168
Šopek Marijinih čednostij
XI. Stanovitnost.
nez Timur-Tamerlan je v svoji mladosti sklenil priboriti si veliko kraljestvo. Zbral je okolo sebe lepo število mladih junakov in je napadel kralja, ki si je po krivici osvojil državo, do katere je imel on pravico. Precej v prvi bitki pa je bii premagan, njegove čete so bile razkropljene in sam se je moral skriti v nekem razpadlera poslopju, da ga niso sovražniki ujeli. V tej samoti se ga je lotila malosrčnost in sklenil je vojskovanje popolnoma pu-stiti in doma mirno živeti. Tedaj za-pazi, kako nese neka mravlja po zidu zrnce, ki je bilo večje kot ona. Pa preden prileze mravlja s svojim bremenom do vrha zidii, pade nazaj na tla. Nekaj časa leži kakor mrtva. Kraalu pa zopet zgrabi zrnce in je nese po zidu, kakor poprej. Ker je pa ravno pod vrhom štrlel iz zida nek kamen, pade mravlja zopet na tla. To se je ponovilo devetinšest-desetkrat. Pa tudi sedemdesetič mravlja poskusi svojo srečo in pridc z bremenom na vrh zida. Ko knez to vidi, reče: ,In jaz sem hotel pri prvem poskusu izgubiti pogum!" Zbral je zopet svoje vojake in v nekaterih Ietih si je osvojil veliko državo.
Mravlja je naučila mladega kneza stanovitnosti, ki je potrebna za izvršitev vsakega dela. Stanovitnost je pa še zlasti potrebna za izvrševanje dobrih in bogo-Ijubnih del, ker Bog ne bo poplačal dobrih del onemu. ki jih je zaoel, ampak onemu, ki jih je stanovitno iz-vrševal. Koliko jih je dobro začelo, pa slabo končalo! Savla je Bog izbral za prvega kralja svojemu izvolje-nemu Ijudstvu; bil je tedaj dober in oednosten. Toda prevzel se je in se udal napuhu; to je bilo začetek njegovega žalostnega življeoja in še bolj žalostnc smrti. Koliko dobrega bi bil lahko storil, ko bi bil ostal stanoviten!
169
Stanovitnost se razvija iz krščanske sronosti. Kdor je srčen,  izvršuje dobro  kljub vsem ležavam in rajše
Sv. Kazimir. (Prim. ,Zgledi bogoljubnih otroku, III. 108).
vse pretrpi, kakor bi grešil. Kdor trajno tako dela, on 1ma stanovitnost in popolno zaupljivo lahko pričakuje svojega plačila.
170
Lepšega zgleda stanovitnosti pa ne poznam, kot je Marija. Kakor v drugih čednostih prekosi apostole, mučenike. sploh vse svetnike, tako tudi v stanovitnosti. Noben angelj, noben svetnik ni prejel toliko milostij od Boga, kot Marija, in z vsemi temi je ona zvesto sodelovala. Ko bi le v eni čednosti ne bila vedno sta-novitna, bi ne mogla biti kraijica vseh svetnikov.
Vse svoje življenje je uravnala po zgledu Jezusa samcga. Naš božji Zveličar nam ni pokazal samo ob eni ali drugi priliki svojih nebeških čednostij, ampak preživel jc človeško življenje do popolne moške dobe. Tako je njegovo življenje tudi vzvišen vzor stanovit-nosti. Vse hudo, kar jeprestal božji Zveličar, je Marija ob enem ž njim trpela. Zaničevanje, zasramovanje, pa tudi lakoto, žejo, utrujenost. vse to je tudi Marija ob-čutila. In vendar, ko je Sin božji rekel na križu: ,Do-polnjeno je", Marijinega trpljenja še ni bilo konec: morala je še mnogo bridkega prestati na zemlji. Pa kako potrpežljivo je prenašala vse to! To je junaška stanovitnost. Kakor v prenašanju trpljenja, pa se odlikuje Marija v stanoTitnem izvrševanju vseh lepih čednostij.
Ljubi otrok, gotovo tudi ti želiš ostati stanoviten v dobrem. Rabi za to tudi potrebne pripomoeke. Sveti Avguštin pravi, da stanovitnost doseže však, kdor zanjo ponižno prosi in se je skaže vrednega. Najpoprej je treba goreče moliti za stanovitnost. Ko sta sv. Pavel in Sila v Filipah na Macedonskem bila bičana in potem vržena v ječo, sta moJila in vsi, ki so bili v ječl, so ju slišali. Molitev ju je ohranila stanovitna. Vrednega se pa milosti stanovitnosti tisti skaže, ki z milostmi sodeluje, kdor zvesto izpolnjuje božje in cerkvene za-povedi in izvršuje natančno svoje stanovske dolžnosti. Da boš pa mogel vse to storiti, pa se priporočaj njej, ki je najlepši zgled stanovitnostt, Mariji. Sveti Jožef Kupertinski je vprašal nebeško Mater: »Kako bom rešil svojo dušo?" in ona mu je odgovorila: nČe žvest ostaneš v raoji ljubezni do smrti." Glej, Ijubi otrok, to velja tudi tebi.                                           a. stroj