Potrebujemo nacionalno zdravstvo Pogovor z dr. Majdo Ustar, Radom Žitnikom in Jožetom Novakom Je že tako, da zdravi ne razume bolnega, kajti zdravje dobi vrednost šele, ko zbolimo. Takrat smo sposobni v živo začutiti, kako res je, da je vse stvari mogoče urediti, če si le pri zdravju. Zdravje pa ni le odsotnost bolezni, marveč pomeni tudi psihično trdnost in ekonomsko brezskrb-nost. Ko ftlovek resno zboli. se mu poruši svet, v katerem je do takrat živel; Se toliko huje pa je to, ie se boji, da v takem primeru ne bo deležen prlmernega zdravljenja in socialne varnosti. Vsi vemo, v kako zagatnem položaju se ta čas nahaja naše zdravstvo in z njim tudi mi, ki se imenujemo njegovi porabniki. Prav zato smo za skupni pogovor občinskih glasil iz Ljubljane in regije, ki ga navadno imamo ob tem času. zaprosili prim. dr. Majdo Ustar, predsednico mest-nega komiteja za socialno in zdravstveno varstvo Ljubljana, ki obenem dela tudi kot specialistka pnevmologinja v pljučnem dispanzerju Zdrav-stvenega doma Vič, Rada Žitnika, pomočnika predsednice komiteja in Jožeta Novaka, predsednika skupščine medobčinske zdravstvene skup-nosti Ijubljanske regije. Z gosti naših glasil smo se pogovarjali Vera Vogrinčič, urednica Javne tribune iz Siške, Mojca Leskovšek-Svete, urednica Kočevskih novjc iz Kotevja in Darja Juvan, novinarka moščan-ske Naše skupnosti, ki je pogovor tudi pripravila za objavo. Ponu|a •• vellko vpraianj, preveč, da bi bllo nanje mogoče zadovo-Ijivo odgovorlti na odmer|enem prostoru. V kakšnem polozaju je ta čas nas> zdrav»tvo? Kje so korenlne za tako stanje? Ali bo mogoče obdriati zdajinjo raven zdravstvenih storitev? Prlm. dr. Ustar: »Nikjer na svetu ni zdravstvo poceni, kajti z razvojem tehnike se je pojavila potreba po sodobni opremi, ki je draga. Prav gotovo pa je med vzroki za stanje, v katerem zdravstvo je, za agonijo, če lahko tako rečetn, njegova razdrobljenost; v Sloveniji imamo 63 sisov. Stremeti pa bi morali k nacionalnemu zdravstvu, k eni doktrini, Iz strokovnega staliSča tudi k enotnim strokovno metodološkim koncep-tom. Mi smo v preteklosti poskušali reševati zdravstvo z raznimi ukrepi, ki pa vsi niso bili uspešni. Slovenija, ki ima dva milijona prebivalcev, ne potrebuje večjega števila kliničnih centrov in zapiranja v regije. Tudi to nas je pripeljalo v položj, v kalerem smo. Situacijo, v katerem zdravstvo je, pa kaže tudi njegov delež v družbenem proizvodu« All obsta|ajo novej&i podatki o tem, kaksen ta delež |e? Prim. dr. Uslar »Delež zdravstva v družbenem proizvodu republike je leta 1979 znašal 5.3 odstotka, v Ljubljani v istem letu 6,2, lani pa je bil v Sloveniji 5,1 odstotka, v Ljubljani pa le 4,5, kar je komajda mogoče verjeti. Hkrati nas je zadel še interventni zakon in prišlo je do blokade sredstev. Znan je podatek, da v Ljubljani občinski sisi zaostajajo s plačili za tri mesece - Med upniki, kl naf bi prlnesll zdravstvu neka| denarja, je tudi partici-pacl|a, ki |e blla ob uvedbi leta 1979 zamliljena bol| kot vzgojni ukrep. Po 1. |uli|u letos pa je samoudeležba bolnika postala resna prepreka za Iskanje pravočasne zdravni&ke pomoči. Prim. dr. Ustar: »Ta participacija je bila palica z dvema koncema. Udarila je marsikaterega občana, predvsem tistega z mejnimi ali nizkimi osebnimi dohodki, stareiše Ijudi, invalidske upokojence in kronične bolhike. Vemo pa tudi, da so bile zato nekaj mesecev naše bolnišnice prazne, kar je zanje pomenilo izpad dohodka. Ta visoka participacija ima za posledico, da Ijudje odlašajo s prihodom k zdravniku, nnisleč, da se bodo pozdravili sami od sebe. Zdravniki na klinikah vedo povedati, v kako težavnem stanju so Ijudje prihajali k njim. Trdim, da zdravstvo mora biti dostopno vsem Ijudem, zato je bolj pošteno in socialno, da zdravi Ijudje plačujejo za bolne, ne pa da si kot bolnik dvakrat udarjen. Pravica do zdravja je ena osnovnih eiovečanskih pravic in zato mislim, da je solidarnost tu potrebna - Kolikšen pa je sploh delež participacije v prihodkih zdravstva? Rado Žitnik: »V skupnih prihodkih zdravstva znaša participacija pet odstotkov. Od 1. julija dalje je ta ukrep ekonomska nuja. Računamo pa, da se bo participacija z Novim letom normalizirala, znižala in se potem revalorizirala v skladu s samoupravnim sporazumom.« Prim. dr. Ustar »Zdravstvo od te participacije nima nič, dobi pač toliko manj, kot Ijudje skozi n)o prispevajo. Obstajajo variante, kaj naj bi se s participacijo zgodilo po 1. januarju. Po enem izmed predlogov, naj bi v stomatologiji zmanjšalt dajatve za polovico, cenejši bi naj bili tudi recepti, prvi pregledi in še nekatere druge stvari.« Zanimivo bi bilo izvedeti, čeprav to ne spada na »denarno« področje zdravatva, katera obolenja so pri nas najpogostejša? Prim. dr. Uslar: »Obolevnost se seveda spreminja. Naj za primer navedem, katere bolezni so bile v začetku tega stoletja med najpogostej-šimi vzroki umrljivosti v ZDA: na prvem mestu so bile infekcijske bolezni, predvsem tuberkuloza, na drugem pljučnica, nato srčna obolenja, razne črevesne bolezni, na osmem mestu je bil rak, na desetem kap. Na prehodu v 21. stoletje, tudi te številke so za ZDA, so se na prvem mestu znašla srčna obolenja, sledijo rak, pljučni rak, možganske prizadetosti zaradi sprememb v ožilju, na osmem meslu pa kronični bronhitis. Podobno je tudi pri nas. Ljubljana je med večjimi krajl v Sloveniji v kurilni sezoni na tretjem mestu glede koncentracije dima in žveplovega dioksida. Ta onesnaže-nost ozračja je eden od več vzrokov, ki imajo za posledico veliko obolevnost dihal, ki so tudi najpogosteje razlog za prihod k zdravniku splošne medicine. Zaradi kroničnega bronhitisa, ki ga je iz leta v leto več, je bilo v Ljubljani v lanskem letu izgubljenih 38247 delovnih dni.« Stiiati je govorice, ki so najbii povezane z ukinjanjem nekaterih dislociranih ambulant, da se zmanfiuje obseg osnovnega zdravstve-nega varstva. * Prim. dr.Ustar: »Svetovna zdravstvena organizacija je izdala parolo: zdravje vsem do leta 2000. Tudi mi smo v aktih zapisali, da dajemo prednost osnovnemu zdravstvenemu varstvu, ki je veliko cenejše od bolnišničnega. V njegovem okviru se tudi rešuje 80 do 85 odstotkov vseh primerov. Naš koncept je približati osnovno zdravstveno varstvo Ijudem, vendar če obstoj ambulante ni ekonomsko upravičen, denimo da vanjo ne prihaja dovolj bolnikov, še zlasti pa, če je v bližini urejen zdravstveni dom, si to zaradi skromnih denarnih možnosti ne moremo dovoliti. Hospitalnih ustanov pa imamo v Sloveniji dovolj, še zlasti, ker si prizade-vamo zmanjšati hospitalizacijo in bolnišnično zdravljenje. Vrhunsko medicino imamo v Kliničnem centru, ki ni samo Ijubljanska, marveč republiška ustanova, kar radi pozabljamo. Je pa res, da v Ljubljani nimamo regionalne bolnice in Univerzitetni klinični center opravlja tudi to nalogo« Jože Novak: »Kar zadeva organiziranost v zdravstvu,' bi morali v okviru Slovenije, ki je majhna, imeti eno samo rizično skupnost za kompletno zdravstvo, predvsem kar zadeva financiranje te dejavnosti, normativov in standardov. Doseči pa bi morali tudi večjo racionalizacijo. Ta težka situacija je med družbenimi dejavnostmi najbolj prizadela prav zdrav-stvo, ki na nekatere vrste stroškov, kot na primer energija, hrana in zdravila, ne morejo vplivati. Na stroške lahko vplivajo le prek osebnih dohodkov, ki pa so v zdravstvu že itak nizki, obenem pa v strukturi vseh izdatkov, za razliko od šolstva na primer, pomenijo le manjši del.-< Zdravstvo samo ne bo zmogle rešiti nakopičenih težav. V republiki bi 38 morali odločiti, katere dejavnosti ima|o prednost in jih ustrezno financirati. Problematični so tudi osebnl dohodki zaposlenih v zdrav-stvu. Kako to vpliva na delo?