v Janko Toman učitelj, šolski upravitelj in Sospodarstvenik 1863-1945 v £užemberk-Ljubljana-Litija-Moravče Eden najbolj znanih moravških učiteljev in šolskih upraviteljev, uslužen za mnoge dejavnosti, ki so Se odvijale v Moravčah v prvi polovici Prejšnjega stoletja. V hiši z družino in prijatelji M Grad Tuštanj pri Moravčah vabi na zadnjo prireditev Grajskih kulturnih večerov 2004 na koncert priljubljenih tenorskih arij z visokim C, cancon, vergrinov in odlomkov iz operet v izvedbi Janeza Lotriča, svetovno znanega tenorista in pianista Toneta Potočnika, ki bo v nedeljo, 29.avgusta 2004, ob 20.30 v atriju gradu Tuštanj Med koncertom bo potekala dobrodelna dražba likovnih del. Predprodaja vstopnic in informacije: Peter Pirnat: 041 841 080 Tentours Domžale: 01 724 02 20 Festival Ljubljana: 01 241 60 26 Blagajna poletnega gledališča Studenec V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani Kulturnega doma v Moravčah. Prisrčno vabljeni in ne zamudite edinstvene glasbene priložnosti v kulturni ponudbi domačega kraja. OBČINA MORAVČE KULTURNI DOM MORAVČE OBVEŠČA, DA 80 V OKTOBRU ORGANIZIRAL DOBRODELNA KONCERTA ZA NAKUP KLAVIRJA TERVA8I K SODELOVANJU VSA KULTURNA DRUŠTVA, POSAMEZNIKE IN DONATORJE V Kulturnem domu Moravče SO na sporedu različne prireditve, ki bogatijo kulturno življenje v občini. Potrebe so pokazale, daje večkrat program okrnjen, ker Kulturni dom nima na voljo klavirja. Znano je, da je takšen inštrument sestavni del opreme vsake malo bolje opremljene dvorane, zato je ideja, da bi vsi kulturni delavci, ki delujejo na območju Občine Moravče ob sodelovanju sponzorjev in različnih donatorjev pripravili dva dobrodelna koncerta, ki bi s izkupičkom koncertnih prireditev in zbranimi donatorskimi sredstvi pomagali pri nakupu klavirja, tik pred realizacijo. Organizator prireditve načrtuje dva vsebinsko različna koncerta. Prvi koncert bi bil izveden z. izvajalci klasične in zborovske glasbe, medtem ko bi bil drug koncert izveden z. izvajalci narodne in zabavne glasbe. Že sedaj organizator vabi vse domače skupine, da pripravijo program in sodelujejo na koncertu. Prav tako se Kulturni dom in vsi kulturni ustvarjalci v Občini Moravče priporočajo vsem, ki jim ni vseeno z.a našo narodno kulturo, z.a njihovo radodarnost in razumevanje pri zbiranju sredstev z.a nakup klavirja. Predvolilno oglaševanje v Novicah iz Moravske doline V skladu z. Odlokom o javnem glasilu občine Moravče (22.-24. člen) in Zakonom o medijih se v času volilne kampanije za državnozhorske volitve vsaki listi kandidatov določi 1/2 (pol) časopisne strani (180 x 125 mm) za brezplačno objavo predvolilnega oglasa. V tej, to je v 8. številki, stranke nimajo na voljo 1/4 strani z.a strankarsko poročanje. V skladu z. Odlokom o javnem glasilu občine Moravče (22.-24. člen) in Zakonom o medijih se v času volilne kampanije za nadomestne volitve župana Občine Moravče določi I (eno) časopisno stran (180x257 mm) z.a brezplačno objavo predvolilnega oglasa. Vsaki politični stranki, listi ali kandidatu je po odloku omogočeno tudi dodatno oglaševanje po veljavnem ceniku. V volilni številki ni mogoče objavljati člankov kandidata za župana ali člankov o njem, prav tako zaradi možnega agitiranja ne bo rubrike Pisma bralcev! Že oblikovani oglasi morajo biti oddani do petka, 17.septembra 2004, do 12.ure na sedež. Občine Moravče v zaprti ovojnici s pripisom VOLILNI OGLAS, ali poslani po elektronski pošti direktno oblikovalcu na naslov andrej.lombar@siol.net. Oglasi naj bodo v *.jpgali *.tif formatu ločljivosti najmanj 240 dpi ali pdf formatu - press ločljivosti. Kontaktna oseba z.a podrobnejša tehnična navodila je Andrej Lombar (041 710 211). Volilna številka Novic iz Moravske doline bo izšla 24.septembra 2004. Bernarda Mal, odgovorna urednica Pohodi v organizaciji PD Moravče: sobota, 28.avgust, Pot prijateljstva - Italija, zahtevna pot, vodi Leon Lavrič (041 433 254) sobota, 4.september, Raduha, lahka pot, vodita Jurček Novak (041 770 798) in Marjan Kocjančič (041 874 139) sobota, I /.september, Mojstrovka in Slemenova špica, zahtevna in lahka pot, vodita Janez Jesenšek (051 306 727) in Peter Klemene (041 689 564) sobota, 18.september, Slivnica, lahka pot, vodi Vida Vidergar Žučko (041 270 606) sobota, 25.september, Mrzla gora in Okrešelj, zahtevna in lahka pot, vodita Leon Lavrič (041 433 254) in Peter Klemene (041 689 564) Jerne/v sejem v Moravčah bo v torek, 3f.avgusta 2004. 2 Novice iz V zadnjih dneh priprave te številke glasila sem kar naprej imela v glavi ta mali navihani modalni ali naklonskl glagol MORATI. Marsikateri sivi las je že povzročil, ker šolarji le s težka priznajo njegovo premoč in ob njem pravilno uporabljajo nedoločnlk. Še težje pa razlikujejo med moram in morem. Pa sta vendarle pomena teh besed popolnoma različna. Kajti v veselje ti je, kar moreš storiti, ker s tem preizkušaš samega sebe, kaj zmoreš, kaj je v tvoji moči. Čudovita spoznanja. Zgodba pa je povsem druga, kadar moram. Ce presodim, da je ta moram v mojo korist, potem vse v redu; toda kadar se moram-ov nakopiči preveč in so nadležni, ukazujoči, mili-taristični, ... in vprašanje je . če je ta moram res obvezen. Morda se bo kdo vprašal, zakaj toliko besed o tej mali nadlogi. Iz preprostega razloga, ker ga je v zadnjih številka glasila v rubriki Pisma bralcev preprosto preveč: širša javnost se mora zanimati, svetniki bi morali vedeti, šola mora naučiti otroke plavati, bi morali biti v vašem dopisu, ... Ali res vse te moram zmorem? Odlično je, če si tako discipliniran, da samemu sebi zmoreš dopovedati toliko moram-ov. Toda, kdo pa lahko zahteva toliko od drugih? Se odrasel človek ne sme odločati sam? Ob zahtevi šola mora naučiti, sem se živo spomnila dogodka z ene izmed študijskih srečanj učiteljev, na katerem je pedagoška svetovalka rekla: «Punce, se zavedate, kaj bi se zgodilo s čevlarjem, ki bi proizvedel toliko škarta kot ve v šolah ?» Najprej smo vse kar malo onemele, potem pa sem svetovalki zastavila vprašanja: « Zakaj pa potem učiteljem v šolo ne pripeljete kose usnja, papirja, blaga, lesa, ali česa drugega, ki bo mirno čakal na mizi, da ga po vnaprej določenem kroju ukrojimo in izdelamo? Zakaj nam pošiljate male ljudi z samo enemu dano enako dedno zasnovo, iz spodbudnega ali nespodbudnega družinskega okolja, z visoko motivacijo ali brez nje? Se vam ne zdi, da potem tudi v šoli, če je samo šola odgovorna za vzgojo in izobraževanje (I), ne bi proizvajali «škartov»?» Tedaj pa je onemela ona in se zamislila nad svojo izjavo. Čeprav je bila svetovalklna izjava boleča, moram priznati, da se rni je zdelo zelo pošteno od nje, da jo je dala pred 50 učitelji, ki so tako imeli priložnost sodelovati v takojšni odprti dvosmerni komunikaciji s podajanjem dejstev, argumentacijo in končnim dogovorom. Dogovori pa so zavezujoči za vse udeležence in jih je dobro tudi čimprej udejaniti. Šele rezultati so tisti, ki potrjujejo uspeh ali neuspeh. V demokraciji je pač tako, da velja svoboda, ki pa je kljub vsemu omejena, ker sicer privede v anarhijo. Naj svoje tokratno razmišljanje zaključim s pojasnilom in obvestilom gospodu Romanu Cerarju, ki me je telefonsko obvestil, da imam težave z gospodom Janezom Virkom, in gospodu Virku. Dobre pol ure kasneje pa je prispelo še »prijazno* in obtužojoče pismo po elektronski pošti. Naslovljeno je bilo na uredništvo, zato sem takoj izvedla korespondenčno sejo, v kateri so imele članice različne poglede na pismo in zahteve v njem. Dosegle smo dogovor, da objavimo eno pismo bralcev: tako ne bo niti volk sit in niti koza cela. Škoda. In še majcena prošnja, ne grenite «medu» uredniškega dela v predvolilnem času. Stopite pred ljudi in z odprto komunikacijo sodelujte v pristni predvolilni borbi. Možnosti je vendar toliko: zborovanje, soočenja, pogovori, ... Z lepimi mislimi na vas, spoštovani bralci, Bernarda Mal, odgovorna urednica (moravske.novice@moravce.si) Popravek V zadnji številki glasila je prišlo do nekaj napak v zapisu o zanimivostih s 14. seje Občinskega sveta Občine Moravče: - Navedba županje Ljudmile Novak v zvezi s pridobljenimi sredstvi 4 mio SIT za področje turizma se nanaša na sredstva projekta Po poteh dediščine, v katerega so vključene občine od Radeč do Mengša, oziroma Kamnika, nosilec projekta pa je Občina Moravče. Sredstva v višini 4.230.000,00 SIT bodo porabljena za aktivnosti, ki jih vodi Center za razvoj Litija in v katere se vključujejo navedene občine. - Članica Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je postala predstavnica OŠ Jurija Vege Moravče Valentina Krulc. - Stanislav Ravnikar ni predlagal prestavitev obeležja ZB na pokopališče, ampak je predlagal postavitev spomenika zamolčanim žrtvam na pokopališču. Za neljube napake se opravičujemo! Uredništvo Naslednja številka Novic iz Moravske doline bo predvidoma izšla 24. septembra. Vaše prispevke pričakujemo do 8. septembra. Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti. Naslovi so navedeni spodaj v modrem okvirčku. Novice iz Moravske doline so dobile nov naslov elektronske pošte: moravske.novice@moravce.si Novice iz Moravske doline 27. avgust 2004, Letnik V, Številka 7 Fotografije na naslovnici: iz arhiva Mace Košir Novice Iz Moravske doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, telefon 7231-229. • Izdajateljski svet Franc Majdič (predsednik). Roman Cerar, Jože Klopčič, Roman Novak, Anton Pačnik, Stanislav Ravnikar, Renata Vidergar, Ivan Vidic. • Odgovorna urednica: Bernarda Mal, E-pošta moravske novice@moravce.si, tel. 031 452 022.« Uredniški odbor: Branka Bizjan. Bojana Dorič, Darinka Grum, Jelka Lalič, Katarina Petere, Francka Toman, Ivica Zorko - Zupančič. • Medij Novice iz Moravske doline je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374 • Lektoriranje: Bernarda Mal. • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar. • Tisk: Tiskarna Januš. • Naklada 1550 izvodov. Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E- pošti. Prispevki naj ne presegajo 1800 znakov vključno s presledki. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo! v_J Moravske doline Spoštovane občanke in občani! Vodenje Občine Moravče sem z 20.7.2004 prevzel na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Moravče z. dne 15.7.2004 namesto dosedanje županje Ljudmile Novak, ki je bila izvoljena za poslanko v Evropski parlament. Čeprav smo v poletnih mesecih, ko je čas dopustov, Občina Moravče aktivno deluje predvsem na komunalnem področju, saj so v teku zaključna dela na novozgrajenem vrtcu v Moravčah, hkrati pa smo pričeli s pripravami za asfaltiranje nekaterih rekonstruiranih odsekov cest v občini. Aktivnosti potekajo tudi na pripravah za izgradnjo nekaterih \*f* vodovodov, kot so vodovodi v Javoršici, v Tuštanju, Limbarski gori, Zalogu pri Moravčah, Stegnah in na Imenjah. Stekla so tudi dela na obnovi javne razsvetljave v Moravčah, izgradnji dela javne razsvetljave v Pečah, z deli pa nameravamo pričeti tudi v Prikrnici. Na zadnji seji Občinskega sveta Občine Moravče je bil sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana z.a območje občine Moravče. Žal ugotavljamo, da je država zelo restriktvno posegla v prostorsko načrtovanje in k precejšnjemu številu pripomb z.a spremembo plana ni dala »zelene luči«, kar pomeni, da bo v naslednjih spremembah potrebno z. izredno obrazloženimi pobudami in zahtevami za spremembo plana poskušati določena območja uvrstiti med stanovanjska oz. poslovna območja. Na povabilo občine Beljak (Vilach v Avstriji) smo sredi avgusta v Avstriji uspešno predstavili turistično, kulturno in kulinarično ponudbo občine Moravče. Tako nadaljujemo s prvimi koraki spoznavanja z mesti držav Evropske unije. Seveda smo prva spoznavanja navezali z našimi sosedi Avstrijci. Na ta dan so se na Grmačah zbrali tudi vaščani vasi KS Velika vas, borci in izgnanci, v spomin na požig vasi pred šestdesetimi leti. Slavnostni govornik Borut Pahor, poslanec Evropskega parlamenta, je imel priložnost moravškim občanom spregovorili O prizadevanjih slovenskega naroda z.a samostojnost skozi zgodovinsko obdobje, hkrati pa o priložnostih v Evropski uniji. Občina Moravče ob odhodu županje ne spreminja že sprejetih odločitev, ampak sledi sprejetemu Proračunu Občine Moravče za leto 2004. Upam, da nam bo uspelo zaključiti proračunsko leto s čim višjim odstotkom realizacije opredeljenih nalog, žal pa se že kaže pomanjkanje sredstev predvsem na posameznih segmentih vzdrževanja komunalne infrastrukture, zato bo potrebno uskladili proračun s predvideno porabo v letu 2004. V začetku prihodnjega meseca znova odpiramo šolska vrata našim učencem šole v Moravčah in na Vrhpoljah. Občina Moravče si sicer prizadeva kar največ učencem nuditi varen prihod v šolo, k sodelovanju pa vabim tudi vse starše, da z razumevanjem sprejemajo naše omejene možnosti za prevoz, otrok. Predvsem pa pozivam tudi vse voznike, da s polno odgovornostjo pazijo na otroke, predvsem še tiste, ki prvič prestopajo prag osnovne šole. FRANC MA.IDIČ, podžupan Obi Hne Moravče VOLITVE Občinska volilna komisija Občine Moravče je 19.7.2004 v Uradnem vestniku Občine Moravče, št. 07/04, objavila sklep o razpisu nadomestnih volitev župana Občine Moravče, ki bodo na dan državnozborskih volitev 3.10.2004, sklep o določitvi volišč za nadomestne volitve župana in Rokovnik za izvedbo volilnih opravil za nadomestne volitve župana občine Moravče. Nekatera volilna opravila so že v teku. Na sedežu Upravne enote Domžale so razgrnjeni volilni imeniki, pričel se je že postopek kandidiranja. Zadnji dan za predložitev kandidatur za župana ne glede na način kandidiranja je 8.9.2004. Občinska volilna komisija Moravče je na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93,7/94,33/94) na svoji seji dne 16.07.2004 sprejela naslednji ROKOVNIK ZA IZVEDBO VOLILNIH OPRAVIL ZA NADOMESTNE VOLITVE ŽUPANA OBČINE MORAVČE, KI BODO V NEDELJO, 3.10.2004 DATUM DAN VSEBINA OSNOVA NOSILEC 16.07.2004 Razpis volitev 105. člen ZLV Občinska volilna komisija 26.07.2004 1. dan Dan s katerim pričnejo teči roki za izvedbo volitev 28. člen ZLV 26.07.2004 do 08.09.2004 1. dan do 25. dan pred dnem glasovanja do 19. ure Kandidiranje 74. člen ZLV Volivci, Politične stranke 04.08.2004 10.dan Sprejem sklepov o določitvi volišč 41. člen ZLV Občinska volilna komisija 04.08.2004 10. dan Politične stranke lahko dajo svoje predloge za imenovanje predsednika in članov volilnih odborov 4. člen ZLV v zvezi z 41. čl. ZVDZ Politične stranke 14.08.2004 20. dan Pristojni organ razgrne volilne imenike 21. člen ZEVP Upravna enota 08.09.2004 25. dan pred dnem glasovanja Zadnji dan, ko se pri pristojnem upravnem organu lahko podpiše obrazec podpore kandidatu 4. člen ZLV v zvezi s 46. členom ZVDZ 08.09.2004 25. dan pred dnem glasovanja Predložitev kandidatur za župana ne glede na način kandidiranja Člen 74/1 ZLV Politične stranke, skupine volivcev 4 Novice iz DATUM DAN VSEBINA OSNOVA NOSILEC 15.9.2004 Do 18. dne pred dnem glasovanja Preizkus zakonitosti kandidatov in izdaja odločb o potrditvi oz. zavrnitvi kandidatov 59. člen ZVDZ 74/2. člen ZLV Občinska volilna komisija 16.09.2004 Določitev seznama kandidatov (žrebanje vrstnega reda) 60. člen ZVDZ člen 74/2 ZLV Občinska volilna komisija 18.09.2004 15 dni pred dnem glasovanja Državljani lahko do tega dne zahtevajo, ustno ali pisno, popravek volilnega imenika 22. člen ZEVP Državljani 18.09.2004 15 dni pred dnem glasovanja Javna objava seznama kandidatov 61. člen ZVDZ člen 74/2 ZLV Občinska volilna komisija 26.09.2004 7 dni pred dnem glasovanja Volivci, ki lahko glasujejo po pošti, morajo vložiti zahtevo za glasovanje po pošti 79. člen ZLV Oskrbovanci domov, bolniki v bolnišnicah 27.09.2004 6 dni pred dnem glasovanja Pristojni organ potrdi volilne imenike in jih preda občinski volilni komisiji 25. člen ZEVP Občinska volilna komisija Upravna enota 28.09.2004 5 dni pred dnem glasovanja Predstavnik kandidatur predloži seznam zaupnikov občinski volilni komisiji Člen 47/2 ZLV Predstavniki kandidatur 29.09.2004 2 do 5 dni pred dnem glasovanja Predčasno glasovanje na sedežu Občinske volilne komisije, Trg svobode 4, Moravče (od 7.00 do 17.00 ure) 78. člen ZLV Občinska volilna komisija 30.09.2004 3 dni pred dnem glasovanja Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, vložijo zahtevo, da želijo glasovati na svojem domu 81. člen ZLV Volivci 01.10.2004 do 24. ure 24 ur pred dnevom glasovanja Zaključek javne volilne propagande 2. člen ZVK 03.10.2004 69. dan Splošno glasovanje na voliščih Sklep občinske volilne komisije Volivci, volilni odbori, občinska volilna komisija 04.10.2004 1. dan po dnevu glasovanja Volilni odbori morajo predati volilno gradivo občinski volilni komisiji Člen 89/1 ZLV Volilni odbori 04.10.2004 1. dan po dnevu glasovanja Glasovnice, ki so prispele po pošti do 12. ure, se upoštevajo za volilni izid 88. člen ZLV Občinska volilna komisija 04.10.2004 1. dan po dnevu glasovanja Občinska volilna komisija ugotavlja izid glasovanja po pošti 88. člen ZLV Občinska volilna komisija 09.10.2004 6. dan po dnevu glasovanja Priprava poročila o izidu glasovanja na nadomestnih volitvah župana in posredovanje le tega županu 90. člen ZLV Občinska volilna komisija OPOMBE: Kratica ZLV pomeni Zakon o lokalnih volitvah (Uradni list Republike Slovenije, št. 72/93,7/94,33/94,70/95,20/98, 51/02) Kratica ZVDZ pomeni Zakon o volitvah v državni zbor (Uradni list Republike Slovenije, št. 44/92,60/95) Kratica ZEVP pomeni Zakon o evidenci volilne pravice (Uradni list Republike Slovenije, št. 46/92,20/98) Kratica ZVK pomeni Zakon o volilni kampanji (Uradni list Republike Slovenije, št. 62/94,17/97) Številka: 00607-001/2004-3 Občinska volilna komisija Datum: 16.07.2004 Berta Klopčič, univ.dipl.pravnica, 1r., predsednica Poleg navedenih rokov, določenih v zakonih, ki urejajo postopek kandidiranja in glasovanja na splošnih volitvah. Občinska volilna komisija občine Moravče opozarja se na sledeče roke: DATUM DAN VSEBINA OSNOVA NOSILEC 19.08.2004 45 dni pred dnem glasovanja Javna glasila morajo določati in objaviti pravila v zvezi z volilno kampanjo 5. člen ZVK 19.08.2004 45 dni pred dnem glasovanja Organizator volilne kampanje mora odpreti poseben žiro račun z oznako »za volilno kampanjo« 18. člen ZVK Organizator volilne kampanje 22.9.2004 11 dni pred dnem glasovanja Organizator volilne kampanje mora predlagati Državnemu zboru vmesno finančno poročilo 18. a člen ZVK Od 03.09.2004 do 1.10.2004 do 24. ure Volilna kampanja 2. člen ZVK 26.09.2004 7 dni pred dnem glasovanja Prepovedana je objava raziskav javnega mnenja o kandidatih, listah kandidatov in o strankah Člen 4/2 ZVK V 60. dneh po volitvah Organizator volilne kampanje je dolžan predložiti poročilo o vseh izdatkih za volilno kampanjo 19. člen ZVK Moravske doline r Poročilo s 15.seje Občinskega sveta Občine Moravče Podžupan vodi občino do 15.seja OS je potekala 15.juH.ja 2004 v sejni sobi Občine Moravče. Udeležilo se je je 13 svetnikov in svetnic. Obravnavali so 9 točk predlaganega dnevnega reda. Občina Moravče je tako dobila nov Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin. Po hitrem postopku so sprejeli Pravilnik o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja obrti in malega gospodarstva. Občinski svet je bil seznanjen z. izvrševanjem Proračuna Občine Moravče za prvo polletje. Po ugotovitvi sklepčnosti so svetniki soglasno in brez. razprave potrdili zapisnik 14.seje. V nadaljevanju so zavzeto spremljali poročilo Leona Kobetiča iz. podjetja Lokus o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in Srednjeročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje občine Moravče, ki je dopolnjen leta 2004. Postopek priprave seje začel 22.11.2000 in zaključil 20.julija 2004 s sprejetjem na seji OS. K izdelavi je moralo kar 19 zaprošenih pristojnih nosilcev urejanja prostora podati smernice in mnenja. Pri pripravi so bile upoštevane strokovne podlage in smernice pristojnih nosilcev urejanja prostora, projekt Celostni razvoj podeželja in obnova vasi ter strokovne, podlage za poselitvena območja. Grafični del prostorskega plana zajema kartografski del, ki obsega zasnove območij za: kmetijstvo in gozdarstvo, agrarne operacije, oskrbo z vodo, rezervo rudnin in mineralnih surovin, varstvo narave, varstvo kulturne dediščine, rekreacijo v naravnem okolju, sanacije, načine urejanja prostora, prometno omrežje, energetsko in telekomunikacijsko omrežje, za potrebe obrambe in zaščite, namensko rabo prostora in funkcije naselja v omrežju naselij. Plan vsebuje še urbanistično zasnovo naselja Moravče. Kartografska dokumentacija je v merilu 1.5000. Na voljo pa je tudi digitalna oblika prostorskega plana. Poročevalec je podal tudi podatek, da je prispelo 211 pobud za spremembo prostorskega plana, ki so bile večinoma vezane na spremembo individualne namenske rabe prostora za potrebe stanovanjske rabe. Večje pobude so bile za zagotavljanje javnega interesa z.a potrebe gospodarstva, javnih površin za družbene dejavnosti, infrastrukture, zelenih površin, športa in rekreacije ter pridobivanja mineralnih surovin. 65 pobud je bilo zavrnjenih, večinoma zaradi Zakona o urejanju prostora, ki ne omogoča razpršenih gradenj. Večji spremembi, ki sta vključeni v končni predlog sprememb in dopolnitev sta: širitev stavbnih zemljišč naselja Moravče do koridorja predvidene obvoznice in širitve območij za izkoriščanje mineralnih surovin. Svetniki so predlagani odlok sprejeli soglasno in je v veljavi od 20.julija 2004. Obsega 8.členov ter tabelarne preglede naravne in kulturne dediščine v moravški občini. V razpravi se je odprlo prav vprašanje naravne in kulturne dediščine, ki v nekaterih primerih (hruškov drevored na Partizanski cesti) resno ogroža varnost, če tudi druge občine toliko varujejo, kako graditi na komunalno neurejenih območjih, kdo končno odloča o pobudah OS ali občinska uprava, ... Vsekakor pomemben akt, ki gaje vredno vzeti v roke. Po zagotovilu poročevalca, pa bo po treh letih občina znova prisiljena izvedbo novega postopka zaradi veljave Prostorskega reda, ki določa pogoje z.a pozidavo. Osnovna naloga vsake občine pa je urejanje in gospodarjenje s prostorom. V pobudah, predlogih in vprašanjih so se svetniki znova posvetili komunalnim zadevam: trasa ceste na Limbarski gori z. neustreznim novim priključkom v ovinku, parkiranje v centru Moravč in pri šoli, kjer se je ž.e zgodila nesreča, nezadostno čiščenje in vzdrževanje muld in brež.in, vodovodov v Češnjicah izvolitve župana in Stegnah, omejitve hitrosti na Selu in Plesu, ureditev opornega zidu in kanalizacije v Krašcah. Zadržali pa so se tudi pri komentiranju in ugotavljanju točnosti navedb v prispevku Matjaža Kočarja v Novicah iz. Moravske doline. Svetniki so se seznanili z izvrševanjem proračuna za leto 2004. V prvi polovici leta beleži proračun 26% realizacijo na prihod-kovni strani, na odhodkovni pa 38%. Prihodki niso realizirani zaradi nerealiziranih prihodkov iz. naslova taks za obremenjevanje vode, nerealiziranih koncesijskih dajatev, ki se pobirajo za koriščenje naravnih surovin, ki sta jih v naši občini dolžna plačevati Termit in SCT Kresnice, ni bilo prihodkov iz. naslova nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč in najemnine grobov. Manjši prilivi od načrtovanih so prilivi od najemnine stanovanj in poslovnih prostorov. Odhodkovna Stranje realizirana smiselno po iz.vržbi del, ki bo v poz.nopoletnih dneh dosegla vrhunec dokončanj izgradnje vrtca, kanalizacije in čistilne naprave v Krašcah, asfaltirani bodo tudi načrtovani odseki cest in dokončana bodo dela na vodovodih. Največja realizacija proračuna je na postavki vzdrževanje cest, kar 84%), saj je Občino zimska služba stala kar 15mio.SlT. Izjemno dejavna je bila tudi občina pri turistični in založniški dejavnosti. Svetniki so soglasno sprejeli sklep 0 imenovanju Ivana Vidiea z Dol pri Krašcah za člana Izdajateljskega sveta glasila Novice iz Moravske doline. Prav tako so se strinjali z imenovanjem Ksenje Kmetic iz Trzina za predstavnico občin Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin v svet javnega zavoda Zdravstveni dom Domžale. Brez. razprave je bil sprejet Pravilnik o dodeljevanjui posojil za pospeševanje razvoja obrti in malega gospodarstva na podlagi subvencionirane obrestne mere v občini Moravče za leti 2004 in 2005. Kol zadnja točka pa je bil sprejet ugotovitveni sklep, da je Ljudmila Novak izvoljena za poslanko iz Republike Slovenije v Evropski parlament in ji zato preneha mandat županje. Naloge župana bo tako do izvolitve novega župana ali županje opravljal podžupan Franc Majdič iz. Negastrna. Občina Moravče torej razpisuje nadomestne volitve z.a župana, ki bodo potekale istočasno z državnoz.borskimi volitvami, 3.oktobra 2004. M AL Franc Majdič in Branka Bizjan sta se v imenu svetnikov županji zahvalili za dosedanje delo in ji zaželeli uspešno nadaljevanje tudi v Evropskem parlamentu. 6 Novice iz Podeželsko razvojno jedro (PRJ) Ustanovljena zadruga za razvoj podeželja »dARI HA« Program Podjetniška prenova podeželja je nastal kot rezultat dobrih praks razvojne politike EU in strateških dokumentov ministrstev, pristojnih za zaposlovanje, gospodarstvo in kmetijstvo. Novoustanovljena zadruga za razvoj podeželja »JAR1NA« bo imela sedež, na Dotah pri Litiji. Formalno ho začela delovati predvidoma septembra 2004. V njo se bodo lahko vključevali: posamezniki, podjetja in institucije iz širšega okolja. Dne, 29.6. in 6.7.2004 sta potekali delavnici na Centru za razvoj Litija, v katerih so ustanovitelji in partnerji (občino Moravče je zastopala svetnica Branka Bizjan, Kmetijsko zadrugo Moravče pa direktor Tadej Jemec), kot projektni tim pripravili Poslovni načrt zadruge. Kaj je podeželsko razvojno jedro (PRJ)? Potleželsko razvojno jedro je samostojna neprofitna enota (zavod oziroma zadruga), ki zagotavlja potrebno podporo posameznim projektom in posameznim nosilcem dejavnosti in preko katere bodo slednji lahko izvajali tiste faze v procesu, kijih sami zaradi Se bomo kdaj vozili po dostojni cesti v dolino? Krajani zaselkov Reber in Vodice še vedno nimamo dostojne povezave z dolino. Čeprav imamo (tudi po sklepih sodišča) pravico do uporabe ceste mimo Vrhovca, iz nerazumljivih vzrokov temu ni tako. Sedaj smo na zasilnem obvozu dobili še dodaten ovinek (ovira za večja vozila, npr. gasilska), da je zadoščeno pohlepu po nekaj metrih zemlje. Nekateri res dosežejo vse, vendar kot pravijo nihče ne bo ničesar nesel s seboj... Tudi otrokom je to slaba dota, če starši, namesto da bi vzpostavili prijeten odnos z novimi sosedi, zaradi vzvišenosti in pohlepa delajo razdor in netijo sovraštvo. Kaj slabo okolje za nežno otroško dušo. Vendar je že tako, da niso vsi starši taki, da bi svojim otrokom želeli le najboljše. Na novo pridobljena površina pri "križu ". Občina nam sicer pripravlja teren za cesto po drugi trasi, vendar tudi tu ne kaže nič bolje, saj se zapleta iz. podobnih razlogov kot Prej. Povsod se najde kdo, ki uživa v izkazovanju svoje moči in fnti niso mar stiske drugih. Vse kaže, da si bomo za prevoz do Moravč morali omisliti helikopter, sama prej bo treba preveriti, kdo je lastnik zračnega Prostora ... FRANCKA TOMAN znanih razlogov (obseg proizvodnje, tehnološke zahteve ipd.) ne morejo realizirati -1.j. razvoj in zagotavljanje kvalitete produktov in storitev, pakiranje in trženje. PRJ vzpostavijo praviloma predstavniki lokalne skupnosti in podjetniškega sektorja, v kasnejši fazi pa lahko v organizacijo vstopajo kot soustanovitelji tudi udeleženci programov. S postavitvijo PRJ posamezno območje pridobi novo razvojno jedro, ki bo neposredno zagotavljalo dodatni dohodek in nova delovna mesta. Poleg razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in drugih s kmetijstvom povezanih dejavnosti PRJ s svojimi aktivnostmi vzpodbuja razvoj novih delovnih mest tudi v komplementarnih dejavnostih, kot so: domača obrt (embalaža, dodatna ponudba), transport in trgovina (distribucija in prodaja produktov), turizem (direktna prodaja), storitvena dejavnost (razvoj produktov, finančne in poslovne storitve). PRJ je namenjeno predvsem ciljni skupini: brezposelnim osebam s podeželja in članom kmečkih gospodarstev. Koncept PRJ je zastavljen tako, da odpravlja ključne ovire za razvoj posameznih dejavnosti (omejen obseg proizvodnje, zahtevni pogoji, strah pred neuspehom, ...)z vključevanjem potencialnih nosilcev dejavnosti v organiziran projekt, v okviru katerega bodo pridobivali potrebna znanja, ki bodo tudi verificirana, ter informacije o novih trendih in priložnostih, se povezali in organizirali z.# skupen nastop na trgu ter pridobili potreben čas za postopno uvajanje novih dejavnosti in prehod na ekonomsko samostojno obliko. Glavne aktivnosti PRJ so: motivacija okolja in organizacija razvojnih skupin, usposabljanje za pridobitev specifičnih znanj in spretnosti za posamezne oblike dopolnilnih dejavnosti, sistematično usposabljanje za podjetništvo, razvoj in vodenje poslovnih funkcij, zagotavljanje podpore za začetek dejavnosti v smislu poenostavitve postopkov, zagotavljanja možnosti za postopno urejanje vseh tehnično-tehnoloških postopkov, organizacija dolgoročne podpore v okolju v smislu razvoja potrebnih storitev in servisne dejavnosti ter povezovanja malih proizvajalcev za skupen tržni nastop. O aktivnostih zadruge in vključevanju vanjo bomo podrobneje pisali v prihodnjih številkah našega časopisa. BRANKA BIZJAN V soboto, 14. avgusta, je bila stranka ZLSD Moravče organizator prireditve in soorganizator srečanja borcev, izgnancev in drugih obiskovalcev ob 60. obletnici požiga in izgona v krajih Katarija, Grmače, Spodnji in Zgornji Preker ter Hrib. Na prireditvi je bil slavnostni govornik predsednik ZLSD Borut Pahor. Stranka ZLSD jasno izraža podporo NOB. Ne pristaja na blatenje vrednot NOB. Tudi zato danes ponodno predstavljamo Slovenijo v Evropi, ki je te vrednote že zdavnaj priznala. Vojka Rebolj Moravske doline 7 PET MINUT S SVETNICO Branka Bizjan, SLS, svetnica in predsednica Odbora za turizem Vselej me zanima, s kom imam opravka in od kod prihaja. Sem upokojena inšpektorica uniformirane policije. Moje zdravstveno stanje mi ni dopuščalo, da hi delala do zaslužene pokojnine. Kljub temu hi sedaj že bila upokojena. Kot otrok sem se podila po Dešnu. Po dvajsetih letih življenja v Ljubljani sem spet z. veseljem v rodni vasi. Poznajo me kol čebelico, ker je bil moj dekliški priimek Čebela. Lepo je bilo in spomini na otroštvo so še zelo živi. Poznamo vas kot dobro poznavalko rastlinja. Bila sem najstarejša izmed šestih otrok in s tem deležna velike očetove pozornosti. Vselej nam je domov prinesel šopek rož, travic ali jagod in nas seznanil z. imenom in posebnostmi. Imela sem velik interes, da si vse o rastlinju zapomnim. Zdi se mi, kot da bi bila nepismena, če še sedaj ne bi vedno znova poglabljala znanja o rastlinah. Lahko si predstavljam, kako zelen je vaš dom. Sploh ne. Zaradi astme si tega žal ne morem dovoliti. Pri nas kraljujejo kaktusi. Rada pa jih opazujem, ko se podajam na sprehode. Zadnje čase se mi celo uspe prebiti na kakšen višji kraj. Vsemu temu sem se zaradi bolezni dolgo odpovedovala. Ko so me kot vojno veteranko za Slovenijo kolegi postavili pred dejstvo, ali grem na Triglav ali pa me nesejo, se mi zdi, da sem prestopila mejo, za katero sem mislila, daje nikdar ne bom. Od takrat sem redno v naravi in občudujem to lepoto, ki jo je še posebej veliko v Moravski dolini. Vedno več je ljudi, ki zahajajo v gore. Žal mi je le, daje ta populacija vedno starejša. Mladih je sorazmerno malo. Ko smo bili v Tatrah, sem srečala številne mlade, ki so se odpravljali v gore. Taki verjetno ne bodo zapadli v alkohol ali drogo. Pri nas v Moravski dolini pa lahko v marsikaterem gozdu zaslediš mlade, ki se pečajo prav s tem. Mladi bi potrebovali več vključevanja v razne akcije. Občutek imam, da jim prinesemo že vse »na pladnju«. Bili bi lahko čudoviti vodniki po pešpoteh v okolici Moravč. Kje vidite svojo vlogo pri ponudbi za boljši jutri naše mladine. Skupaj z Leonido Kočar sva ustanoviteljici Rokodelskega društva. Prav zanimivo je bilo, da so se na prvem srečanje oglasili številni moški. Tudi mladi so, vendar bi jih lahko bilo več. Možnosti so, dela je veliko in še zanimivo je. Med drugim izdelujemo darila in spominke za promocijo naše občine. Dobivamo se enkrat mesečno. Druženje je prijetno. Delamo s kovino, lesom, nitkami,... Z veseljem sem predsednica dejavnosti, ki se ponaša z. delom svojih rok. Skupaj s tradicijo in kulturno dediščino kraja lahko pripomoremo k turističnemu razvoju doline. Pomembno je tudi vključevanje v Evropo. Izdelan imamo že CRPOV - celostni razvoj podeželja in obnova vasi, kije osnova za kandidiranje v evropskem prostoru. Smo tudi nosilci (ž.e potrjenega) projekta Po poteh dediščine, v katerem sodeluje 13 občin. Pripravljamo učno pol ob Rači, ki bo zanimiva za staro in mlado. Upam, da se bomo kmalu lahko poslavljali s 'turistično informativnim centrom. Kol predsednica Odbora za turizem pa moram omeniti, da si želimo boljše turistične in prometne označbe. Kmalu ho izdelana panoramska karta. V bistvu je že veliko narejenega. Treba je začeti le tržiti. Moja velika želja pa je, da bi nekoč po moravški dolini in njenih hribih vozil turistični vlakec. Imate že kakšne politične izkušnje pred delom v Svetu Občine Moravče? Dva mandata sem bila predsednica KS Dešen in v tem času ugotovila, da se da marsikaj narediti. Ljudje so delavni in pripravljeni za akcije tako v finančnem kot v fizičnem smislu. S skupnimi močmi smo naredili kar precej na področju komunalne infrastrukture in športa. Prepričana sem, da se to da tudi na nivoju občine, če je v interesu večine občanov. Ni važno, v kateri stranski si, važno je, da si enak z vsemi in si prizadevaš za boljši jutri na vseh področjih življenja in dela. DARINKA URUM Volitve v Evropski parlament so za nami. Pred nami so parlamentarne s|ovenska |judska stranka volitve v Državni zbor. V naši občini pa nadomestne volitve za župana. Kaj prinaša SLS v politično povsem »razdeljeno« Slovenijo — najprej strpno, toda kleno in argumentirano politično govorico. Nato svojo Ijudskosl in slovenskost. Kaj ima v programskem snovanju izvirnega SLS? Dva bistvena stebra sta: ODGOVORNOST IN DOSTOJANSTVO. Odgovornost pomeni videti dejanske probleme slehernega človeka in pri tem imeti voljo razreševati te probleme. Dostojanstvo pa pomeni, da spoštujemo in vključujemo v naša prizadevanja vse njihove legitimne interese posameznikov, družin in predvsem družbenih slojev brez. izjem - delavcev, podjetnikov, inteligence, kmetov, pol-kmetov, kot tudi tistih, ki jih je slovenska tranzicija zaradi premalo socialne pravičnosti izrinila na obrobje. Potrebno je dati nove možnosti mladim, ki so danes pod velikimi pritiski v času izobraževanja in nato pri iskanju ustrezne zaposlitve. Tudi položaj žensk v naši družbi še ni dosegel tiste ravni, ki si jo vsi skupaj želimo. Kot ljudska stranka je SLS najširša stranka in deluje v interesu slovenskega ljudstva, ne glede na politično in svetovnonazorsko usmeritev starostno strukturo in ekonomski položaj posameznikov. Skozi čas je ljudska stranka odigrala pomembno vlogo zlasti za podeželje. Sama ideja stranke se je navkljub velikim gospodarskim in socialnim spremembam ohranila do danes. Tako je stranka izjemno vplivna v sedanji Evropi. SLS bo še naprej delovala na krščanskih vrednotah in si z. jasnimi programi pridobivala zaupanje slovenskih volilcev. Vse naše občane vabimo, tla se udeležijo volitev 3.10.2004, saj - iti na volitve je vendarle odgovornost, ne zgolj pravica! Se pred tem pa Slovenska ljudska stranka prisrčno vabi, da se v krogu svojih družin, sorodnikov, prijateljev ter ostalih članov in simpatizerjev naše stranke udeležite 13. Tabora SLS, ki ho 5. septembra 2004 v Sevnici. Dodatne informacije in prijave na tel: 01 7231 099 ali 041 7SI 495 . OO SLS MORAVČE R Nnvire ¡7 Obisk v Portschachu Po priključitvi Slovenije Evropski skupnosti so se pričele tudi povezave med evropskimi občinami, ki tako pričenjajo proces združevanja celotne Evrope. Občina Moravče je, še s takratno županjo Ljudmilo Novak, obiskala mesto Piirlschach pri Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Župan lega mesta je bil namreč prisoten z glasbeniki tamkajšnje glasbene šole na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku v Kulturnem domu Moravče. S svojo prisotnostjo in izvajanjem programa so gostje iz Avstrije popestrili našo domačo prireditev. Takrat sta se župana dogovorila, da ho oh prazniku mesta Piirtschach moravška županja s svojo delegacijo obisk vrnila. Tako je bil z. Žensko vokalno skupino ODA izveden lep glasbeni program, ki je tamkajšnjim prebivalcem predstavil del kulturnega utripa, kije prisoten v občini Moravče. Oda je skupaj s Pihalnim orkestrom iz. Arnoldsteina prepevala na slovesni maši. Pevke iz Moravč so bile za svoj nastop deležne posebne pohvale, saj jih je župan povabil na sodelovanje na njihovo tradicionalno prireditev s koncertom ljudskih pesmi. Posebnost obiska v Portschachu je bil sprevod skozi glavno mestno ulico, kjer so bili pred vsakim hotelom in restavracijo kratki glasbeni nastopi. V povorki je poleg velikega števila domačih društev svoj promocijski nastop izvedla tudi vokalna skupina ODA, kije s prešernostjo in temperamentnim nastopom navdušila prisotno občinstvo. MILAN KO KALI Predstavitev Moravske doline na avstrijskem Koroškem Dober dan,sosed Ponovno se spominjam stavka moje učiteljice iz tretjega ali četrtega razreda osnovne šole: »Vi boste dočakali, da Evropa ne ho imela meja in razdalje med kraji bodo krajše kot danes.« Vse to in še več, je danes res. Ves svet je poslal »velika vas«, vsi smo si tako rekoč sosedje. Sosedje z avstrijske Koroške, mesta Beljak vsako leto organizirajo prireditve na trgu pred mestno hišo, kjer predstavljajo svoje sosede. V soboto, 14. avgusta, se je predstavila občina Moravče s svojimi turističnimi, kulturno-z.abavnimi in kulinaričnimi »dobrotami«. V Beljak smo prispeli okoli 10. ure, trg pred občino je bil še prazen. Kar nismo si mogli predstavljati, da se bo tu kaj dogajalo. V dobri uri pa je bilo vse na red. Prireditveni prostor, šotori za senco in stojnice. Komaj so članice Društva podeželskih žena in Rokodelci Moravske doline pripravili stojnice, ž.eje bilo vse polno ljudi okoli njih. Pa ne samo Avstrijcev, tudi Italijani in turisti, ki so bi v tem mestu. Predstavnik občine Beljak Gerhard Lepušic je obiskovalcem na kratko predstavil goste iz Moravč. Podžupan Franc Majali pa je predstavil občino in njene zanimivosti. Za kulturni program je poskrbel Milan Kokalj z žensko vokalno skupino Oda in triom Študent, ki so dodobra ogreli dlani obiskovalcev. Za predali Moravčanom je igrala pihalna godba Beljak. Za domače dobrote so poskrbele članice Društva podeželskih žena. Rokodelci Moravske doline pa so razstavili izdelke svojih članov in obiskovalcem podarjali cvetje iz krep papirja in pikapolonice za srečo (nekateri obiskovalci kar niso mogli verjeti, da jim podarjamo). 'Turistično društvo je poskrbelo za delitev promocijskega materiala in natančnejše razlage, kjer Moravče so. kakšne prireditve se pri nas odvijajo in podobno. Predstavitev Moravč je po oceni organizatorja zelo uspela, zalo smo dobili povabilo z.a drugo leto in vsi sodelujoči se je bomo z veseljem udeležili. Res je, da imamo na Moravškem lepo naravo, bogato kulturo in pridne ljudi. Manjka pa nam »tržne žilice«, s katero hi lahko tudi v finančnem pogledu obogatili svoje proračune in morda tudi občinskega. BRANKA BIZJANjoto M. Kokalj Moravske doline Restavratorji v Tus trnju ROKODELSKI KOTIČEK V času poletnih počitnic so ponovno zaživela restavratorska dela v gradu Tuštanj. Naročnik Občina Moravče je povabila restavratorje Akademije za likovno umetnost smer restavrator-stvo, naj nadaljujejo z. rekonstrukcijo sob v gradu Tuštanj. Mladi restavratorji 3. letnika so pod vodstvom asistenta na Likovni akademiji Blaža Šemeta in pod budnim očesom odgovorne re-stavratorke z.a Gorenjsko Nike Leban rekonstruirali sobo zraven ž.e obnovljene poročne dvorane. Soba je bila pravi izziv za mlade restavratorje in so jo obnovili pred zastavljenim rokom. Pred nami je tako zaživela soba v prijetnih toplih barvah. Polna je drobnih detajlov, grbov in burdur. Občina Moravče je s tem pridobila še. eno eminentno mesto za sprejeme ali izvajanje slovesnejših dogodkov. B. DORIČ le dve prijavi a akcija teče V turističnem društvu se sicer nismo slepili z. upanjem, da nas boste »zasuli« s prijavami za izbor najlepše urejene hiše in kmečkega doma, a več kot 2 (dve) prijavi smo vseeno pričakovali. Samozavesti nam pač vsem primanjkuje! Seveda sta dve prijavi premalo za akcijo, zato smo se podali na pot in sami poiskali najlepše urejene domove. Poprosili smo lastnike za soglasje, da bomo smeli ocenjevati in ga povsod tudi dobili. Hvala! Na seznamu imamo tako štiri domove v Pečah, po enega v Dolah, Sp. Tuštanju, Podstrani, Sv. Miklavžu, Zg. Javorščici in Češnjicah, po dva na Vrhpolju in Negastrnu in tri v Moravčah. V avgustu sledi pravo ocenjevanje in upamo, da nam bo uspelo oceniti še v septembru. Nato pa vas bomo povabili na javno Rokodelci skočili v Mošnje Poletje je čas dopustov in čas poletnih prireditev. Rokodelci imajo tudi v tem. času polne roke dela, saj so vabljeni na razne prireditve, kjer se predstavljajo s svojimi izdelki iz zakladnice ljudskega izročila. V nedeljo, 25. junija 2004, so bili v Mošnjah na Gorenjskem, kjer so praznovali 850 letfare pod to faro spadajo tudi Brezje (naša najbolj znana romarska cerkev). Na stojnici, so predstavili svoje društvo in izdelke pridnih rok, obenem pa tudi občino Moravče s promocijskim materialom in živo besedo o zanimivostih Moravske doline. BRANKA BIZJAN Zgibanka Rokodelcev Moravske doline pred vami Rokodelci Moravske doline so izdali zgibanko, na kateri predstavljajo svojo dejavnost. Po večletnem delu, sodelovanju na različnih prireditvah in predstavitvah je bila zgibanka nujno potrebna. Na njej so vsi potrebni podatki z.a predstavitev in informacije o društvu. Tisk je kvalitetno izvedla tiskarna Media Print Gostič iz Doba. B. DORIČ podelitev priznanj. Morda ne veste, daje tudi Turistična zveza Slovenije v maju razpisala izbor najlepše urejenih krajev in posameznih objektov (šole, VVZ, črpalke itd.), vendar se v dogovoru z. županjo za ta izbor še nismo prijavili. Načrtujemo prijavo v bližnji prihodnosti in zalo apeliramo na vse, ki ž.e sedaj vzorno urejate svoje domove in okolico, da z zgledom pritegnete tudi liste, ki jim še ni uspelo zbrati volje, časa.....da prispevajo svoj delež k lepšemu izgledu kraja. Prilagamo dva naključna posnetka. Ste prepoznali svoje rožice? Turistično društvo Moravče 10 Novice iz Ar tempere m gradu Tuštanj Tega so se očitno zavedali vsi likovni umetniki, udeleženci likovnega srečanja, ki je bilo v soboto, 24. julija, na gradu Tuštanj. Bilo jih je skoraj sedemdeset. Gospa Jana Strušnik, organizacijski in umetniški vodja projekta, je bila presenečena nad tako veliko udeležbo. Zgolj DO naključju je pred dobrim letom kol izletnik obiskala omenjeni grad in se osebno seznanila s Petrom Pirnatom. lastnikom gradu. Dogovorila sta se za medsebojno sodelovanje, ki bi lahko s prodajo umetniških del finančno pripomoglo k velikim stroškom obnove gradu. Ker se likovniki s podobnih srečanj med seboj že dobro poznajo, uspeh organizacije ni bil vprašljiv. Preko internega glasila Društva likovnih umetnikov Ljubljana, seje vabilu na likovno ustvarjalnost javilo preko trideset njenih članov, poslanih pa je bilo tudi precej vabil po vsej Sloveniji. Med umetniki, ki so z.animivosti okolice gradu in Moravske doline prenesli na platno, je bilo tudi sedem udeležencev iz. bližnje okolice. Veronika Pogačar iz Radomelj je bila navdušena nad prijetnim vabilom naslovljenim na Kulturno društvo Senožeti. Treba je bilo prinesli le barve, dobro voljo in svoje zanje. Za platna, hrano in pijačo je poskrbel lastnik gradu in umetniška dela so ves dan nastajala kot gobe po dežju. Ustvarjali so tudi člani Društva revirskih likovnikov RELIK iz Trbovelj, KIII) Angel Besednjak z likovno sekcijo iz Maribora, DPD Svoboda Majšperk. K UD Marij Kogoj s Turjaka, KUD Gabrijel Kolbič iz/.g. Velke (okolica Šentilja), KUD Kliničnega centra Ljubljana ter posamezniki, ki trenutno še niso člani likovnih klubov. Teme so bile različne: etnografske, arhitekturne, tihožitja.....bolj ali manj vezane na bližnjo in daljno okolico gradu Tuštanj. Dan je bil zaključen z. odprtjem razstave, kultrunim programom in pogostitvijo. Vse prisotne je z. besedami zahvale in vzpodbude pozdravila, do pred kratkim županja občine Moravče, sedaj pa poslanka v evropskem parlamentu, Milka Novak. Po domače nas je s harmoniko razveselil domačin Peter Merela. s klasika pa sta nam polepšala večer organistka Petra Oeser in pevec Peter Pirnal. S svojo poezijo nas je v preteklost doživljanja Moravske doline popeljala likovnica Anka Grošelj Marz.idovšek, kije svojo mladost preživela v bližini gradu in se še posebej rada vrača v ta del Slovenije. Umetnine bodo na voljo za ogled na gradu Tuštanj do konca avgusta ob sobotah in nedeljah od 10. ure dalje. Vabljeni pa ute tudi k nakupu likovnih del na dobrodelni dražbi, ki ho potekala v nedeljo, 29.avgusta 2004, ob 20.30 med koncertom svetovno znanega tenorista Janeza Lotriča in pianista Toneta Potočnika. DARINKA G RUM Bog ni nikomur zato darov dal. da bi jih sam posedoval, ampak, da bi drugim pomagal... (A.M.Slomšek) Jana Strušnik, organizacijski in umetniški vodja projekta Dan je bil zaključen z. odprtjem razstave, kultrunim programom in pogostitvijo Zlati klobuk ali turška lilija Moravska dolina in njeno hribovje nas vedno presenečala s svojimi lepotami. Ko človek razmišlja, da pozna že vse lepote, se vedno znova najde »biser«, oh katerem mu zastane dih. Letošnje poletje nam je podarilo lilije z. imenom zlali klobuk ali turška lilija. Občudovati jih je bilo mogoče v gozdu ob cesti na Zerenku. Bile so visoke okoli 60 centimetrov s temno lisastimi stebli, ki so bila z. listi porasla v osrednjem delu, zgoraj pa so bila skoraj popolnoma gola. Listi so bili združeni v vretencih po štiri do devet, cvetovi rdeče vijoličaste barve s temnimi pikami, močno zavihani, premera približno 4 centimetre. Na steblih pa je bilo od tri do deset cvetov. Ko berete te vrstice so zlati klobuki že odeveteli. Želimo si, da bi se rastišče ohranilo in bi prihodnje leto ponovno občudovali to redko cvetlico v naših krajih. BRANKA BTZJAN.foto B.Dorič Prvič so se srečali Vrhpol/čani iz vse S Na dan državnosti, 25.junija, je na Vrhpoljah potekalo srečanje ljudi iz. vseh vasi Vrhpolje iz. vse Slovenije. V Sloveniji je šest vasi s tem imenom, in sicer pri Kozini, Vipavi, Šentjerneju na Dolenjskem, Šentvidu pri Stični, Kamniku in Moravčah. Že prejšnji dan sta bila postavljena dva mlaja v dobrodošlico vsem gostom in odseljenim Vrhpoljčanom. V petek, ko naj bi se slavje pričelo, pa nas je vse prestrašil dež. Sredi vasi (pred cerkvijo sv. Petra in Pavla) smo pričakali ljudi s pecivom in apiritivom, Lušten trio pa naj bi zbrano množico ratveselil, a jih je dež. pregnal. Ljudje so kljub slabemu vremenu prišli in prva dobrodošlica jih je čakala v cerkvi, kjer je župnik Vinko Čampa povedal nekaj uvodnih besed o naši župniji in njeni zgodovini. Vsa množica se je potem zbrala pred gasilskim domom, kjer je bil po zaslugi Janeza Prelovška postavljen šotor in smo bili lahko na suhem. Program so oblikovali vrhpoljski lamhuraši ter mladinski pevski zbor Veritas. Obiskala nas je tudi županja Milka Novak, kije predstavila našo občino in njene lepote. Ko so se gostje okrepčali in je dež. ponehal, se je srečanje s programom nadaljevalo in lahko so se izvedle nekatere družabne igre. Za ples in veselo vzdušje je poskrbel ansambel Pfjatli. Dan se je že prevesil v noč, ko so nas Vrhpoljčani iz. drugih koncev Slovenije zapustili in odšli domov. Vse, kar smo jim ob slovesu lahko želeli, je bilo: srečno pot domov in ob letu osorej na Vrhpoljah pri Šentjerneju na Dolenjskem. NATALIJA URO DAR, Joto Jož.e Novak 26. kmečki praznik v Moravčah V nedeljo, 25.7.2004, smo člani Društva podeželske mladine Moravče ponovno organizirali 26., že tradicionalni, kmečki praznik v Moravčah. Priprave so se za člane pričele že kar nekaj mesecev pred prireditvijo, glavne priprave pa so potekale le nekaj dni pred nedeljo. Vsi smo tisto nedeljo zjutraj gledali v nebo in upali, da ne bo nobene nevihte in res je ni bilo, tako smo kmečki praznik izpeljali brez. večjih težav. Že od osme ure zjutraj je v Kulturnem domu potekala razstava z. naslovom Kmečka orodja. Obiskovalci so si lahko ogledali star pajki, vse kar je potreboval Šuštar (čevljar) za svoje delo, velik star voz. za prevoz sena, kolovrat in še marsikaj. Razstava je bila prav gotovo vredna ogleda. V avli Kulturnega doma so članice Društva kmečkih žena prodajale domače piškote in kruh. Osrednji del kmečkega praznika seje pričel ob 15.uri s kmečkimi igrami. Ekipe so se pomerile v hoji s smučmi, nošenju hale, hoji s hoduljami, ... Zmagala je domača ekipa DPM Moravče. Po končanih igrah je potekal kulturni program, v katerem so nastopali Vandrovčki in mladi harmonikaš Peter Merela. Kasneje je za zabavo poskrbel ansambel Mladi Dolenjci in plesna skupina Dobre mrhe. Za dobro hrano in ohlajeno pijačo smo poskrbeli članice in člani Društva podeželske mladine Moravče. NINA JEMEC 2É ■ *5 Jurček velikan Po lanski suši so gobarji težko pričakovali novo sezono. Mrzla pomlad ni dajala upanja, da bo letošnja bera gob kaj boljša. Očitno pa so borovi gobani kar prilagodljivi, saj se redno pojavljajo že spomladi, poletni pa, kot kaže, poženejo Šele, ko se temperature ponoči ne spuščajo pod 10° C in je v zemlji dovolj vlage. Nekateri srečneži so v naših krajih našli prve jurčke ž.e konec maja, več pa jih je pognalo konec junija in v začetku julija. Jurčka velikana, zdravega in čvrstega, s premerom klobuka 33 centimetrov in težkega 1,3 kg je našel srečni gobar Milan Šuštar v dešenskih gozdovih H. julija 2004. Upajmo, da bo jesen radodarna in bomo tako lahko pisali še o kakšnem »velikanu«. BRANKA BIZJAN 12 Novice iz Tabornih' RODU MORAVSKE DOLINE preživeti del počitnic v Savudriji Nekaj dni pred odhodom na naš letni tabor so mediji na dolgo in Široko poročali o slabem vremenu na slovenski obali in v Istri, O močnem cvetenju morja ter slabi začetni turistični sezoni. Odsvetovali so počitnice ob morju. Taborniki smo se odpravljali prav tja, saj smo imeli datum že določen za nedeljo 4,julija in taborniški prostor rezerviran v Savudriji. Na dan našega odhoda je bilo jutro kislo, a vreme nam dobre volje ni pokvarilo. Bliže smo bili našemu cilju, več sonca seje kazalo izza sivih oblakov. Ko smo prispeli v Savudrijo. smo si Ogledali prostor, kjer bo stal naš tabor. Zložili smo opremo na kup in se najprej odpravili na zajtrk v bližnjo restavracijo, kjer smo se prehranjevali tudi ves čas taborjenja. Seznanili smo se Z vodstvom tabora, pravili v taboru in programom. Razdelili smo se po vodih. Tik ob morju med visokimi in košatimi bori. ki SO nam nudili veliko sence, smo v krogu postavili 10 zelenih šotorov in si pripravili udobna ležišča ter količek, kjer smo imeli gozdno šolo in ustvarjalne delavnice, vodniki pa vsakodnevne jutranje sestanke s laborovodjo in starešino tabora. Postavili smo še jambor in ko sla zaplapolali občinska in taborniška Zastava, je bil tabor postavljen. Ves čas taborjenja smo imeli z vremenom veliko srečo, saj nismo imeli niti kapljice dežja, pa tudi cvetenje morja se je umirilo. Več o dogodivščinah na taboru bodo povedali mladi taborniki zborovodja Tomaž (izkušen taborniški maček) Tudi letos smo imeli svoj letni tabor v Savudriji. Na taboru je bilo 32 udeležencev, od tega 22 otrok in mladine. Ker je bilo veliko mlajših otrok in med njimi kar nekaj takšnih, ki SO bili na taboru prvič, so imeli vodniki veliko dela. drče - starejši taborniki so imeli ločen tabor od našega, prav tako tudi program. Imeli smo srečo z vremenom in program smo lahko izpeljali nemoteno. Sicer pa smo imeli pripravljen tudi program za slabo vreme. Med nami sla bila tudi dva neplavalca, ki sla se v tem času naučila plavati. Vsi, razen Davida, kije odšel že dva dni prej zaradi bolezni, smo teh sedem dni preživeli lepo in se tudi vsi srečno vrnili domov, kar je ZO organizatorje taborjenja najbolj pomembno, vodnik Dejan (specialist za orientacijo, vodnik za MČ) Letos smo imeli na taboru predvsem mlajše člane, zalo smo imeli vodniki tudi večjo odgovornost. Priprave so potekale ž.e veliko pred samim taborjenjem. V programu ni manjkal spoznavni večer, krsi in taborniška poroka, skratka, taborniške šege in navade. Veliko smo se kopali, šli na pohode in si nekajkrat privoščili tudi obisk slaščičarne, kjer imajo odličen sladoled. Med nami je bila tudi študentka Katarina, kije doma iz Berlina. Preko igre je taborečim podala nekaj osnov nemškega jezika. Bili smo dobra klapa, otrot i so bili ubogljivi in nam niso preveč -pandi« živcev. Jo, »jajn« je bilo. tabornica Loti (PP, nosi modro rutico) tabornica sem že vrsto let. Več hodim na zimske tabore na Pohorje, kijih organizirajo moravški taborniki, ker imam smučanje Od vsega najraje. Bila pa sem že tudi na letnem taboru v Bohinju. Kje mi je bolj všeč, Bohinj ali Savudnja. težko rečem. Morda na »lorju, tudi zalo ker sem sedaj žc večja, starejša in sem imela že v''čje zadolžitve. Pomagala sem vodnikom pri pripravi večernih Programov in izdelavi priznanj. Taboreči prejmejo ob koncu taborjenja posebna priznanja: za Naj tabornika, za Naj vodnika, najlepše urejen šotor, zahvalo dobi laborovodjo. če so taboreči Z njim zadovoljni itd. Spoznala sem nove prijatelje in dobila kakš-"<> izkušnjo reč. ki mi bo morda v življenju prišla prav. Dobila Sem veselje do dela z otroki in rada Iti postala vodnica. tabornik Blaž(GG, nosi zeleno rutico) Na tabor, v kamp Veli Jože blizu Savudrije, so nas v nedeljo pripeljali starši. Ko smo pričeli postavljati šotore, smo ž.e bolj izkušeni pomagali mlajšim. Ko smo se nastanili, smo šli na kosilo. Sledilo je kopanje do večerje. Nato smo zaspali kot polhi. Po zajtrku smo dvignili zastavo in zraven peli taborniško himno. Sledila je telovadba, umivanje in nato pospravljanje šotorov. Posebna komisija je ocenjevala šotore, kdo ima lepše pospravljeno. Z bratcem Andrejem sva zmagala in dobila ob koncu taborjenja posebno priznanje za najlepše urejen šotor. Kopali smo se na plaži čisto blizu tabora, tam kjer so bili v vodi veliki splavi, do katerih smo plavali. Zvečer smo spustili zastavo in imeli večerni program. Najbolj mi je bil všeč »narobe dan«. Vodniki so bili MČ in MČ so bili vodniki, ko je sijalo sonce, je bila noč in ko je bila noč. smo se obnašali, kot da je dan. Jaz. sem bil ta dan taborovodja in spoznal sem, da to ni lahka funkcija. Bilo je veliko smeha na ta račun. Učili smo se tudi orientacije in branja zemljevidov, kaj SO iz.ohipse, kaj pomenijo barve na zemljevidu, kako so označene ceste, vode, železnice, kako se pravilno postavi kompas na zemljevid, ... Edino kar meje motilo, je bilo to, daje bilo prve dni še nekoliko cvetoče morje. Ostalo vse O.K. Vabimo vse tiste, ki imate radi naravo, bi se radi naučili sami preživeti v naravi, se naučiti športnih in drugih veščin, spoznavati nove prijatelje, pozimi šli smučat in poleti taboril, vpišite se k tabornikom - Rod Moravske doline, da nas bo drugo leto še več na taborjenju. MILENA S. /PRI Z E R S T V O Vlasta Stražar s.p. Delavni čas Trg svobode 2, 1251 Moravče p°n,čet 7-13 tor, sre, pet 13-19 GSM: 041/215-378 sob 7-12 Za vas smo pripravili zanimivo novost: manikura, gelirani nohti, izdelava umetnih nohtov in poslikava. Storitev opravljamo po predhodnem naročilu. Stopite v jesen lepši in samozavestnejši! Pocitnikovanje rejmških družin v Pitieti 3 ¿$2 Zahvala Rotary duhu Domžale Rotary club Domžale nam je tudi tokrat, sedmič po vrsti, omogočil izvedbo programa »Usposabljanje in letovanje rejniških družin v smislu razvijanja sposobnosti sprejemanja in reševanja stisk rejencev«, ki smo ga izvedli 21.- 27.6.04 v Gorenjskem letovišču Rineta -Novigrad. Vsem 34 rejencem so člani Rotary cluba Domžale izdatno finančno podprli njihovo enotedensko udeležbo v programu, hkrati pa s tem tudi vsem rejniškim družinam izkazali moralno podporo in razumevanje za njihovo odgovorno in zahtevno poslanstvo. Program, v katerem prav vsi rastema kot strokovnjaki in ljudje, smo si v Centru za socialno delo Domžale prizadevali izvesti s ciljem, da razvijamo sposobnosti in znanja, ki so potrebna za opravljanje rejniškega poklica, da rejencem omogočimo, da se razvijajo v samostojne in samozavestne osebnosti. Prav vsi lahko na spontan, sproščen in pristen način spoznamo drug drugega, se učimo drug od drugega, hkrati pa krepimo medsebojno povezanost in pripadnost. Strokovni delavci imamo priliko zares neposredno spoznati, kako veliko delo opravljajo naše rejniške družine, ki pogosto brez. velikih besed in samohvale zmorejo to, kar se včasih zdi kot mali čudež: omogočiti otrokom in mladostnikom, ki v določenem trenutku življenja potrebujejo nadomestno družino, nuditi vse tisto, kar tak otrok potrebuje: sprejemanje, toplino, ljubezen, varen in trden dom, zgled, ki je vreden spoštovanja in posnemanja in s tem pomembno doprinesti k njegovemu zdravemu razvoju. V tem tednu skupnega življenja vidimo, kako znajo in zmorejo vsi udeleženci kljub pestri starostni sestavi (od I leta do 74 let) sprejemali skupna pravilu, upoštevati potrebe drug drugega, kako prijetno je vzdušje med nami. Številni mladostniki se znajo zabavali brez. alkohola in droge. S tem povezanih težav vsa leta doslej nismo imeli. Vsak si najde način, kako prijetno in zabavno preživeti dan. Vse dni smo bili vpeti v športne in družabne aktivnosti, ki smo jih popestrili s kupom privlačnih nagrad. Te so pred odhodom zavzeto zbirali rejnica Frančiška Rožič, študent Fakultete za šport Fdo Javor in diplomantka te fakultete Marjeta Savnik. Vsi prostovoljsko v prostem času in brezplačno. V Centru za socialno delo Domžale in Društvu rejnic in rejnikov Domžale se jim iskreno zahvaljujemo. Prav tako tudi vsem, ki so donirali za našo akcijo. Ob tej priliki želimo poudariti, kako veseli smo podpore in razumevanja naših donatorjev, ki nam s prispevki omogočijo, da lahko delamo tisto, v kar na področju rejniške stroke verjamemo, da je dobro in koristno. MARTA TOMEC Sedem biserov Juhuhuj. ...Na poletni tabor gremo! Seje slišalo pred ž.upniščem 13. julija, izpred katerega seje četa Friderika Baraga odpravila na nove dogodivščine v Bohinjsko Belo. Vreme nam je prvi dan malce ponagajalo in zato smo si hitro postavili šotore, iz. katerih smo se naslednji dan najraje odpravili na telovadbo, da smo si odtalili nosove. Ker pa vemo, da brez. dela nijela, smo takoj začeli z. urejanjem tabornega prostora. Žagali smo, vlekli drva, kopali jame, ... Vsak vod si je postavil tudi svojo kuhinjo, ki smo jo nato s svojim iznajdljivim in vab- ljivim oglasom predstavili. Naredili smo še oltar, na katerem je sv.mašo daroval župnik Viktor, kije z. nami preživel »sredino* tabora. Glavno pa je bilo ognjišče, kije predvsem služilo nočnemu bdenju slraž.e. Nekaj noči je bilo mirnih, vendar so nam jo kmalu zagodli skavti iz. Škofljice .Odnesli so nam vse zastave (bilo je prehitro za piskanje), v zameno pa smo jim pripravili okrepčilno malico in še malo sladkega za na pot. Naslednji dan smo se zelo nenaspani podali na Bled, se na hitro in dodobra umili in pozvonili za izpolnitev želja. Pot smo si krajšali s sladoledom in peljem, pri katerem smo imeli nemalo poslušalcev. Naslednji dan pa je bil najpomembnejši za odhajajoče in nove člane čete. Obiskal nas je Janez Krstnik (naš stari znanec), kije sprejel in potrdil nove člane s skavtskim imenom in vrčem vode. Večer ob ognju pa je bil namenjen odhajajočim skavtom in novim vodnikom. V prostem času smo napisali poslovilna pisma, ki smo jih s solznimi očmi (ne zaradi dimu) prebrali in v znak zahvale smo dobili knjižico z. mislimi in željami vseh skavtov, voditeljev in duhovnega asistenta. Brez. slavja rojstnega dne tudi ni šlo. In tako smo našo slavljenko nagradili z. igrami in slastno »torto«. Glavno vodilo skavtov je, da se znajdeš v naravi in lako smo se preizkusili na progi preživetja ter vsi preživeli. Daje bil vsak dan izživet, smo jutra pričeli s katehezo, v kateri smo se razgovorih o eni evropski državi, njenem zavetniku in naš pogled na njihovo življenje. Noč iz. petka na soboto pa so nam zopet prikrajšali klan Mcmaček s krajo zastave in s katerimi smo nato preživeli še zabavno dopoldne. 14 Novice iz Moravcant ponovno v Tatrah Tatre na Slovaškem so s svojimi čarobnimi vrhovi in prelepo naravo tudi lelos zvabile na svoje vršace številne Moravčam. Nekateri med njimi so bili lam že večkrat. Rekorder pa je Ivan Mele. ki je bil v Tatrah ž.e devetič. Na pot so se odpravili M. julija preko Avstrije. V jutranjih urah so se ustavili v Nitri na Slovaškem, se okrepčali in nadaljevali pot proti cilju. Med potjo so se ustavili v Vlkolinecu. tipični slovaški vasici, kije kulturni spomenik pod zaščito UNESCA. Pohodništvo po Tatrah in izleti so trajali sedem dni. v katerih so osvojili naslednje dvatisočake: Chopok, Dumbier. Rysy, Krivan, Slavkovski in Lomnickv štit. Prepešačili so Belianske Tatre. Ogledali so si staro mesto LevoČO, poznano po rezbarjih. Gostov pa ni bilo konec. Ob večernem ognju in pri nedeljski sv.maši so se nam pridružili še skavti iz Idrije. Čakalo nas je samo še pospravljanje tabornega prodora, kar pa nam je šlo z.elo dobro in hitro od rok! LE ZAKAJ.. LAURA GOTAR.Joto Kristina Novak ZAHVALA SKAVTOV V začetku poletnih počitnic smo skavti čete Friderika Baraga taborili in preživeli teden dni o naravi ob izvirnih. zabavnih ter poučnih dogodivščinah. Da smo uspešno izvedli pripravo in sam potek taborenja ste nam velikodušno pri tem pomagali z materialnimi darovi (hrana). Vimenu vseh skavtov ISKRENA HVALA! Odšli so na ogled rudnika soli Wielicz.ka, mesta Krakovv in smučarskega središča Zakopane na Poljskem. Potepali so se po mestu Poprad, splavarili po mejni reki s Poljsko Dunajec. skratka uživali v aktivnem dopustu. Po celotedenskem druženju so sklenili, da bodo na podobne ture še odšli. Več o doživetjih naj vam povedo fotografije, ki jih je posnel Bojan Dorič. BRANKA BlZ.IAN.foto Bojan Dorič Naša občana Darinkah An že Gram pes da Medjugorja Petnajst dni je ravno prav dolga pol, da se človek sooči sam s seboj in da se nauči prepuščali. Ruševine ob cestah in razgovori s posamezniki H ponazorijo stiske ljudi zaradi minule vojne. Vsa ta dejstva ti v parih urah zlezejo pod - kolo. Začutiš trpljenje, ki jih je doletelo in vesel si, tla ti je dano, da še ubrano stopaš po zemlji, kjer je ugasnilo veliko življenj brez. potrebe, kot v vsaki vojni. Še lak laik bi po tolikih dneh dozorevanja rekel »Hvala Bogu, da sem živ in zdrav«. D.G. Moravče 1R Sedeli smo na 2236 m visokem Stolu V teh vročih počitniških dneh se je prav prileglo povzpeli se na nekoliko višje planinske vrhove. Planinsko društvo Moravče je v soboto, 17.07., organiziralo vzpon na 2236 m visoki vrh Stola. Prijavljenih planincev nas je bilo le devet. Verjetno je bilo zato vzdušje enkratno. Odpeljali smo se do Žirovnice, od tam pa smo prišli do 1180 m visokega Valvasorjevega doma. Lepo markirana planinska pot se je ves čas strmo dvigala. Med potjo smo se ustavili in oči niso mogle odvrniti pogleda na prekrasne Julijce, mogočni očak Triglav, na Bled, skratka na ta prelepi gorenjski kot. Srečali smo veliko pohodnikov, tudi iz Avstrije in Nemčije. Po večurnem vzponu smo zagledani mogočni Stol, pod njegovim vznožjem pa se je skrivala na 2193 m nadmorske višine Prešernova koča. Prispeli smo v kočo, se odpočili, okrepčali, potem pa odšli do cilja - vrha Stola. Tu se je odpiral prelep razgled na Koroško stran. Veseli, polni lepih vtisov, smo se vračali nazaj, sicer po drugi poti, ki se je vijugala po gozdu in nam nudila prijetno ohladitev - senco. Prispeli smo do Valvasorjevega doma. Tam je spominska plošča, posvečena Cankarjevi brigadi. Čas za odhod seje približal. Obljubili smo si, da se za naslednjo planinsko turo Komna - Krn, zapet pokličemo. Planine vabijo! A NT L PA.IK, joto Darko Jančar 2 vrh* limbarske pere do Ankaranu Bravo Fredi in Igor! Počitek in masaža na Kozini Zadovoljna Fredi in igor s prijatelji na cilju Franci Andrejka - Fredi in Igor Tesovnik se na Limbarsko goro povzpneta tudi večkrat dnevno, kjer se srečujeta s svojimi prijatelji. Limbarska gora je njuna velika strast, a Fredi se je želel preskusili tudi drugače. Zanimalo ga je, če bi zmogel teči do morja. Do morja!? Seveda, z. vrha Lim-barske gore do Ankarana. Beseda je dala besedo in pri podvigu se mu je pridružil še Igor. Spremljali so ju tudi prijatelji z. Limbarske gore, ki so ju spodbujali in skrbeli za njuno varnost. Na 150 km dolgo pot z. vrha Limbarske gore do Ankarana sla se s spremstvom odpravila 3. avgusta ob 3.00 zjutraj. Ob napornem teku soju najbolj motili veliki tovornjaki. V Postojni sta morala zaradi neurja s točo tek prekiniti za eno uro. Kljub težavam sta ob moralni podpori spremstva, glasni Golici iz. spremljevalnega avtomobila ter več kot dobrodošli masaži "osebnega maserja" Braneta, vztrajno premagovala kilometre. V Senožečah je Igorju nadaljnji tek onemogočilo poškodovano koleno in pridružil seje spremstvu, ki je spodbujalo Fredija. Kljub temu sta zmagovalca oba. Na cilj sta prispela 4. avgusta oh 1.50, kjer so ju pričakali navdušeni družinski člani in prijatelji. Uspeh so proslavili z odprtjem šampanjca. Fredi in Igor se iskreno zahvaljujeta svojim prijateljem Stanki Pustolnik, Andreju Gregoriču, Janezu Bizilju in družini Urankarza spremstvo in moralno podporo, vztrajnost in potrpežljivost na dolgi in naporni poti. Prav posebej se zahvaljujeta Branetu Lavriču za masažo in glasno Golico, Francu Andrejki. ki ju je spremljal na kolesu, in Slojanu Len-čku, ki ju je presenetil s transparentom na cilju. S prijatelji pa že načrtujeta tudi nove avanture. KATARINA PFTFRC.jolo Janez Bizilj Radioklub Moravče -1 ARU Hf World Championship Nekateri člani Radiokluba Moravče, Darko Vavpetič - S58M, Roman Novak - S57NRO, Vitomir Kregar S56M, Tomaž Dostal - S5IQN ter Mitja Majdič - S570AM, smo se odločili, da tudi letos nadaljujemo s tradicijo in sodelujemo v radioamaterskem tekmovanju IARU HF World Championship, kije potektd od sobote, 10.7.2004, do nedelje, 11.7.2004. Aktivni smo bili pod znakom S50HQ, oddajali pa smo z naše postojanke na Zg. Slivni. Z rezultatom smo bili izjemno zadovoljni, saj smo vzpostavili točno 1700 zvez, dokončni rezultati, kar se tiče doseženega mesta, pa še niso znani. Lep radioamaterski pozdrav, 73! MITJA MAJDIČ - S570AM 16 Novice iz Regijska tekme ¥ smučarskih skokih za poka i Termita Smučarski klub Termit Moravče je v soboto, 05.06.2004, po šestih letih organiziral regijsko tekmo v smučarskih skokih na skakalnicah za osnovno šolo za pokal Termita. Na razpis seje od skupno osmih klubov v ljubljanski regiji prijavilo pet klubov in sicer Smučarsko skakalni klub SAM Ihan, Smučarsko skakalni klub ILIRIJA, Smučarsko skakalni klub RAČNA, Smučarsko skakalni klub PONIKVE in domači klub Skakalni klub TERMIT Moravče. Vsi udeleženi so se no prireditvenem prostoru zbrali ob 1530 in pričeli s treningom, tekma pa seje začela ob 17.ini. Tekmovalo se je v treh kategorijah, in sicer v kategoriji dečkov do 9 let (letnik 1996 in mlajši), na skakalnici z. doskočiščem 8 metrov, v kategoriji dečkov do II let (letnik 1994 in mlajši) na skakalnici :. doskočiščem 14 metrov in v kategoriji dečkov do 13 let (letnik 1992 in mlajši) na skakalnici z doskočiščem 22 metrov. Na vseh skakalnicah so tekmovalci opravili po tri skoke. Na najmanjši skakalnici sta za rezultat štela dva boljša skoka od treh, na srednji in večji skakalnici pa sta se za rezultat štela oba skoka v konkurenci (prvi skok je štel kot poskusni skok). Samo tekmovanje je potekalo zrlo hitro, tako da so bili rezultati zaradi vestnega dela vseh služb predvsem pa računske kmalu znani. Prvi trije tekmovalci v vsaki kategoriji so prejeli pokale, tekmovalci, ki so se uvrstili od četrtega do šestega mesta pa so prejeli medalje. Potrebno je omenili, daje vsak tekmovalec prejel tudi krof gostinskega podjetja Konjšek s Trojan. V kategorij dečkov do 9 let, v kateri je tekmovalo skupno 15 tekmovalcev, je zmagal Aleš DROBNIČ, član SSK Ilirija- Od domačih tekmovalcev, t.j. SK Termit Moravče, se je najbolje uvrstil Martin CAPUDER, kije zasedel skupno 7. mesto. Po-kale in medalje je v tej kategoriji podelil Milan MOČILNIKAR, Predstavnik podjetja TERMI T d.d. V kategoriji dečkov do II let, V kalen je tekmovalo sku/mo 20 tekmovalcev, je zmagal Malic BAUDER član SSK Račna. Od domaČU, tekmovalcev, t.j. SK Termit Moravče, se je najbolje "vrstil.h,„ CAPUDER, kateri je zasedel skupno 7. mesto. Pokale '" medalje jim je podelila županja občine Moravče Ljudmila Novak. Potrebno je omeniti, da je V tej kategoriji tekmovala tudi deklica in sicer Špela ROGELJ iz SSK Ilirija in je zasedla M- mesto. S strani organizatorja je prejela praktično nagrado. Prav tako pa jo je županja obdarila s knjigo. V kategoriji dečkov do 13 let. v kateri je tekmovalo skupno II tekmovalcev, je zmagal.laka HVALA član SSK Ponikve, na dru-K» mesto se je uvrstil Andraž KOROŠEC član SSK SAM Ihan, tretje mesto pa je zasedel član domačega kluba, t.j. SK TERMIT Moravče Miha ŠLIBAR. V tej kategoriji sla medalje prijela še dva tekmovalca domačega kluba, in sicer Vid CAPUDER za osvojeno peto mesto in Kevin KLADNIK, ki se je v tej kategoriji uvrstil na šesto mesto. Pokale in medalje je v tej kategoriji podelil Milan Peterka, podpredsednik SK TERMIT Moravče in hkrati vodja tekmovanja. Na koncu je potrebno povedati, da omenjenega tekmovanja ne bi bilo mogoče organizirati brez sponzorjev, zato se Skakalni klub Termit Moravče zahvaljuje vsem sponzorjem in Janezu Prelovšku za ozvočenje prireditve. V prihodnosti bomo poskušali organizirati še kakšno tovrstno tekmovanje. Naša želja pa je, da bi organizirali tudi tekmo na državnem nivoju za pokal Cocta ali pa tekmo za državno prvenstvo. Na tem mestu bi apelirali tudi na vse bralce tega časopisa, da se v prihodnje ogleda teli tekem udeležijo v večjem številu, saj bi na ta način dodatno motivirali domače skakalec, da bi dosegli še boljše rezultate. Sicer pa so bili skakale i v mesecu juniju 2004 še posebej aktivni. PO uspešnem tekmovanju na domači regijski tekmi, so se udeležili še tekme z.a pokal Cocta 07.06.2004 v Guncljah, revije smučarskih skokov v Mostecu 15.06.2004 in 24.06.2004 tekme za pokal Cocta v Kranju. Na vseh tekmah so tekmovalci zasedli solidne rezultate in tako zaključili s/)omladanski del tekmovanj v skokih. Sedaj jih čaka naporni trening, saj je med drugim v jesenskem delu tudi tekma za državno prvenstvo v vseh kategorijah. RAJ KO GABROVEC, joto Herman Šlibar 17 DPM Moravče na /£ državnih kmečkih igrah V soboto, 10. julija, so v Trbonjah pri Dravogradu potekale že 18. državne kmečke igre. Da se ekipa lahko uvrsti na državno tekmovanje, mora svoje spretnosti pokazati že na regijskih igrah. Za ljubljansko regijo so regijske kmečke igre potekale v Srednji vasi v Tuhinjski dolini. Ekipa Društva podeželske mladine Moravče se je že takrat izkazala ter se uvrstila na nadaljnje tekmovanje v Trbonje. Državne kmečke igre so organizirali KGZS, Kmetijsko - gozdarski zavod Celje (izpostava Dravograd), DPM Dravograd, ZSPM ter Občina Dravograd. Dopoldan je potekala okrogla miza na temo Mladi kmetje v EU, popoldan pa so se pričele kmečke igre. Tekmovalo je 20 ekip iz. vseh koncev Slovenije ter ekipi mladih iz. Avstrije in Švice. Ekipe so se pomirile v naslednjih igrah: predstavitev, kjer je morala ekipa čimbolj predstaviti svoj kraj in običaje, nato sta sledili igri, ki sta vedno prisotni, to sta košnja in grabljenje. Nato pa so se pomirili še v hoji po čokih, pajsanje hloda ter igra presenečanja, kjer se je moral tekmovalec čim hitreje obleči in opremiti v popolno gozdarsko opremo, ko je bil nared, je tekmovalka s polnim kozarcem vode v roki morala čim hitreje prek ovir priti do njega. Zmagala je ekipa DPM Dravograd, drugi so bili DM Trebelno, tretji pa DPM Goričko - Bo-donci. Po tekmovanju smo se ob zvokih Čukov zabavali do zgodnjih jutranjih ur. NINA JEMEC Peter čaka na svoj kozarec vode. Kje si, deklica? DU Moravče organiziralo srečanje z DU Zagorje ob Savi Dan s prijatelji je najlepši Letošnje srečanje je bilo že 9. po vrsti. Člani obeh društev so se srečali v četrtek, 17.junija, v prostorih DU Moravče. Pozdravne nagovore sta imela predsednik DU Moravče Franc Novak in predsednik DU Zagorje ob Savi Lojze Bizjak, ki je moravškemu predsedniku izročil simbolično darilo. Pogostitev, kije sledila so pripravile upokojenke. Za žganje, medeno in navadno, ter kavo so poskrbeli člani domačega društva. Upokojencem seje v nadaljevanju pridružila še županja Milka Novak, kije obdarila goste s prijazno besedo in promocijskim materialom občine in knjižico Peški apnenec z. vzhodnega dela Moravske doline dr. Antona Ramovša. Upokojenci so bili nad obiskom navdušeni in ji zaželeli vse dobro tudi v evropskem parlamentu, kjer bo kot poslanka zastopala slovenske interese. Srečanje SO upokojenci nadaljevali z. ogledom gradu Tuštanj, obiskom Vrhpolj, kjer jih je župnik Vinko Čampa povabil v cerkev in župnišče ter jih seznanil z. Zgo- dovino kraja. Povzpeli so se v Zgornjo Javoršico in uživali v lepem razgledu. Popoldan pa so namenili družabnemu srečanju v gostilni Frfrau v Krašcah, ki so ga začeli s kosilom, nadaljevali pa v pogovorih, izmenjavi izkušenj in snovanju načrtov. Oh slovesu je Jože Novak, predsednik komisije za šport pri DU Moravče, gostom izročil darilo. po zapisu JOŽETA NOVAKA, foto Jože Novak Občni zbor DU Moravče / veseljem da življenja razveseljujemo DU je starejše društvo, ki ima trenutno 700 članov iz. moravške in domžalske občine. Vsako leto organizirajo občni zbor. Udeležba je vedno dobra. V zadnjih letih jim Občina Moravče omogoča brezplačno uporabo dvorane, da se domači člani in delegacije iz. drugih društev udobno počutijo. Člani društva so se z minuto molka poklonili spominu na vse umrle člane v preteklem letu. Pozdravu predsednika društva Franca Novaka in imenovanju delovnega predsedstva so sledila poročila upravnega in nadzornega odbora, komisije za šport in rekreacijo in pevskega zbora. Delo društva so pohvalno ocenile tudi delegacije drugih društev. Tudi tokrat se je upokojencem pridružila županja, ki jih je pohvalila za dejavno preživljanje starosti, vključevanje v utrip občine in jih povabila k nadaljnjemu udejstvovanju v kraju. Predsednik društva je trem članom podelil priznanja društva za prizadevno večletno delovanje. Z veseljem pa so upokojenci gostili tudi člane Medgeneracijskega društva Kranjska lilija iz. Moravč, saj se tudi njihovi člani radi vključujejo v njihovo društvo. Po uradnem delu občnega zbora so v predverju zapeli člani mešanega pevskega zbora DU Moravče in pripravili dobro vzdušje za družabno srečanje, ki je sledilo ob malici in hladni pijači. po zapisu JOŽETA NOVAKA, foto Jože Novak 18 Novice iz SpomM na boje na Murovici Po ustanovitvi Šlandrove brigade č.avgusta 1943 je brigada dobila svojo prvo nalogo, da se čimprej prebije na Dolenjsko. Nove nemške enote so dobro zaslražile tudi zasavsko železnico in Savo. Štab Šlandrove brigade se je zavedal, da bo položaj iz dneva v dan bolj kritičen. Brigada je svojo prisotnost v kamniškem okrožju izdala z. mobilizacijskimi akcijami. Tako so nemški funkcionarji lahko tudi predvidevali, da ho imela brigada zaradi velikega števila novih borcev težave pri premikih. To je bila zalo ugodna priložnost, da ji prizadenejo hude udarce. Brigada ne je premaknila z Menine planine na Moravsko in v noči na I7.avgust seje nameravala prebili čez Savo. Toda prehod je bil Zaradi z.astražcnosli nemogoč in premaknila seje na Sveto goro. da bi se prebila čez. Savo v bližini Litije. Nemci so naslednji dan pripeljali svoje sile tudi v Moravsko dolino. Črni graben ter zasedli položaje med '//Igorjem in Trojanami. Ko je bil obroč trdno sklenjen, je nemško poveljstvo lahko začelo s hajkami, za katero je imelo na volje) toliko sil, da sije lahko zastavilo za končni cilj uničenje brigade. Tega seje brigadni štab zavedal, zato je ukazal vsem trem bataljonom, da se zvečer prebijejo. Po hudih bojih, ki jih je Šlandrova brigada uspešno prestala, saj se je s spretnim manevrom izvila iz obroča, ki ji ga je pripravilo okrog 4000 nemških policistov, orožnikov in vojakov. Kazalo je, da se bo hajka nadaljevala zlasti v Moravski dolini. Zato je štab brigade sklenil, naj se glavnina premakne v hribe nad Črnim grabnom. Borci Kamniškega bataljona so v noči na la.avgust uspeli tO nalogo izpolniti. Zasavski bataljon S štabom brigade se je utaboril v dobro skritem gozdičku med Lukovh o in Moravčami, Savinjski bataljon pa seje nameraval prebiti v Črni graben v noči na 20. Ob obletnici okupatorjevega: nasilja Prelep pogled z Grmač in čudovito vreme sta dala poseben pečat slovesnosti, kije v tem kraju potekala v soboto, 14.8., <>h obujanju spominov na pobite in pregnane ljudi v hudih stiskah, ki so v požigu izgubili vse, kar so imeli. Iz.ropane domačije so požgali, ljudi izselili. Nikdar ne bomo izvedeli, ali so pred šestimi desetletji imeli obsojeni na smrt v mislil, prav to lepoto kraja, ko so stopali v smrt. ali pa je bila Prisotna le groza ob dejstvu, da se jim izteka nekaj tako dragocenega, kolje življenje. So bile tudi v njihovih mislih želje, da vendar ne trpijo zaman, da vendarle prenašajo to ponižanje za lepšo bodočnost otrok, vnukov, naslednjih rodov ... Slavnostni govornik Borut Pahor, predsednik Združene liste socialnih demokratov, je poudaril pogum ljudi, ki so ubranili obstoj Slovenskega naroda in tako ohranili nacionalne interese m Omogočili, da smo gospodarji na svoji zemlji. »Nismo se zanašali na Beograd, prav tako se ne bomo na Bruselj. To nam bo uspelo ob spodbudi politike sodelovanja in ne razlikovanja, kajti takšna je tudi evropska ideja, ideja miru. S skupnimi močmi l(,vo in desno usmerjene politike se bratomorna vojna ne more Ponoviti. O osnovnih stvareh se politiki uspemo dogovorili, zalo smo tudi prišli v krog razvitih in demokratičnih držav.« Govornik ni spregledal socialnih razlik med ljudmi, ki so se povečale, in mipak. ki jih je treba upoštevali pri dosežkih in rezultatih. Z zategovanjem pasu in odrekanjem se po njegovem mnenju, lahko iskali Skrili zaklad. KATARINA PETERC, joto Katarina Petere, Vesna Judež. Moj spomin na učitelja Janka Tomana V šolo sem pričel hoditi v času nemške okupat ije naše domovine. Ta šola nam ni nudila skoraj nikakršnega znanja, dovoliti smo morali nemško, pa nismo znali, naši učitelji, predvsem Korošci, pa niso znali slovensko, pa tudi če so znali, niso smeli, zalo smo v glavnem le peli, risali m telovadili. V marcu 1943. leta je nem ška šola prenehala delovali. Otroci smo ostali brez pouka. Že V jeseni istega leta je upokojeni učitelj Janko lomim začel v svoji hiši, v nekdanjem frizerskem salonu, zbirali mladino in Z dovoljenjem nemških okupacijskih oblasti poučevati otroke iz okoliških vasi. Po osvoboditvi Moravske doline v marcu 1944je nadaljeval $ poukom v partizanski šoli. Učitelj Janko Toman je bil uglajenega veden/a. strog in pravičen mož. S kakšnimi težavami se je ubada/ tedaj, mi je jasno šele sedaj. Ni bilo zvezkov, svinčnikov in drugih najnujnejših šolskih potrebščin, ki bi omogočile kolikor toliko normalen pouk. V zvezke smo pisali le domače naloge. Namesto svinčnikov smo uporabljali raznovrstne barvice, tesarske svinčnike. ... V šoli smo pisali na kamnite - skriljaste ploščice s kamenčki. Na le-tc smo risali prve znake abecede. V kolu je stalo računalo čudo z lesenimi kroglicami, lit smo računali. V primeru nemške hajke smo se hitro razbežali domov. Zapisal sem. daje bil gospod učitelj pravičen mož. Nekoč mu je učenci prinesel koline. Že naslednji dan je bil vprašan. Toman ga je pobaral: »Koline so bile dobre, bom videl, če Si tudi ti.« Ocenjen pa ni bil po dobroti kolin, ampak po svojem znanju. Kljub nemogočim pogojem nas je gospod Toman naučil pisanja, branja in tudi malo računanja, tako da sem lahko po osvoboditvi nadaljeval šolanje v drugem razredu. Ko je umrl, sem ga šel z mamo kropil. Spokojno je ležal na svoji postelji in ne na mrtvaškem odru. Nato so ga položili v krsto in pospremili smo ga na moravško pokopališče. Tu počiva v družinskem grobu. Nad njim pa bedi lep nagrobnik, delo domačina Tinela Kosa. Takšen je moj spomin na učitelja Janka Tomana. V najhujših trenutkih naroda seje zavedal, da je ljudi potrebno izobraževali. MARIJAN GRIL MorawSl--- 21 MOJA DOLINA NA DLANI Do te številke smo na naslovnici predstavljali rojene Moravčane, ki so s svojim delom vidno zaznamovali druge kraje. Danes pa naslovnica obeležuje spomin na človeka, ki se je v Moravče priselil in v njih pustil viden pečat. j JANKO TOMAN (4.9.1863 - 23.5.1945) Učitelj te prime za roko, odpre ti duha, se dotakne srca, oblikuje prihodnost. (Neznani avtor) Navedene besede nedvomno veljajo za učitelja Janka Tomana, ki je svoje talente in znanje večino svojega življenja razdajal Moravčanom in Moravski dolini in veliko pripomogel k njenemu napredku. Nekateri starejši Moravčani se ga še spominjajo, saj jc Moravče zaznamoval s svojo prisotnostjo in delovanjem na različnih področjih življenja kraja in doline. ŽIVLJENJE Janko Toman je bil rojen očetu Gregorju in materi Mariji Toman kot prvi otrok (tri leta kasneje seje rodila še hči Ivana), v zaselku Cvibelj pri Žužemberku na Dolenjskem 4. septembra 1863. Šolal seje v Ljubljani, kjer je leta 1882 maturiral. Prva leta učiteljske službe je preživel na Dolah (pri Litiji), v Hotiču in Šmartnem pri Litiji, leta 1884 oz. 1888 ali 1889 (v različnih virih so navedene različne letnice) pa je prišel za učitelja v Moravče. Tuje kot duhovnik služboval njegov stric Janez Toman in Janko je že prej hodil ob Zadružni dom v Moravčah (1910), za njim Tomanova hiša (Vir S. Stražar: Oj ta slamnik) nedeljah orglat v Moravče. V njih je kot učitelj in nato šolski upravitelj služboval vse do upokojitve 30. septembra 1925. Če so ga spočetka Moravčani čudno gledali, kot lahko razberemo i/, članka v časniku Jutro, pa si je z blagim značajem in zagnanostjo kmalu pridobil zaupanje ljudi. Ne samo otrok, ki jih je poučeval, ampak tudi ostalih, saj je postal pobudnik mnogih dejavnosti, ki so zaživele v Moravčah. V omenjenem članku jc o njegovem delu zapisanih mnogo pohvalnih besed. V Moravčah si je ustvaril družino in tu živel in delal vse do svoje smrti 23. maja 1945. DELO Janko Toman jc veljal za naprednega učitelja in dobrega šolskega upravitelja. Moravska šola se je v tem času iz t.i. dvorazrednice razširila v šestrazrednico s šestimi paralclkami. Poleg učiteljevanja je prevzel pobudo za mnogo dejavnosti, ki so se odvijale v Moravčah. Bilje ustanovitelj in vodja gasilskega društva, bralnega društva, pevskega društva, telovadnega društva Sokol, dal jc pobudo za ustanovitev posojilnice, mlekarne, kmetijske družbe. Na njegovo pobudo je bil zgrajen Zadružni dom (stavba, v kateri je danes tudi sedež, občine), kjer so dobile prostor razne dejavnosti in društva, stanovanje pa moravški učitelji. Dolgo časa se je zavzemal za gradnjo vodovoda, ki so ga v Moravčah končno dobili v tridesetih letih. Pomagal je pri regulaciji Drtijščice ter pri napeljavi elektrike v Moravčah (Moravče so elektriko dobile decembra 1939). Lahko rečemo, da je bil zaveden Slovenec. Med drugo vojno, ko je bil za nekaj časa izseljen, nato pa seje zaradi starosti lahko vrnil domov, je kar v svojem stanovanju poučeval otroke v slovenskem jeziku. Danes v Moravčah nanj spominja ulica poimenovana Tomanova pot, po kateri se je, po pripovedovanju starejših občanov, zelo rad sprehajal. V članku, kije bil objavljen ob stoletnici rojstva je o Tomanu med drugim zapi- Janko loman s sinovoma sano: "Spomin nanj v Moravški dolini še živi in vsi, ki so ga poznali, se ob tej obletnici klanjajo spominu človeka, ki ni dal Moravški dolini samo to, kar jc bila njegova dolžnost, ampak mnogo, mnogo več." Žal jc o njem malo napisanega. Na več mestih ga v Moravški dolini omenja Stane Stražar, nekaj podatkov pa je tudi v člankih, ki sta izšla eden ob sedemdeset, drugi ob stoletnici Tomanovega rojstva: • Jubilej nadučitelja Janka Tomana. Jutro XIV (3. 11. 1933). Str. 5. • Janko Toman - ljudski učitelj. Občinski poročevalec III (25. 4. 1964), 4. Str. [5-6]. Nekaj fotografij družine hrani Tomanova pravnukinja Maca Košir, ki seji zahvaljujemo, ker nam jih jc posodila za objavo. Zahvaljujem pa se mnogim občanom in občankam, ki ste nas pri nastajanju članka usmerjali z drobnimi informacijami k pravim virom. MARTA GORJUP, hibliotekarka 22 Novice iz PISMA BRALCEV Pogled z druge strani Gospa bivša županja omenja »članke nekaterih svetnikov« in nadaljuje, »da nam takoj postane jasno, za kakšen razvoj in velike projekte so se zavzemali«. Verjetno misli tudi mene, saj sem eden redkih svetnikov, ki piše v časopis. Gospa bivša županja, enkrat sem že napisal, da presenečenj ni in ni konec. Mar sva pričela gledati Ust z iste strani in ste tudi vi opazili, da so ljudje brez vode in ceste'.' V januarski številki Moravških novic ste lahko prebrali prispevek svetnika Jožeta Ribiča z ogleda klavnice v Selili na Koroškem. Njegove navedbe so ločne, vendar nepopolne, zalo sem se odločil, da stvari dodam manjkajoče podatke zaradi boljše obveščenosti. Sela so najmanjša občina na Avstrijskem Koroškem s 700 prebivalci slovenskega rodu. Petinsedemdeset kmetij se ukvarja z. govedorejo, imajo pa tudi po nekaj prašičev. Zaradi predpisov v El I seje društvo s petdeset člani odločilo za gradnjo usluznostne klavnice, kije namenjena tudi za predelavo mesa. Gradili so jo dve leti. po kočani gradnji SO dobili vrnjenih polovico vloženih Sredstev . Denar so pridobili na razpisih iz evropskih skladov. Za uporabo klavnice morajo člani oziroma uporabniki plačali od M) do 100 EUR odvisno od sodelovanja pri gradnji. Plačali pa morajo še stroške klanja, kamor spada veterinarski pregled, odvoz klavnih odpadkov in predaja istih v centralno zbirališče, letna članarina, prevzem enega kubičnega metra odpadnih voda po GVŽ, katero morajo odpeljati domov in zmešati z. gnojnico. Odpadno maščobo odvaž.a konce sionar. kar tudi predstavlja strošek klanja. Mesarja pripelje vsak s seboj, oziroma vsaka družina opravi klanje sama. Po končam predelavi meso na dimi jenje in sušenje pripeljejo domov. Enkrat ali dvakrat letno organizirajo semenj, katerega izkoristijo za pokušino in predvsem za predstavitev kupcem in prodajo. Od petdesetih članov ilrušlva. ki SO Sodelovali pri izgradnji, jih sedaj kolje V klavnici komaj poloviia. Zaradi zmanjšanja števila uporabnikov, zaradi splošnega povečanja stroškov klavnice, se prav le dni dogovarjajo, da bodo morali povečali prispevek za klanje, da bi pokrili povem nt stroške vzdrževanja. Okrog petdeset Preostalih kmetij ne uporablja društvene klavnice. Raje se odločijo, da dajo živino v zakol v dolino in vz.amejo meso domov, ali Pa prodajo živino živo. Zmeraj sem zagovarjal, da je potrebno "aieiliti natančno finančno analizo in Ugotoviti ekonomsko upravičenost projekta m sele z. natančnimi podatki stopiti pred hudi. Srnno na lak način hi lahko dokazali smotrnost lake investicije, ki hi kmetom omogočil,, možnost trženja in večji končni '- upieek. Urez natančnih izračunov bo ljudi tetkoprepričati v milijonske vložke. MARTIN REBOLJ, svetnik ZLSD Odgovor Janezu Virku na članke objavljene v Novicah iz Moravske doline Ob branju prispevkov Janeza Virka sem si ustvaril podobo, da gre za gospoda, ki je prišel iz. mesta na podeželje. Pri podrobnejšem prebiranju njegovih člankov v Moravških novicah sem se spraševal, če gre mogoče celo za vaško klepetuljo. Zakaj'.' Ker je v njegovih člankih kar nekaj dvoumnih zapisov: »mislim, da veljavna zakonodaja ne dopušča« in »gre menda za več kol 100-metrsko skakalnico« in »danes je menda to ideja politične stranke«, » čeprav razumem pa ji nasprotujeta danes politični stranki«. In še citat iz članka plavalna nepismenost, »da ni problem denar, kajti za gornji program ga skoraj v celoti zagotavlja država«, itd. Da na moravškem vsi šolarji ne znajo plavali, je dejstvo. V Moravčah nimamo bazenov in tudi družine si ne morejo privoščili dopustov na morju kol družine iz. Ljubljane. Da šola mora naučili plavali vse otroke, pa je kar premočna trditev, saj vsi otroci niso želni plavanja in ludi v mestih najdemo neplavalce kljub dobrim pogojem za učenje plavanja. Kako gradimo športne objekte v Moravčah/ V mestnih občinah jih gradijo z. velikimi finančnimi sredstvi, na podeželju pa velik del investicije izpeljemo S prostovoljnim delom. Hi pa pričakoval od gospoda Virka, da razlikujete življenje m način dela med mestno občino in podeželsko občino. Zato vam predlagam, da se vključile v naše življenje, da vas spoznamo ludi S slrani prakse. Prepričan sem, da imate predloge, katerih bomo vsi veseli. Posle pa sami ugotovili, da bodo nekateri tudi nesprejemljivi in neizvedljivi. Zakaj bi morali v Moravčah zgraditi evropski skakalni center, koliko sredstev ho potrebnih in od kod ta sredstva, sprašuje gospod Virk v predzadnji številki Moravških novic. Sredstva pričakujemo od države in Evrope, vložili bomo tudi veliko svojega prostovoljnega dela, nikakor pa ne pričakujemo denarja od strank, kot pišete. Tako bomo imeli center, pa ne le skakalni temveč športni, v Moravčah. Na vas in ostale pa apeliram, da skušale pridobili sredstva in zgradile primeren bazen v naši občini, da bi bila plavalna pismenost moravških otrok večja. JANEZ PRASNI KAR Smučarski skakalni center Moravče kaže. da so smučarski skoki zelo primerna tema zu vroče poletne dni. Smučarji-sku-kalci se pojavljajo na svojih tekmovanjih ludi poleti, za posebno dobrodošlo ohla- ditev prevročih vizionarjev smučarskega skakalnega športa v občini Moravče pa je poskrbel slovenski časopis Delo v soboto, 24.julija 2004, ko na sir.7 objavlja veliko sliko skakalnice v Kranju s kratkim člankom. V članku zvemo, da bo nova 100 m skakalnica na razpolago za treninge po 15.avgustu, zvemo pa ludi, končno prve številke o lakih projektih, kolika je. citiram: »Vrednost izgradnje nove skakalnice«. Točno tako piše: nove skakalnice in ne Skakalnega centra. To poudarjam zato, ker naj bi »center«, kot so ga zastavili v letošnjem proračunu občine Moravče, menda vseboval več skakalnic. Torej: ta, ena, skakalnica stane 794 milijonov tolarjev. Finančna zgradba pa je naslednja: »...po tretjino sredstev prispevata Mestna občina Kranj in Fundacija za financiranje športnih organizacij (Slovenije), Skakalni klub Triglav ter Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport pa prispevata vsak po 20 odstotkov sredstev.« Torej: če to prevedemo v »moruvški jezik«, samo za eno skakalnico bomo morali v občini Moravče zbrati najmanj 400 milijonov: občina 240 in skakalni klub 160 milijonov. Seveda s pogojem, da še 400 milijonov dala imenovana Fundacija in Ministrstvo za Š7Š. Za slednja si upam zatrditi, da tega ne nameravata, kajti prednost pri teh naslovih imata brez. dvoma ureditev Planice in Skakalni center Podutik v Ljubljani, ki čakata na izgradnjo ž.e dolga leta. Prepričan sem, da bi morali biti gornji podatki znani moravškim občinskim svetnikom že pred sprejemanjem letošnjega občinskega proračuna. In če so o tako velikih vsotah odločali v imenu občanov, bi morali vedeti, da te pravice pač nimajo. O tako velikih denarjih, če vztrajajo pri tem »projektu«, bi bilo treba vprašali občane na »referendumu«. Do izida referenduma pa se naj z. odločanjem počaka. JANEZ VIRK. Limbarska Gora 40 Pojasnilo Zaradi neenotnih poimenovanj projekta v vsem času polemike smo v Proračunu Občine Moravče za leto 2004 preverili, koliko denarja so svetniki namenili temu projektu. V proračunu ni postavke Skakalni center Moravče, temveč pod številko 8315 najdemo Športni center Moravče, kjer je planiranih 5. mio. SIT. uredništvo Mali oglasi Na območju Domžal ali Moravč kupim vikend, malo hiško ali enosobno stanovanje v bloku za okoli 13. 000.000,00 SIT. Mob.: 031 695 194 od 19. do 22. ure Moravč«: 93 Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE LIPA DOMŽALE Ljubljanska 80, Domžale tel.722 66 70; 041 722 873 el.pošta: univerza, lipa @ stol. net Pričelo se bo novo šolsko lelo. Vsi, ki želite spoznati nove prijatelje, obnoviti svoje znanje in ga oplemenitili z. novimi spoznanji, se oglasite v Lipi / v SPB -1, drugo nadstropje - nasproti Zavoda z.a zaposlovanje/. Dosegljivi smo po telefonu: 041 727 873 ali 722 66 70. Uradne ure v septembru: ponedeljek in sreda od 10. - 12. in 16. - 18. ure PROGRAM Vsak krožek je delček celote, v kateri se učimo in odkrivamo svoje sposobnosti. Vsaka ura, vsako srečanje je možnost za zbližanje, za smeh in dobro voljo. V zrelih letih znamo ohranjati mladost v duši. Povezuje nas skrita energija vedož.eljnosti in ustvarjalnosti. • JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, španščina, ruščina • ZGODOVINA: Zgodovina in kultura drugih narodov, Po sledeh naših prednikov, Umetnostna zgodovina, Glasbena zgodovina, Religije sveta • KULTURNO PODROČJE: Literarni krožek • KULTURA LEPEGA IN PRAVILNEGA GOVORA • LIKOVNI KROŽEK: začetna in nadaljevalna stopnja, ex tempom, likovne razstave (delo poteka v učilnici in v naravi) • KER A MIČNI KROŽEK: (začetni in adaljevalni) • GIASBENl KROŽEK: Sintetiz.ator, kitara, harmonikarski kvartet • MEŠANI PEVSKI ZBOR: ohranjamo slovenske narodne pesmi in pesmi drugih narodov, nastopamo na kulturnih prireditvah, sodelujemo na srečanjih pevskih zborov • KROŽKI ZNANJA IN ROČNIH SPRETNOSTI: krožki ročnih del: šivanje, pletenje in kvačkanje,oblikovanje lesa-rez-barstvo, restavrotarstvo, kuhinja z.a seniorje, slikanje na svilo in steklo, izdelava čestitk in voščilnic, oblikovanje slanega testa, peka kruha in slaščic • UNICEF - PUNČKA IZ CUNJ: Lepe punčke iz. cunj bomo izdelovali pod okriljem UNICEE-a. Vsaka izdelana punčka pomeni, da bo en otrok v nerazvitih državah cepljen proti nalezljivim boleznim in bo imel večje možnosti preživetja. • NAS DOM: osnove sadjarstva, nega okrasnega drevja, grmičevja in rezanega cvetja, setev, sajenje, gnojenje, zaščita in kolobarjenje v zelenjavnem vrtu, izdelava ikeban in cvetnih aranžmajev • ČEBEIA RSTVO: usposabljanje ho potekalo v sodelovanju s Čebelarsko z.vez.o Slovenije in njihovim učnim centrom • POMAGAJMO SI SAMI: nega in masaža, skrb za bolnika zdravstvene težave zrelih let • ZDRAVILNA ZELIŠČA- DAR NARAVE • SENIORJ1 V PROMETU - VARNA VOŽNJA • ŠPORT IN REKREACIJA: telovadba in fitnes, pohodni-štvo, kolesarjenje, joga v vsakdanjem življenju, jahanje, zimska šola v naravi • PLESNI VEČERI: Pod vodstvom plesnih učiteljev se bomo vrteli v klasičnih in modernih plesih. Naša druženja bodo napolnjena z. dobro glasbo, smehom in veseljem. Pridružite se nam, vaše življenje bo zanimivejše, lepše in bogatejše. Jsüjiíijf'üíi/y P I R C Matej Pire s.p. gsm 041 647 602 Stegne 11 1251 Moravče www.slikopleskarstvo-pirc.com • prekrivanje streh, • kleparska dela, • montaža strešnih oken 1 J* > Robi lančar s.p. Vrhpolje 5,1251 Moravče gsm. 041 352 057 Stopite v novo šolsko leto lahkotneje z nadvse ugodnimi nakupi šolskih potrebščin v naši trgovini. Mercator IZDELOVANJE: SOBNIHeu« VRTNIH «.V NAGROBNIH -j* KIPOV! KIPARSTVO: EDENSKI VRT Marjan Karažija s.p. Uefiova 10, 1251 Moravče VRSTA KIPA • LEV KROKODIL MERCEDES LABOD MERJASEC WUIKOSTO/S/V 36/21/20: 62/30/20; 30/W/14: 37/28/40; 4S/2B/24 'Cm. CENA 6.000 SIT 8 000 Sil 4.600 SIT /000 Sil 9 000 Sil %t. ► ► ► {Mn/nnst popusta & : 110'. 15'. al 207.) ki dostava m : Gsm. 040-34S-308 & 031-511-221 AV T OJS OLA. LONČAR d.o.o. Slamnikarska 1a, 1230 Domžale pri stanovanjskem objektu KRIZANT (bivši Toko) oz. za kitajsko restavracijo v Domžalah Marko: 041/785-735, Barbara: 031/ 209-501, Janez: 041/697-971, Milan 031/303-033 Tečaj CPP 13.9. ob 18. uri