Iz lirike mlade in najmlajše generacije
530
IZ LIRIKE MLADE IN NAJMLAJŠE GENERACIJE
DOPOLNJENO JE
Božidar Bagola
lišaj na črnem grebenu krastave razpoke zaman solze v oktobru
samoodpadništvo pogojuje zveličanje dnevi zeleneče zadostitve prešteti po padcu se ne zganemo okras na stolpu brez sočutja črnkasta umišljenost tožnovestništva
v očeh preplašencev list ki je odpadel protestiram ne maram besednih pokvek moje hrepenenje je edinstvena pesem brez človeškega rimanja
vzdihljaj materine prsti
bila je jesen
domotožje osamelih klopi po stezah omedlevajo pesniki zasanjani v belino kosti
ZRAVEN LJUDI
Božidar Bagola
zastonj sem verjel v navzočnost zbeganost miril s podplati igral se ponarejevanja korakov nobene natečene žile nisem opazil vendar bil sem prisiljen gledati vstran
s pomislekom odrinjen sem začel odločno pljuvati v nebo hrepenel po žveplu morda se ogrejem tukaj je tako hladno vse bolj se temni natanko snujemo prevare
Iz lirike mlade in najmlajše generacije
misleč da smo ljudje in ne dvonožci kakor škarje klešče predsodkov ni lahko odrezati izruvati se prav tako ne dajo
spogledljiva ženska prekriva meso s preluknjano ruto vonj po pečenki je vedno slajši od prenajedenosti
postavljam vprašanja opijanj en nasedam gosenicam saj jim ne bo uspela svilena nit preslišal sem noči padam na kamen omagujem nočem da bi kdo skušal odrešiti zanko
ponesrečen s postransko zgrešenostjo
vse to pa zdaleč ne zadošča da bi se plazil po zemlji kakor glista z edino prednostjo da me lahko razsekate na delčke
531