i;v_t III IfeiTOmKlMl Mchika proti Cerkvi. V zadnji števill.i smo objavili usodo mehiške duhovščine, ki jo framasoni, liberalci in socialisti preganjajo in tirajo preko državnih mej. Tako je torej preganjanje katoliške Cerkve, ki se je početkom poprejšnjega lcta nekoliko omililo, srcdi feta na novo vzplamtelo. Pokrajinsk;* vlada v Veracruzu je odrediia, da smc za 100.000 vernikov izvajati dušeskrbjc samo 1 duhovnik. Kar presega t<> število, mora iz države. Vcracruzvi jc sledilo okrožje Mchika. Zvezni prndsodnik Ortiz Rubio je izdal ukaz, d> v mestu Mehiki in v okolici sme biti ]o toliko duhovnikov, da pride 1 na 50.000 vernikov, torej za eelo mesto, ki štcjc preko 1 milijona prebivalcev, samo 24. Nadalje je odrejeno, da se morajo od 2. januarja 1932 vsi duhovniki javiti pri policiji ter zaprositi dovoljcnje, da Bmejo izvrsevati svojo duhovniško službo. Ukaz predsednika Rubia odreja, da se mora samo v mestu Mehiki zapreti 200 cerkva. Vlada vodi tudi borbo proti katoliškim šolatn. Izdala je namreč odlok, da skušnje, ki jih učenci napravijo na zasebnih šolah, ne veljajo za sprejem na visokih šolah, marveč da morajo dijaki in učenci zasebnih šol napraviti sprejemne izpite pred državno komisijo. Na ta način hočejo katoliške šole onemogočiti. Tako se Cerkvi godi, kjer liberalizem in lažnjivo svobodomiselstvo cveti. Etijopskf princ pri papežu. Dedni princ Etijopije — dežele v vzhodni Afriki, južno od Egipta, koje prebivalci 80 kristjani, pa ne katoličani, vsaj po večini ne — je na svojem potovanju po Evropi bil nedavno sprejet tudi od papeža Pija XI. Sprejem se je izvršil s posebno svečanostjo. Princ je prinesel s seboj pismo sedanjcga etijopskega cesarja papežu. Pismo je sestavljeno v etijopskem jeziku s francoskim prevodom, pisano je v umetniški obliki na pergament. Papež se je zanimal za umetniške slike na tem pismu ter jo pozdravil etijopske svoje obiskovalce v francoskem jeziku. Nato je izročil princu zlato medajlo, dvema drugima princema vsakemu srebrno medajlo, princesinji pa dva jako dragocena rožna venca. Darilo, ki je etijopski cesar poslal papežu, je dragocen, velik, zanimivo poslikan tepih. Boljševiki tižijo s cerkvenimi zvonosri. V mesto Rotterdam je dospela boljševiška pošiljatev, obsegajoča veliko število ruskih cerkvenih zvonov. Boljševiki so te zvonove poropali po ruskih cerkvah," nekatere razbili, druge poškodovali ter jih poslali v Francijo in druge države, da jih prodajo kot bronasto tvarino. Največji zvon tehta 60 centov. Ko so iz tega zvona pri razkladanju izvabili zvok, je bil tako lep ter čist, da so tisti, ki so ga slišali, bili ganjeni. Z ostrimi besedami so obsodili barbarstvo, ki meče zvone iz cerkva in jih smatra kot predmet trgovanja. Napisi na teh zvonih so iz leta 1796, 1824, 1849, 1913 in iz kasnejšega časa. Vseh zvonov je po težini za 40.000 kg. Kupila jih je francoska oboroževalna industrija, da jih prelije v topove za Japonce. Tudi nemška kovinska industrija je kupila od boljševikov uropane cerkvene zvonove. Škofija s severnim tečajem. To je najsevernejša škofija, ki obspga ozemje okoli 1 milijona kvadratnih kilome- trov. Velika je zima, ki tamkaj vlada pa je vendar tudi v teh mrzlih krajih dosti verske gorcčnosti. V teh obsežnih pokrajinah je 30 let živel in deloval kot misijonar pater Turquet.il. Trudil se je, da razširi med tamošnjim, od drugega sveta ločenim in zapuščenim prebivalstvom luč vere in izobrazbe. Njegovo požrtvovalno in vztrajno delo je rodilo uspeh. Število vernikov je naraščalo od leta do leta. Tako je bilo potrebno, ustanoviti posebno katoliško škofijo. Za prvega škofa je imenovan p. Turquetil. Njegova škofija sega do severnega tečaja, ki tudi spada v to škofijo. V marokanski puščavl se širi katoliška vera, ki je v prvih stoletjih krščanstva v teh pokrajinah tako cvetela. Katoliški misijonarji, med njimi zlasti še frančiškani, se trudijo, da bi vedno več duS pridobili za Kristusa in njegovo Cerkev, Rastoče število vernikov za- hteva vedno več cerkva in kapel. Kjer jih ni, pa jih gradijo. V večjih krajih in mestih zidajo velike cerkve, v naseljih v puščavi pa kapele in kapelice. V teh kapelicah opravi od časa do časa službo božjo kak misijonar, ki ga njfgova pot pripelje v ta kraj. Apostolski vikar v Maroku škof Vielle je pred Božičem posvetil v Tazertu, 60 km odd^ljeno od Marakeša, sredi vasi, kjer stanujejo sami Berberi, misijonsko naselbino. Ta nova misijonska postaja, ikjer bivata dva misijonarja, obsega skr.omno hišico, kapelico in apoteko za uboge. Ljudje prihajajo od daleč iz puščave, da najdejo tukaj duhovno in telesno pomoč. Sneg v Betlehemu. Početkom februarja je betlehemsko mesto doživelo nekaj izrednega. Padal je namreč sneg, Łesar prebivalstvo že ni videlo šest let. Ta sneg in deževje je pa tudi napravilo konec sttši, ki je pritiskala na mesto in povzročila pomanjkanje vode.