217 Letnik 43 (2020), št. 1 oddelk a za zgodo vino Uni v erze v Salzbur gu (Fachbereich Geschichte der Univer- sität Salzburg ) je imela pr eda v anje na g la vno t emo zbor o v anja – Kulturna dedi- ščina – strategije upravljanja z dediščino . Njeno pr eda v anje z naslo v om Kulturna dediščina in vloga arhiva je obseg alo naslednje t eme: por ast r azisk o v alnih t em o ar hi vu, ar hi v k ot kr aj znanja in k ulturneg a spomina, digitalni pr eobr at in izzi vi za ar hi v e, no v o zanimanje za mat erialnost in v logo ar hi v a, ar hi v k ot kr aj učenja in iz menja v e znanja. V ečer se je zaključil s pogostitvijo in animir ano r azpr a v o med stano v skimi k olegi. Naslednji dan dopoldne so sledila tri pr eda v anja. Ob 9. uri je imel Mar - tin Schlemmer iz deželneg a ar hi v a v Se v ernem P or enju- V estf aliji (Landesarchiv Nordrhein-Westfalen ) z mal ce pr o v ok ati vnim naslo v om »Unsexiest Must-have ever? « pr ecej int er akti vno pr eda v anje o ocenje v anju upr a v ljanja zapiso v s str ani ar hi v o v , kjer so lahk o poslušalci spr oti sodelo v ali in ist očasno izpolnje v ali sple - tno ank et o pr ek spletne str ani Mentimet er ( www .menti.com ), ki omogoča delo na dalj a v o (k ar je v sedanjem času še posebej aktualno). Sodelo v anje v ank eti je ob ugota v ljanju r ezultat o v spr ožilo pr ecej smeha med udeleženci. Pr eda v a - nje – iz pr ak se za pr ak so – se je osr edot očilo na t emo pripr a v e in s v et o v anja oblast em v k ont ek stu upr a v ljanja digitalnih dok ument o v upr a v e. Pr eda v at elj je mnenja, da naj bo v ospr ed ju int er es pr a v očasno pr epoznati in pr ed videti po - tr ebe, želje, vpr ašanja in pomislek e upr a v e, t er tudi ponuditi lastne ar hi v sk e st oritv e br ez pr ecenje v anja lastnih možnosti in v eščin. Sledila je Liane Tief en - bach (Wiener Stadt- und Landesarchiv ) s pr edsta vitvijo digitalneg a vr ednot enja ar hi v sk eg a gr adi v a na primeru mesta Dunaj. Leta 2001 ustano v ljena delo vna sk upina (ARCHe – Archivierung elektronischer Aufzeichnungen ) za pripr a v o r e - šit e v v zv ezi s pr e vzemom digitalneg a gr adi v a dunajsk e mestne upr a v e (ELAK – elektr onsk a dok umentacij a) je pri s v ojem delu prišla do zaključk a, da je ohr a - njanje digitaln e dok umenta cije mogoče samo s pomočjo uspešno implementi - r aneg a pisarnišk eg a poslo v anja. Pr edsta vit e v je v sebo v ala tak o prik az kr atk eg a zgodo vinsk eg a r azv oja upr a v ljanja s podatki v okviru dunajsk eg a magistr ata k ak or tudi pr edsta vit e v izločanja in pr enosa dok umentacije iz ELAK -a v digi - talni ar hi v . Jak ob W ühr er (Oberösterreichisches Landesarchiv ) je pr edsta vil prv e izk ušnje, možnosti in tv eg anja v zv ezi z GDPR -jem in njego vim odr ažanjem na prihodnje vr ednot enje ar hi v sk eg a gr adi v a. P oudaril je, da se ar hi visti že dolgo časa uk v arjajo z r azv ojem str at egij vr ednot enja in njiho vimi izboljša v ami, ki jih sedaj pr enašajo še na digital no gr adi v o. P o njego v em mnenju po v ečana občutlji - v ost g lede v arstv a podatk o v daje še en potr eben vidik, ki ar hi v om omogoča ne samo u v elja v ljanje, t em v eč pr ed v sem pr ofilir anje. Naši a v strijski k olegi se, ta k o k ot mi, sr ečujejo z izzi vi digitalizacije in v ar o v anja ose bnih podatk o v , pr ed v sem občutlji v e nar a v e. Obe t emi sta izzv ali pr ecej burnih odzi v o v na sr ečanjih, ki sem se jih udeležila (dela vnica na t emo ar hi v alij, ki v sebujejo občut lji v e osebne podatk e in pr eda v anja drugeg a dne) – nek aj podobneg a k ot na našem zbor o v anju v Mariboru – in jasno k aže, da bodo (bomo) še nek aj časa isk ali r ešitv e, pr ed v sem pa bo ta t ematik a d vigo v ala pr ecej pr ahu v naših r azpr a v ah, k ar pa nas ne sme od vrniti od slednjih. mag. Hana Habjan Študij arhivistike (prva stopnja), arhivistike in dokumentologije (druga stopnja) ter arhivskih znanosti na Visokošolski izobraževalni ustanovi Alma Mater Europaea – Evropski center Maribor V Slo v eniji in tujini nastaja v sak dan v edno v eč dok ument o v , zat o sta upr a v ljanje le-t eh in njiho v a dolgor očna hr amba zelo pomembna. Učink o viti 218 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences poslo vni sist emi br ez skr bno ur ejenih in ohr a - njenih dok ument o v t er hitr eg a dost opa do njih ne mor ejo delo v ati. T o v elja tudi za sodobne ar hi - v sk e ustano v e. Zat o je potr eba po str ok o vnjakih s podr očja ar hi vistik e in dok ument ologije v edno v ečja. Alma Mat er E ur opaea – E vr opski cent er Maribor izv aja od okt obr a 2019 študij ar hi vistik e na v seh tr eh st opnjah. Magistrsk emu študijsk e - mu pr ogr amu na drugi bolonjski st opnji (od leta 2012) in študiju ar hi vistik e na prvi bolonjski st o - pnji (od 2017) se je z akr edi tacijo f ebruarja 2019 pridružil tudi dokt orski študij ar hi v skih znanosti na tr etji bolonjski st opnji. V si študiji se izv ajajo na lok acijah v Mari - boru, Ljubljan i in K opru, poleg klasičnih pr eda - v anj pot ek ajo tudi videok onf er enčna pr eda v anja, e-sr ečanja in e-go v orilne ur e v skladu z izv edbe - nim načrt om pri posamezni h pr edmetih. Na v seh tr eh st opnjah je poudar ek na deja vnem in spr o - tnem študijsk em delu. Študijski pr ogr am ar hi vistik e tr aja tri leta. P o k ončanem študiju študentje pridobijo nazi v diplomir ana ar hi vistk a/diplomir ani ar hi vist . Študijski pr ogr am ponuja znanja, ki so potr ebna za ob v lado v anje ar hi v sk eg a in dok umentarneg a gr adi v a od njego v eg a nastank a, ur ejanja, vr e - dnot enja, pr e vzemanja, popiso v anja, dolgor oč - ne hr ambe, upor abe do ar hi vir anja. Pridobljena znanja omogo čajo diplomant om upr a v ljanje in celo vit o ob v la do v anje dok ument o v v r azličnih ok oljih in z r azličnimi inf ormacijskimi sist emi. Kak o v ost en, inf ormacijsk o podprt študij ar hi vi - stik e na Almi Mat er E ur opaea – EC Maribor izv a - jajo vis ok o priznani str ok o vno usposobljeni pr e - da v at elji s pr eda v anji, k onz ultacijami, r azlag ami primer o v iz pr ak se, udeležbami na domačih in mednar odnih k onf er encah, v ar hi v skih šolah, s str ok o vnimi ek sk urzijami in z izmenja v ami štu - dent o v . P osebnost študija na Almi Mat er E ur opea – ECM je ob v ezna deja vna udeležba študent o v na k onf er encah. Pr edmetnik na prvi st opnji je zelo obši - r en in obseg a študijsk e ob v eznosti udeležbe na pr eda v anjih, opr a v ljanje izpit o v t er izdela v o se - minarskih in pr ojektnih nalog. Študij študentje zaključijo z izdela v o diplomsk e naloge. V tr eh študijskih letih študentje poslušajo naslednja ob - v ezna pr eda v anja: u v od v ar hi vistik o, poslo vna inf ormatik a, u v od v r azisk o v alne met ode, mene - džment v k ulturi, zgodo vina institucij, zgodo vina ar hi v sk e deja vnosti, t eor etične osno v e ar hi v sk e znanosti, t eor etične osno v e dok ument ologije, e - -ar hi vi, mat erialno v arstv o, ar hi v sk o pr a v o, za - k onodaja s podr očja upr a v ljanja podatk o v , k on - serv acija in r esta vrir anje ar hi v sk eg a gr adi v a, tipologija ar hi v sk eg a gr adi v a, upr a v ljanje podat - 219 Letnik 43 (2020), št. 1 k o v , popiso v anje in ur ejanje ar hi v sk eg a gr adi v a, met ode in post opki dela z ar hi - v skim in dok umentarnim gr adi v om pri ustv arjalcih. V tr etjem letnik u opr a v ljajo študentje dela iz ar hi v sk e pr ak se in pr ojektne naloge t er izdelajo diplomsk o na - logo. P oleg ob v eznih pr edmet o v lahk o izbir ajo tudi med izbirnimi pr edmeti, ki širijo njiho v a obzorja in omogočajo k ak o v ostnejše delo v ar hi vu. Izbirni pr edme - ti, med k at erimi lahk o izbir ajo študentje v tr etjem letnik u, so naslednji: upr a v lja - nje dok ument o v in model upr a v ljanja dok umentacije pri ustv arjalcih, latinski je - zik (1 in 2), pomožne ar hi v sk e v ede, latinsk a paleogr afija, inf ormacijsk a v arnost , inf ormacijsk a opr ema in infr astruktur a ja vneg a e-ar hi v a t er njuno upr a v ljanje, standar di s podr očja v arnosti v elektr onsk em ok olju, zajem in hr amba e-gr adi v in spr emlje v alnih st orit e v , k ulturna zgodo vina Slo v ence v , obča zgodo vina no v eg a v ek a, upr a vni post opek in inšpek cijski post opki s podr očja ar hi v skih deja vnosti. Izbor izbirnih pr edmet o v je načrt o v an tak o, da omogoča po v eza v o med žlahtno tr adicijo ar hi vistik e v pr et eklosti in digitalno prihodnostjo. Študijski pr ogr am ar hi vistik e in dok ument ologije na drugi bolonjski st o - pnji tr aja d v e leti. V prvi letnik magistrsk eg a študija se lahk o vpišejo k andidati, ki so k ončali študijsk e pr ogr ame prv e st opnje z ustr eznih str ok o vnih podr očij, dosedanje študijsk e pr ogr ame za pridobit e v visok e str ok o vne ali uni v erzit etne izobr azbe z ustr eznih str ok o vnih podr očij (pr edbolonjski študij) ali enak o vr e - dne študijsk e pr ogr ame z drugih str ok o vnih podr očij. Ti mor ajo pr ed vpisom opr a viti dif er encialne izpit e. Študentje po k ončanem pr ogr amu pridobijo na - zi v magistrica ozir oma magist er ar hi vistik e in dok ument ologije. Pr edmetnik magistrsk eg a študija obseg a naslednje pr edmet e: t eor etične osno v e ar hi v sk e znanosti in ar hi v sk e etik e, osno v e dok ument ologije, pr a vna drža v a in ur edit e v pr a vneg a v arstv a ar hi v sk eg a in dok umentarneg a gr adi v a, osno v e or g anizacije inf ormacij, e-ar hi vi in hr amba digitalneg a gr adi v a, r azisk o v alne met ode, zgo - do vina ar hi v sk e deja vnosti, v arstv o ar hi v sk eg a in dok umentarneg a gr adi v a. Pr edmetnik ob v eznih pr edmet o v dopolnjuje šir ok a pal eta izbirnih pr edmet o v: dost op do inf ormacij, upor abniki inf ormacijskih vir o v in st orit e v , zgodo vina E vr ope no v eg a v ek a, inf ormacijski mar k eting, elementi k art ogr afije, izbr ana po - g la vja s podr očja standar dizacije na podr očju upr a v ljanja dok ument o v , r azv oj in struktur a institucij, elementi k onservir anja in r esta vrir anja ar hi v sk eg a in dok umentarneg a gr adi v a, vr ednot enje ar hi v sk eg a in dok umentarneg a gr adi v a, k ulturna zgod o vina Slo v ence v , v arstv o ar hi v sk eg a in dok umentarneg a gr adi v a v izr ednih r azmer ah t er izbr ana pog la vja iz ar hi v sk e t eorije in pr ak se. Alma Mat er E ur opaea omogoči v sem študent om tudi udeležbo na mednar odni k onf er enci Inštituta ar hi v skih znanosti T rst – Maribor in udeležbo na poletni ar hi v ski šoli v T rstu. Študentje v drugem letnik u poleg seminarskih nalog izdelajo pr ojektno nalogo in z zago v or om magistrsk e naloge dok ončajo študij. Študijski pr ogr am dokt orsk eg a študija ar hi v skih znanosti je zasno v an pr oakti vno. R azvija obst oječa spoznanja s podr očja ar hi v sk e t eorije in pr ak se in omogoča r azv oj t er implementacijo znanj, r ešit e v , met od in post opk o v , ki so potr ebni za objekti vno dolgor očno stabilno upr a v ljanje že obst oječih in priča - k o v anih no vih oblik ar hi v sk eg a gr adi v a, ne g lede na njiho v e poja vne oblik e in ok olja, v k at erih nastajajo. Medt em k o pr edsta v ljata študija na prvi in drugi st opnji no v ost v slo - v ensk em pr os t oru, pr edsta v lja dokt orski študij ar hi v skih znanosti no v ost tudi v mednar odnem pr ost oru. Prvi dokt orji znanosti iz ar hi vistik e bodo imeli v sa znanja za ur ejanje in r eše v anje najodgo v ornejših nalog, s k at erimi se sr ečuje - jo (sr ečujemo) ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a. P oudar ek dokt orsk eg a študija na f ak ult eti Alma Mat er E ur opaea – EC Maribor je na deja vnem in spr otnem študijsk em delu, na upor abi zaht e vnejših znanstv eno-r azisk o v alnih met od, na pr oblemsk o zasno v anem študiju in na indi vidualnem študiju. Ob v ezni sesta vni del pr ogr ama so r azume v anje in upor aba r azličnih r azisk o v alnih met od sk ozi r azisk o v alne pr ojekt e, znanstv eno pisanje, publicir anje in pr edsta v ljanje r ezul - tat o v r azisk a v pr ed str ok o vno in znanstv eno ja vnostjo. 220 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences V dokt orski pr ogr am študija ar hi v skih znanosti se lahk o vpišejo diplo - manti študijskih pr ogr amo v druge st opnje, dosedanjih študijskih pr edbolonj - skih pr ogr amo v za pridobit e v uni v erzit etne izobr azbe in za pridobit e v magist e - rija znanosti ozir oma specializacije. Pr edmetnik je sesta v ljen iz naslednjih pr edmet o v: r elacije ar hi v skih zna - nosti, elektr onsk o ar hi vir anje in inf ormacijsk a infr astruktur a, met odologije znanstv eneg a r azisk o v anja, met odologije pripr a v e, izdela v e in ur ejanja znan - stv eneg a dela, r azisk o v alne met ode v ar hi vistiki in iz dela v a dispozicije dok - t orsk e diserta cije, izdela v e dokt orsk e disertacije in d v eh izbirnih pr edmet o v . Seznam izbirn ih pr edmet o v obseg a naslednje pr edmet e: dok umentni sist emi in ar hi vir anje, or g anizacijski sist emi v ar hi vistiki, tipologija ar hi v sk eg a gr adi v a, t emeljne prvine ar hi v sk eg a pr a v a, elementi k onservir anja in r esta vrir anja ar hi - v sk eg a gr adi v a, jeziki in spomeniki – r aba, edicije in oh r anjanja, g la vna dejstv a k ulturneg a r azv oja slo v ensk eg a pr ost or a, upor aba ar hi v sk eg a gr adi v a in v ar o - v anje osebnih podatk o v , hr amba elektr onskih dok ument o v v zasebnem sekt or - ju, r azisk o v anje spleta in spletne t ehnologije, upr a v ljan je tv eg anj pri elektr on - sk em ar hi vir anju, v ar o v anje in vzdrže v anje ar hi v skih knjig in knjig v ar hi vih, viri za slo v ensk o k ulturno zgodo vino, latinsk a epigr afik a, latinsk a paleogr afija, ar hi v sk o gr adi v o in pr a vni int er es, v ar o v anje ar hi v sk eg a gr adi v a v v ojnih in iz - r ednih r azmer ah. T emeljni cilj študijsk eg a pr ogr ama je oblik o v anje diplomanta z ustr ezni - mi k ompet encami, ki jih potr ebujejo ne samo ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a v ja vnem in zasebnem sekt orju, ampak tudi r azlične ar hi v sk e ustano v e, ponu - dniki st orit e v in druge osebe, ki so k ak or k oli po v ezane s podr očji upr a v ljanja, ohr anjanja in upor abe ar hi v skih v sebin t er njiho vih nosilce v v celotnem ži - v ljenjsk em ciklu. Študij v v seh študijskih pr ogr amih pot ek a v majhnih sk upinah, kjer je pr et ok znanja od pr eda v at elja do študenta neposr eden, pr eda v at elji pa so v sak emu študentu dne vno doseg lji vi. Kak o v ost študije v v seh smeri na Almi Mat er E ur opaea pa najbolj potrjuje visok a zaposlji v ost diplomant o v . Diplomanti magistrsk eg a študija ar hi vistik e in dok ument ologije so se zaposlili tudi v med - nar odnih ar hi v skih or g anizacijah. V si trije študijski pr ogr ami s podr očja ar hi vistik e in do k ument ologije so podr obno pr edsta v ljeni na str aneh www .almamat er .si . V se študijsk e pr ogr ame Alme Mat er E ur opaea – ECM akr editir a Nacionalna agencija R epublik e Slo v eni - je za k ak o v ost v visok em šolstvu. Alek sander La vr enčič