbljena z  izvrstnimi briškimi in   furlanskimi   vini,   ter   kraškim
teranom. Izuoriia   luiliiuja.  —  Cene   zmerne.
-    Na  razpolago  so   tudi   hlevi   za konje in živino.
Za  mnogobrojen obisk  se   toplo priporoča
fani Jeseneg.
Mali oglasi.
Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglas obseinejSi se rafiuna za vsako besedo 3 vin. Najpripravnejle inseriranje za trgovce In obrtnike.
Koliko Je manjiih trgovcev in obrtnikov v Gorici, katarlta na delili (in pelo v mostu) ntttS« ne pozna, ker nikjer ne inaorirajo. Skoda ni majhna.
Uiia   na   nun H a i          V Gorici v ulici Anto-
nisa na prooaj. — ni0 Tomsig (v Mižim
predora pod Kostanjevico) je na pi*odaj nova hiša. — Natanjčneje se poizve v Krminu Via Udine  73, I. nadstr._______________
Marina            Uališite" prošnjo in  ne odbijajte
mM lua*          me od sebe. Zastonj  ves trud,
da bi mogel pozabiti one srečne urice na planinskem plesu. Ako me ne osrečite Vi, me ne more nihče. Dvignite vendar pismo. -- Rudi
n9|i||n      __   Pridi, potolaži se in veruj mi, da
Ifailllu.           je bilo vse le zmota. — Ne veruj
drugim več, nego meni. Ne dopusti, da bi usahnila cvetka, ki si jo komaj pričel negovati. — Petrina.
Salon Central
Grand Elektro Bioskop
Piana Ginnastica - Gorso Giiis. Verdi • Via della Gi inastica.
Internacionalno gledišče živih
govorečih,   pojočih   in   igrajoči h
podob.
Samo od 14. do 20. febrmrarija.
21. Sensacijonelnl program: Zelo inferesanlno!
Blatno jezero na Ogerskem. — On se mora uClti plesati. Komično! — „Funikuli  Funikola!"   Novost!
—  Italijanski šolo is pevski zbor 8 spremjjevanjein godbe. Kolorirano! — V morja izgubljeno. Pretresljivi tragični dogodki iz življenja v 20 oddelkih.
—   Ponesrečeni izlet. Komično! — Dolžnost proti maščevanju. Novost! Velika dramatična pretresajoča žaloigra v 30  oddelkih. — Babač. Zelo
komično! — BrezplaCni vstopni listek. Smešno!
NAVADNE  CENE. Predstave;
Ob delavnikih ob 5. '/„7 in 8. ari zveier. V ne deljo predpoldne v V»H. uri; popoldne ob 2. 3. 4. 5.
i
v" diopici
sprejme učenca
za lis^apoo.
Isli mora imeti 14 let in spričevalo, da je dovršil z dobrim uspehom usaj 2 razreda katerekoli srednje šole.
Št. 125.
Razglas.
-> Na dražbi se odda zgradba novega pokopališča z mrtvašnico in kapelico v Sv. Križu dne 28. februarja t. 1. od 9. do lft predpoldne v obč. uradu.
Skupni strošek je proračunjen na 10.000 kron. Kavcija znaša 5°j0.
Dražbeni pogoji, načrti in prevdarek so razpoloženi v obč. uradu do ure dražbe.
MESTNO ŽUPANSTVO SV. KRIŽ
^     :                                       dne 10. februarja 1909.
'.*.                                         ŽUPAN:  MREVLJE.
Razne vesti.
Dr. Derschattl, bivši železniški minister, je imenovan za predsednika „LloydaH. Sedaj je še bolj navezan na Trst, da utrdi do njega nemški moBt.
„11 MlSSiJlIirt EglzIlflO", katerega smo dobili pred kratkim v roke, poroča, kako slovesno se je zahvalila laška kolonija v Alek-sandriji ruskim častnikom in moštyu, ko je priplul tje „Carjeyiča, katerega moštvo se je tako odlikovalo pri rešilni  akciji povodom
Izgotovljeno pohištvo lastnega izdelka
priprosto in fino.
A.
gospodu La Fere-ju obisk ter pokramljati ž njim na I
štiri oči. Da pa ne bova pri tem pogovoru motena, ga I
peljite, kakor sem vam že rekel, v oranžni paviljon; I
saj veste, da hodim navadno tja. Dasi govore* o njem, I
da je moj velik sovražnik, mi je vendar simpatičen, I
in če je pameten, se bo morda dalo kaj opraviti.        I
Gomminges se prikloni ter se vrne k Athosu, ki I
je pričakoval navidezno  mirno,  v resnici pa z neko I
razburienosijo izid posvetovanja.                                -1
-^f^f,vp^afa^                               —**J
'— Gospod, odvrne" Comminges, zdi se mi, da jei
nemogoče.                     ,                   .                           I
— Gospod Comminges, pravi Athos, jaz sem bil I celo svoje življenje vojak, torej vem, kaj je povelje; I toda izven mej 4ega povelja mi lahko storite uslugo. I
-— Iz srca rad vam storim, gospod, odvrne Comminges : ker vem, kdo ste in kake usluge ter storili nekoč Nj. Veličanstvu, ker vem, kako drag vam je oni mlad mož, ki mi je prihitel vrlo na pomoč oni dan, ki smo zaprli to staro prismodo Broussela, sem vam res udan — izvzemši  vojaške dolžnosti, seveda.
—  Hvala vam, gospod, več si ne morem želeti, in poprosim vas nekaj, kar vas ne bo niti najmanj kompromitiralo.
—  Tudi Če me malo kompromitira, gospod, pravi Comminges, le prosite vseeno. Tudi jaz nimam Maza-rinija mnogo rajši nego vi; jaz služim kraljici, vsled česar moram seveda služiti tudi kardinalu; toda prvi služim z veseljem, drugemu pa z nejevoljo. Govorite torej, prosim vas; čakam in poslušam.
—  Ker ni nič hudega, Če vem, da je d' Artagnan tu, pravi Athos, potem mislim, da tudi ne bo nič hudega, čo on ve, da sem tudi jaz tu?
—  Glede tega nisem dobil nikakega povelja, gospod.
—  No, prav! bodite torej tako ljubeznivi in pozdravite ga in mu povejte, da sem njegov sosed. Po- j vejte mu tudi, kar ste ravnokar meni povedali, da me je namreč del Mazarin v oražni paviljon, da me lahko obišče, in recite mu tudi, da porabim to čast, ki mi jo blagovoli izkazati kardinal, da izposlujem kako olajšanje naše ječe.
—  Katera pa ne more trajati dolgo, pristavi Comminges; kardinal sam mi je rekel, da tu ni nikake ječe.' —
—  Pač so pa tu skrivne luknje, pravi smehljaje Athos.
—  O, to je nekaj drugega, odvrne Comminges. Da, vem, da se govori o teh stvareh; toda človek pri-prostega rodu, kakršen je kardinal, Italijan, ki je prišel iskat sreče v Francijo, se ne bi upal postopati na tak način napram ljudem naše vrste: to bi bilo nezaslišano. To se je godilo za časa prejšnjega kardinala, ki je bil velik gospod; toda Mazarin v Bežite no! One skuvne kleti služijo kot sredstvo za maščevanje kralju, in toda ničla kot je Mazarin, jih ne sme vporab-ljati. O vašem zaporu se že ve, izve se kmalu tudi o zaporu vaših prijateljev, gospod, in vse francosko plemstvo bi zahtevalo od kardinala pojasnila, kam da ste izginili. Ne, ne, le ne delajte si skrbi: one skrivne kleti v Rueilu so že celih deset let sem samo tradicija, ki se jo pripoveduje otrokom. Bodite torej glede tega brez vsake skrbi. Jaz pa obvestim d' Artagnana o vaši navzočnosti. Kdo ve, Če čez štirinajst dnij ne izkažete vi meni podobne usluge!
—  Jaz, gospod?
—• No, seveda, ali ne morem postati jaz morda koadjutorjev jetnik?
—  Bodite torej uverjeni, gospod, da vam pomorom v tem "lučaju, pravi Athos ter se prikloni.
—  Ali mi hočete izkazati čast in z menoj večerjati, gospod grof? vpraša Comminges.
—  Hvala, gospod! Slabe volje sem in bi vam naredil večer neprijeten. Hvala!
Comminges odvede torej grofa v neko pritlično sobo v paviljonu, ki se je držal oranžnih nasadov ter bil v eni vrsti z zadnjimi. V ta oranžni vrt se je prišlo preko velikega dvorišča, kjer je bilo polno vojakov in dvorjanov. Sredi tega dvorišča, ki je imelo obliko podkve, se je nahajal oddelek, v katerem je sta-voval Mazarin, na enem skrajnem krilu lovski paviljon, v katerem je bil zaprt d' Artagnan, na drugem oranžerija, kamor je privedel Comminges Athosa. Zadaj za tema skrajnima kriloma je stal park.
Ko je dospel Athos v sobo, v kateri je imel prebivati, je zagledal skozi okno, ki je bilo skrbno zamreženo, zidove in strehe.
—  Kako poslopje je to? je vprašal,
—  Zadnja stran lovskega paviljona, kjer sta zaprta vaša prijatelja, odvrne Comminges. Škoda, da so bila okna, ki so gledala v to stran, zazidana že za Časa prejšnjega kardinala, zakaj več nego enkrat so služIla ta poslopja za ječe, in s tem, da vas je Mazarin zaprl tu sem, je izročil poslopje njegovemu prvotnemu namenu. Ko ne bi bila ta okna zazidana, bi se lahko potem znamenj pogovarjali s svojima prijateljema.
—  In ste li prepričani o tem, gospod Comminges, da me počasti kardinal s svojim obiskom? pravi AthoB.
—  Zatrdil mi je vsaj to, gospod.
Athos vzdihne ter se ozre v ta zamrežena okna. —¦ Da, res, pravi Comminges, soba je zelo po-
dobna ječi, nič ne manjka, celo omrežje ne. Toda, kaj | vam je pa tudi padlo v glavo, vam, ki ste cvet plemstva, da ste šli zapravljat svojo hrabrost in svojo čast med ta tesla fronderska I Resnično, grof, ko bi bil kdaj mislil, da imam v vrstah kraljeve armade kakega prijatelja, bi bil mislil na vas. Vi grof La Fere, pa fronder, pristaš Brousselov, Blancmesnilov, Viole-jev! Fej! človek bi mislil, da je bila vaša blagorodna mati soproga kakega škrica! Vi fronder!
—  Vraga, dragi go$pod, odvrne^thos", treba je biti Mazarinovec ali fronder! Dolgo sem poslušal zvok teh dveh imen, in slednjič sem se odloČil za zadnje; to je vsaj francosko ime. In potem, jaz sem sicer fronder, toda ne z Brousseldm, Blanomesnilom in Vio-le-jem, temveč z Beaufortom, Bouillonom in Elbeufom, s princi in ne s predsedniki, svetniki in škrici! Sicer pa je res prijetno, služiti kardinalu! Poglejte te zi- ! dove brez oken, gospod Comminges, in poved6 vam i lepe reči o Mazarinovi hvaležnosti!                              j
—  Da, nadaljuje Comminges smejeV zlasti ko bi ! ponovilo to zidovje vse kletvice, s katerimi ga obsip-lje že osem dnij d' Artagnan!
—  Ubogi d* Artagnan! pravi Athos z ono ljubko melanholijo, ki je bila mej drugim lastna njegovemu značaju; tako vrl, dober človek in tako strašen za one, ki ne ljubijo tistih, katere on ljubi! Dva neljuba jetnika1 imate tu, Comminges, in obžalujem vas, Če so vas naredili odgovornega za ta dva neukrotljiva človeka!
—  Neukrotljiva! pravi Comminges ter se nasmehne ; ej, gospod, hočete me menda oplafiiti. Prvi dan svojega zapora je d' Artagnan izzival vse vojake in nižje častnike, skoro gotovo zaradi tega, da bi dobil meč; tudi drugi dan je to še trajalo, celo tretjega dne; toda slednjič je postal miren in krotek kot jag-nje. Sedaj prepeva gaskonske pesmi, pri katerih hočemo popokati od smeha.
—  In gospod du Vallon? vpraša Athos.
—  A, ta! to je nekaj drugega 1 Priznavam, da je ta grozen človek. Prvi dan je že podrl vsa vrata z
j enim samim sunkom svojo, rame, in jaz pričakujem, da odide iz Rtieila kakor je odšel Samson iz Gaze. Toda zgodilo se je ž njim kakor z d' Artagnanom. Sedaj se ni le navadil na svoje jetništvo, temveč se celo šali iz njega.
—  Tem bolje, pravi Athos, tem bolje!
—  ste li pričakovali kaj drugega? vpraša Comminges, ki je primerjal to, kar je bil rekel Mazarin o svojih jetnikih, s tem, kar je govoril o njima grof La F6re, ter se začel nekoliko vznemirjati.
Athos pa je mislil sam pri sebi, da je nastala I dobra volja njegovih prijateljev gotovo iz kakega načrta, ki ga je izmislil d'Artagnan. Zato jima ni hotel Škodovati, ko bi ju morda preveč hvalil.
—  Tako ? je rekel; veste, oba se hitro vnameta; eden je Gaskonec, drugi PiHrdec; oba se hitro raz-grejeta, a tudi hitro ohladita. To, kar ste mi ravnokar pravili, vam je najbolji dokaz za to, da je res, kar sem vam sedaj rekel.
To je bilo tudi Commingesovo mnenje; zato je odšel pomirjen, in Athos je ostal sam v veliki sobi, kjer so ravnali ž njim po kardinalovem povelju, kot J se spodobi za plemiča.
j         Da bi si pa vstvaril jasne pojme o svojem polo-
I žaju, za to je moral počakati še onega znamenitega J obiska, ki mu ga je bil obljubil Mazarin sam.
XXV.
Prebrisanost In moč. I         Podaj m o se sedaj iz oranžnega v lovski paviljon.
V ozadju dvorišča, kjer se je prišlo preko hod-I nika iz jonskih stebrov do pasjega hleva, se je dvi-J galo podolgovato poslopje, ki se je stezalo kakor roka ] proti oni drugi roki, oranžnemu paviljonu, in obdajali j sta v polkrogu častno dvorišče. 1         V pritličju tega paviljona sta bila  zaprta  d'Ar-
! tagnan in Porthos ter prenašala dolge ure neljubega j jetništva vsak po svojem temperamentu. ]         D'Artagnan je stopal kakor tiger mimo širokega,
[ zamreženega okna, ki je gledali) na gospodarsko dvo-' rišče; gledal je divje ter včasih zamolklo zatulii. I         Porthos je prebavljal v miru izvrstno kosilo, če-
I gar ostanke so ravnokar odnesli. I         Eden je bil  videti kakor brezumen  in je pre-
I mišljeval; drugi, ki se mu je videlo, kot bi globoko I razmišljal, je spal. Toda njegovo spanje je bilo kot I težka mora, kar je pričalo njegovo neenako, prese-I kano smrčanje.
I         — Dan se nagiba,  pravi d* Artagnan.  Nekako
I štiri ura mora biti. Skoro bo stotriinosemdeset ur, I kar sva ta notri.
j         -^ Hm! pravi Porthos, zato da je bilo videti, kot
j da odgovarja.
I         — Ali čujete, večni zaspanec? pravi d'Artagnan,
j ki ga je jezilo, da more kdo spati čez dan, ko je on I le z veliko težavo spal samo po noči. I         — Kaj ? pravi Forthos.
I     .   — Kar vam pravim. 1         — Kaj pravite?
I         — Pravim, da sva skoro stotriinosemdeset ur tu,
I ponovi d' Artagnan. I         -— Vaša krivda, odvrne Porthos,
!        - Kaj? Moja krivda?...
|        — Da, saj sem vam rekel, da pojdiva od tod. I        — Da   razderiva   omrežje   ali   ulomiva   vrata, kaj no?
—  No, seveda.
—  Porthos, taki ljudje, kakršna ava midva, ne morejo oditi kar tako meni nič tebi nič.
—  Pri moj veri, pravi Porthos, jaz bi odšel Čisto enostavno, a vam se menda zdi to nedostojno.^
D'Artagnan  skomizne z rameni; nato pristavi:
—  Sicer pa to ni še vse, če odideva iz te sobe. .— Dragi prijatelj, pravi Porthos; dane* se mi
zdite malo boljše volje nego ste bili včeraj. Razložite mi torej, kako to, da ni še vse, če uideva iz te sobe. I         —- To še ni vse, zaradi tega ker nimava niti
I orožja niti ne veva nobene parole, in predno bi naredila petdeset korakov  preko dvorišča,  bi zadela na I kako stražo.
I — No, pravi Porthos, to stražo bi pobila, in I imela bi orožje.
I   '    — Da, toda predno to stražo do kraja potol-I Čeva! Takov Švicar ima trdo Življenje, in vpil bi ali I pa ysaj ječal, in posadka bi prihitela na mesto; ujeli I bi naju kakor dva lisjaka, naju, ki sva leva, in vrgli I bi naju v kako temno, globoko luknjo, kjer bi nd I imela niti te tolažbe, da bi videla to grdo, sivo nebo, I ki ni nič bolj podobno južnemu nebu nego je podobna luna solncu. Mordioux! ko bi imela koga tu zunaj, ki bi nama dal pojasnil glede moralične in fizične topo-I grafije tega gradu, kar je imenoval Cezar »moreš« in »loea«, kakor so mi vsaj pravili... Ej, da mi ni prišla v teku dvajsetih let, ko nisem imel ničesar delati, mi-I sel, da bi porabil eno uro v to, da bi prišel preštudirat Rueil. I        — Kaj za to? pravi Porthos; pojdiva vseeno od tod! —
—  Prijatelj, pravi d' Artagnan, ali veste, zakaj I slaščičarji ne delajo nikdar sami, osebno?
—  Ne, odvrne Porthos, a zelo bi me veselilo to I vedeti.
I — Ker bi se bali, da ne bi vpričo svojih učen« cev kake torte preveč spekli ali kake slaščice pokvarili.
—  No, in?
—  No, potem bi se učenci norčevali iz njih, in I iz slaščičarjev se človek ne sme nikdar norčevati.
I — In kaj imajo slaščičarji z nama opraviti? I — Zato ker se nam ne sme nikdar nič izjaloviti, I in nikdar ne smemo dati ljudem povoda, da bi te I nam smejali. Na Angleškem se nam zadnjič naš načrt ni posrečil, premagani smo bili, in to je 'madež ta I našo slavo.
I — In kdo nas je vendar premagal? vpraša I Porthos.
I        — Mordaunt.
1 — Da, a ml smo Mordaunta utopili. I — Vem, vem, in to nas zopet malo opere ;»*. na-I ših potomcih, če se bodo ti potomci sploh kaj brigali I za nas. Toda poslušajte me, Porthos: dasi je bil Mor-I daunt nevaren sovražnik, se mi zdi Mazarin vendar I še mnogo močnejši nego Mordaunt, in ne utopimo ga I tako lahko. Bodiva torej previdna in delajva eporaz-I umno; zakaj kakor veste, pristavi d' Artagnan ter vz« I dibne, veljava sicer midva sama morda za osem dru-I gin, a toliko ne premoreva kakor vsi štirje združeni. I — Res je, pritrdi Porthos ter vzdihne kot v od-I govor na d' Artagnanov vzdihljaj. j         — No torej, Porthos! storite kakor jaz, spreha-
I jajte se gor in dol, dokler ne pride kaka vest o naji-I nih prijateljih ali se nama porodi kaka~dobra misel; J toda ne spite vedno, kakor je vaša navada: nobena I stvar ne otemnjuje duha teko kakor spanje. To, kar I naju čaka, pa morda ni tako resno kakor sva izprva I mislila. Jaz mislim, da nama Mazarin ne namerava I odsekati glav, zakaj to se ne bi mogio zgoditi brez I procesa, in proces bi vzbujal hrup, in hrup bi priva-I bil najine prijatelje in ti ne bi pustili, da bi Mazarin I izvršil svoj načrt.
I         — Kako dobro znate govoriti! pravi Porthos z
I občudovanjem.
I         — No, dr,: no ravno slabo, odvrne d'Artagnan.
I In potem, vidite, če se ne vrši ta proces, če nama ne I odsekajo glav, naju morajo pridržati tu ali pa poslati I kam drugam.
j         — Da, to je čisto gotovo, pritrdi Porthos.
j         — No, vidite; in nemogočč je, da ne bi Aramis,
I ta prebrisani lisjak, in Athos, ta modri.plemič, iztak-I nila kraja najinega bivanja; tedaj pride pravi čas, pri j moji veri!
I        — Da; sicer pa, saj se človek ne počuti ravno I tako slabo tu — izvzemši samo nekaj. I        — Kaj pa?
j        — Ali ste zapazili, d' Artagnan, da se nama dali j tri dni zaporedoma ovčjo pečenko ? I        — Ne, toda če jo prinesejo še četrtič, se prlto-I žim, potolažite se.
I        — In potem, moja hiša včasih manjka; dolgo je I že temu, da nisem obiskal svojih gradov. I        — Ba! pozabite za sedaj nanje; jih Se zopet naj-I deva, če jih le Mazarin ni dal podreti. I        — Ali mislite, da bi si bil dovolil tako tiransivo? I vpraša Porthos vznemirjen.
I r                             <Dalj«prHU»)
J. Medved
odstopi
51 svojega skupicka
od IS. ian. do 15. !ebr. 1909. v prid ponesrečenim v Kalabriji
m Siciliji.
«|ra\>bei>© podjetje
Znidarčič & Stepančič
GORICA Tržaška ulica štv. 29.
se priporoča sh občinstvu in drugim korpo-racijam  za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih del. . Prevzema nadzorstvo in izdelovanje na-„ firtov ter statičnih,računov.
Za obila naročila se toplo priporočata
'    Znidarčič & Stepančič.
„Morana"
„Morana" kemično pripravljena tekočina za radikalno iztrebljenje mrčesa, (stenic in uši) popolnoma neškodljiva zdravlju, opravi ia tkanini, izkazala se je kot edino tceno in rflsdelujoče sredstvo.
Vsestransko priznavanje in mcogobrojna spričevala potrjujejo izvanredni učinek „Morane".
km stekl. 100 gp 50 Vin.-
Glavna   zaloga:   II.    S K It IX J AII
Trst, nI. Solitario 25.
Gosp.. trgovci, kateri bi prevzeli razprodajo na drobno, naj. blagovole obrniti se ua založnika.
Ivan Kravos
na Kornu tt II. SOfflCA na Kornu št. II sedlarska delavnica
in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi razjične konjske potreb-
S či n e,  potovalne   potrebščine   kakor:  kov-
čege, torbice, denarnice, listnice
itd. —  Izvršuje in sprejma v
popravo različne koleseljne in ¦ - kočije. =====
Pcprauila se izuršujejo točno.
BMkV"*    Cene. zmerne.   "M
Naznanilo. — Na razna vprašanja slavnega občinstva si dovoljujem naznaniti, da se toBi pravo plzensko pivo »prazdroj* v Gorici v hoteljskih restavraoijnh, in sicer:
v liotelu.....»Pri poSti=
,    »   ....., .. .  . »Union«
»    » .   .    >Pri zlatem jelena« »-»*....;    »Tri krone« ter da ga oddajam na debelo iz zaloge v 'sodčkih po 100; 50 in 25 litrov.
PriporoCam se z odliCnim spoštovanjem
A. I. Pečenko,
zalagatelj za Goriško-GradižCansko
...                  v Gorici, tek. Josipa Verdi S6./28.
N. B. ¦'- Kdor pije plzensko pivo pri »Zlatem'
Selenu« prispeva 25 vinarjev pri hektolitra za »DvjaSko
kuhinjo«.
|i j „ hoče obvarovati sebe ali svojo tvODl deco pred kadi jem, hrlpavostjo katarjem, zasliženjem, boleznim v vratu, pred krčnim in oslovskim kaši j eni naj kupi
Kaiser-jeve prsne karamele
z znamko 3 smreke. Te karamele so zdravniške priznane in priporočene.
5500 oblastveno potrjenih priznanj.
1 zavojček 20 in 40 vin. 1 doza 80 vin.
Dobi se pri:
A. de Gironcoli — Gorica. I. Cristofoletti — Gorica.
Hugiero Komer - Gorica. G. B. Pontsni - Gorica.
A. Mazzoli — Gorica. L. Gliubich — Gorica. I. Hnss
1 — Vipava. M. Kozpner — Ajdovščina.
Varstvena znamka: »Sidro1
IMmeat "t m tiri .cm. RK
Nadomestek za                 I
Anker-Pain-Expeller
^ povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajeDju itd. Za ceno 80 vin., 'K* 1-40 in 2-—se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu, tega tako .priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko „si-drom" ker le tako j je zagotovljeno, da •ije izdelek pravi.
Dr. RICHTERJEVA LEEAENA    • k „zlatem len" v fsragl      I j filieabethgasso Štev. h nov* j Ontrno rizpoilljanjt,
A. vd. Berini
Gorica, Šolska uliea št. 2.
uelika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste ajbelj^ib Iv? d k iz Istre, Dalmacije Molfettc, Bari in lic?
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kroa —'96,104, 112,
120. 1'28, 136, 1-44, 1*60, i'80, 2'-. 2'4ftf
za luči po 72 vin.
-------    Na debelo cene ugodne.    ——
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do   popolne   vporabe olja;  po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski  kis in  navaden. Zaloga ------------------. mila in sveč. —-------------
Cene zmerne.
MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, |
tovarna pohištva in stavbenih izdelkov.
Lasten železniški tir           . ^^af, *~r~                 Žage v Soteskl
Gorica drž. kol. — Solkan     -^Bmr"^z*z~       (iast verskega zaloga).
Osrednje nlstn: Trst, Via delia imm t L
Intarurban. telef.; Gorica it'74, Trst št. 1631. — Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Gode v. Edit Zaloge: Solkan;   Trst, Via  *>Ua caserma 4;
Reka, Trn delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dtijme, Na novoj obali.
Zastopstva: Egjrpt in Levanta-
Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K GOO.O0O.
Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotografični zavod v Solkanu.
Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, Šole i. t. d.
Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°.
| Zadružne glavnice K 90.000. — Garancijska reserva K 180.000. — Reserva za tipke K 21.000.
Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%.
^@i^^^@@@S@SSi^@@@^i@@^@iL,Lp
Cenjenim odjemalcem v Gorici in na deželi
priporoča
=^ pšenično moko ==
Vlastelinski valjčni mlin v Nuštro
(SLAVONIJA),
katera  prekaša  v donašanju in v dobroti vse moko  in jo nedosegljiva, kar priznajo vsi oni,--ki so jo dosedaj poskusili.
Zastopnik za Gorico in okolico
Josip marmoija,
Miren pri Gorici
zalagatelj deželnih pridelkov in kolonijalnega blaga,;
Potnikom v Ameriko
priporoča
^Generalna Agentura" Itn Oberstey & C.o Base!, fiiialka Buks a^&sSL)
najhitreje in varno vožnjo preko Bnks-Basel-Paris-Havre (via Soutton) ali Pariš Cherbourg, z najnovejšimi in modernimi brzoparniki „American in White Star Line" prevoz cez morje v resnici 5% do 6 dni, garantira se vsakemu, daje gotovo ukrcan, izborita hrana in postrežba, cene niz^e. Za vsakršno pojasnilo glede cen — plovnih in voznih-redov itd. — obrnite se vedno na:.
Jfoptao* fa| Obcrsteg I E.o lilialka luKs L8T^L7&
»Vesna"
„Vesna" ekstrnkt iz rastlin in drugih naravnih snovi, izkazal se je kot dosedaj edini uspešen, ne samo glede rašče las — nego pokrije vsako plešo po krntkem uporabljanju.
Vspeh zanesli v.
Na razpolago spričevala uglednih in znanih oseb.
lena stekl. 100 gp 1 i 50 vin
Dobiva se: I. Skrinjar, Trst nI. Solitario 25.
Gosp. trgovci, kateri bi prevzeli razprodajo na drobno naj blagovole obrniti se na založnika.
••^«>• o *<«>• -o •*> •<»>•¦«>•¦•«><«>•
Lekarna Oristofolettl i
v Gorici.                 ]
ŽELODČNE KAPLJICE j
z znamko sv. Antona Padovanskega.            '
Zdravilna moč tea i kapljic je neprekosljivo j — Te kapljice vredijh j redno prebavljanje, ' če se jih dvakrat na dan ' po jedno »žličko pop. e. ' Okrepe pokvarjeni fe- ' lodec, stord, da zg ne ,
(Varstvena -znamka).   y feratkOUl ČEBU OHIO-   ,
tica in životna lenost (mrtvit). Te , kapljice tudi store", da človek raji je. ¦
Cena steklenici 60 vin.      i
ftiieva pijača iz kine!
pijača
in    9!filp7a    najboljši    pripomoček    pri  • lil   umutMt zdravljenju s trskinim oljem. ^
Ena steklenica stane i krono 60 vin. • r                                                                  ¦
Ostanki
plačil*»
SLUČAJNA PRODAJA Najfiaeji 40 m . . K 22-dobri običajni 40 /« „  !?•
povzetjem. Uzoroi ho ne pnAiljujo.
JOSEF SUCHANEK, Prvni mechanickA a nični   tkaleovna & zAvod zasilatelsky na pomezi Pruska N0VY HR/iDEK u Nov. Mesta o, Meiuji. (Gechy>
Le v Gorici
+teMJos.MjalL m. Gdi, ^' cors°4-
SpeCijalOO. tvrdka gumijastih predmetov. Cevi za vodo, vino, pivo itd. Irigatorji, gumijr.ste vloge za postelje. ntpremočljivo blago K 4-—, blazine iz gumija za bolnike, brizgalnice za klistiranje od 60 vin. više. Kopalne bajne in irigatorji pripravni za potovanje. Gumijaste okovi za berglje. HigcniČne umivalne gobe iz gnmija. zeb trpežne. Bideji. Higenični predmeti.
Predmeti Za bolnike. Termometri za bolnike, kopeli in sobni termometri. — Kompletni irigatorji od K 250 više. — Brizgalnice za nos, ušesa in oCi. PrSne kopeli za nos. — Nočne posode tudi za bolnike. — Aparat za  bolnike,  kateri močijo.
—  Nosi se sa životu. v— Aparati za steriliziranje mleka za otroke. — Zakljiči za led. — Prisnitz-obkladki. —• Billrot k Mossetig-batist.
Kirurgični predmeti: - Pru-vat-brizgaimce,
berglje. aparati za inhaliranje. vata dr. Brunsa V« kg 80 vin., »/,¦ kg K l'o0, l kg K 3-- — Preveze za otroke. Flanela. — Preveze za krCne žile.
Oriopedični predmeti. Nogovke iz elastike za
krCne Žile. -•-- Kilni pasovi.  —  Preveze za život.
—  OrtopediCni moderci (Geradehalter), naramnice in podveze za nogovice.
Dišave Za mila, tu - in inozemstva.
Toaletni predmeti. - šsetke za zobe in za
obleke, glavniki, ogledala itd. — RazpraŠevalci za dišave.
Dežni plašči
pristno angleSki, garantirano nepremoCljivo blago za gospode in (lame gotovi in po meri od 35 K viSe,
Cene brez konkurence! Dlabolo - igre.               DlaboIo-1gre.