1B4. številka.
Trst, v petek 20. julija 1900.
Tečaj XXV
Edinost
I haia enkrat na dan. razun nedelj in
praznikov, ob 6. uri zvečer.
Narodninu zmi&n :
Za celo leto........24 kron
za pol leta ......... 12 -
za <?e trt leta........ 6 _
za en mesec........ '2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na iia-ročbe brez priložene naročn ne ne uprav« r e ozira.	_
Po tobakarnah v Trstu se prodaje jo posamezne številke po ♦» stotink nvč.n izven Trsta pa po 8 stotink <4 nvč.)
Telefon fit*. S70.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko..
[dlnofltt je moč!
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost'
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustim. Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači ociasi itd. se računajo po pogobo
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sp e-jema upravništvo. Naročnino in ogl asi je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carititia stv. 12. Upravništvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccoio »tv. ."J, II. uadstr.
Natisnila tiskarna konsorcija lista „EJinost" v Trstu.
Rešite „Šolski dom"!
(Dopis z Goriškega.)
Posledice medsebojnemu strankarskemu boju, ki se je pojavil s tako silo v naši lepi deželi, se že kažejo na vseli koncih in krajih. Pred vsem pa so pri tem prizadeti naši narodni zavodi, gospodarski kakor kulturni. Mej slednjimi pa je v prvi vrsti »Šolski dom*, ki je bil takorekoč prirastel k srcu slehernemu goriškemu Slovencu. Vsaki goriški Slovenec se je zavedal velike važnosti, ki jo ima »Šolski dom* v naši skupni organizaciji. Zato so pa tudi prihajali zadostni darovi, da se je t »Šolski dom* zamogel vzdržavati in se razvijati. Tako je bilo, dokler se ni lansko leto pojavil oni nesrečni razkol. Do onega časa so vsi sloji našega prebivalstva, od duhovnika do odvetnika, od profesorja do učitelju, od imovitnika pa doli cio priprostega delavca tekmovali mej seboj in polagali vsaki po svoji moči darove na žrtvenik domoljubja. Od lanskega leta pa so se razmere naenkrat preobrnile. C:m se je nesrečni razkol pokazal javno, so tudi ponehali prejšnji obilni doneski in »Šolski dom* je začel propadati. Prva posledica tega je, da je učiteljstvo — če se ne motim od lanskega meseca septembra naprej — nastavljeno pod pogojem vsakomesečne odpovedi, a s prihodnjim šolskim letom se sploh opusti deški o d ti e 1 e k, tako, da ostane samo še dekliški, a vprašanje je, če se bo sploh mogel tudi samo dekliški oddelek vzdržati pri sedanjih razmerah, ker govori se celo, da se že pečajo z mislijo prodaje »Šolskega doma*!
Že to, da se bo moral o ništiti deški oddelek, znači grozen udarec za goriške Slovence: ako bi pa prišlo do tega, da se »Šolski tlom3 proda, bodisi dobrovoljno, bodisi potom javne dražbe, bil bi ta udarec naravnost usoden, da : smrten !
Zato je pa dolžnost našim prvakom obeh strank, da vsaj v tem, tako važnem vprašanju podrede interes svoje stranke interesu vse-skupne narodne bodočnosti. Gospodje naj pomislijo, kam da privedejo naš narod, ako bodo nadaljevali sedanjo pot! Rodoljubje, ako ga res nosijo v svojem srcu, jim veleva, da otresejo od sebe strankarstvo in osebne mržnje in da se pjiste voditi le od ljubezni do naroda, a ne od strankarske strasti. S tem se ne zahteva od nikogar, naj zataji svoja načela, saj Šolski dom* ni m; liberalen, ne klerikalen, ne «Sočin», ne « Slogi n», ampak edino le naroden zavod ! To pa znači toliko, da v tem zavodu zamoreta složno delovati tako liberalec, kakor klerikalec, ako je le obema blagor naroda na srcu.
Kdor pozna prvake ene kakor druge goriške stranke, ta ve, da je v obeh strankah poštenih rodoljubov. Zato mora le obžalovati
P O D L I S T E K	s
Izlet v Benetke.
Prišedšim na trg, odprl se nam je presenetljiv, bajno-krasen pogled. Divne »pro-kuracije kraljeva palača, bazilika sv. Marka, vse se je bliščalo neštevilnih lučio ; na mnogoštevilnih svetilnikih na trgu je gorelo po :)6 lučic. Ves trg se je kopal v tej bajni svetlobi in kopala se je v njej nešteta, slikovita množica, ki se je zibala sem ter tje liki nemirno morje. Kakor morski toki, tako so se mej množico pomikale vrste šetajočih. Vid ti je bilo prekrasnih ženskih toalet iz čipk in svile, pestrobojnih častniških uniform, priprostih a elegaitnih belih potnih oblek, pa tudi prostih domačih oblačil. Vse, karkoli premorejo Benetke na lepih ženah,
sleherni rodoljub, da ti možje eden druzega črnijo tako, da so pred narodom vsi umazani! Obžalovati je to tembolj, ker v tem mejse-bojnem blatenju posezajo tako daleč, da pozabljajo o tem cel<5 na eksistenčne pogoje naroda. Mej temi eksistenčnimi pogoji pa je na prvem mestu «Šolski dom*.
Zato se pa obračam do vodilnih krogov obeli goriških strank z nujno prošnjo : Gospoda, rešite «Šolski dom* ! Pomislite na velikansko odgovornost, ki si jo nakopljete, ako propade «Solski dom* ! Pomislite na velikansko pohujšanje, ki bi na vstalo mej narodom ! Pomislite na zasmeh, kateremu bi bili v tem slučaju izpostavljeni pred našimi narodnimi protivniki! Pomislite, gospoda, vse to, položite roko na srce! Premagajte svoje osebne strasti in osebne mržnje ter podajte si roke v namen, da rešimo «Šolski dom* !
To pa bi se dalo, po mojem menenju, najlaglje doseči s tem, da se od vsake slovenske stranke izvolita v odbor «Šolskega doma* po dva člena, a predsednikom naj bi izvolili moža, ki vživa v jednaki meri zaupanje obeh strank ! Vem sicer, da bi bilo težko dobiti takega moža, a dobili bi ga vendar-le, ker predsednik «Šolskega doma* bi bil pač lahko tudi mož, ki se dosedaj ni iztikal v javnosti. Vsekako želim, da bi moj glas ne ostal glas vpijočega v puščavi in da začnejo naši goriški listi razpravljati, kako bi se dalo rešiti « Šolski dom* ? ! To pa je potrebno posebno še za to, da bo narod vedel, proti komu obrniti svoje prokle t-s t v o za slučaj, da « S o 1 s k i d o m * j) r o p a d e!!
v jačenje centralistiške Avstrije, v kateri bi dežele češke krone zopet našle svoje pravo, ne pa v bivšo desnico slabega spomina.
To je odgovor na ton, ki se je zljubil Kathrei nn in Ebenhochu, ton, izposojen od šolmastrov iz davnih, davnih časov. To je odgovor dostojen naroda češkega. Gospodje vedo sedaj in naj premišljujejo o apostrofi, ki jo pišejo v »Politik« iz konservativnih
potrebno, da se pošteva tudi neugodno upli-vajoče okolnosti. Ako bi zopernost proti vs-po stavljenj u resnično intimnih odnošajev Italije tlo Avstro-Ogerske nahajali le v krogih radikalnih politikov in mej nerazsodno maso, bi laglje mimoišli to ; ali primorani smo misliti, da ta antagonizem ima svojih zastopnikov i n s p o z n o v a 1 c e v t u d i v politično z ti r e 1 i h in m e r o d a j n i h
krogov čeških : »Kaj so pridobili torej s tem, i k r o g i h !«
da so taki avstrijski misleči, jako marljiv,	Tu omenja nemški list one studije Ra-
politiško nadarjen narod šestih milijonov ozlo- foe,a Capellija v lIgledni reviji »Nuova An-
voljili ?!	^	^	tologia«, o kateri smo govorili že tudi mi in
Zveza Z Italijo — nezmisel. — ! v kateri 1>ravi avktor> da diference med Ita-Da se povrnemo danes zopet k staremu j ,»o jn Avstro_0gersko se morejo rešiti le znanemu predmetu, ki pa je vedno akt"" tako, a k o s e spremene države E v-velen. O vrednosti zveze n a še d r- j r Q p ^ to je. ako ^ »italijanske« pokrajine ižave z Italijo nam je govoriti o vsaki j avstrijske ,)rjkl0pijo k Italiji! Potem nada-I prilik:. In to iz dvojnega razloga. Ta zveza jj^ . »jITe<ient}zem je bitstven vzrok nadalje nezmisel na sb stališča državnega egoizma, j ijlljo5ega nezaupanja, vedno povračajočega se j ker nasprotuje tradicionalnemu čutstvovanju j vznemirjenjaj pogostega draženja in nemirov, | na obeh straneh ; hkratu pa vidimo mi pri- k; ne	da hj |>rj-lo (k) zaželjenega pri-
morski Slovani v ozirih na to nenaravno jateljskega razmerja med sosednjima si mo-«zvezo glavni vir našemu zlu, postopanju av- narhijam!U AH k iredentizmu 'se pridružu-I strijskega zistema z nami. No, mi umejemo |ej0/žai( ^e 4iruf?; vzroki odtujanja. Irreden-na vse zadnje, ako si avstrijski birokratje in 'tovske za|lteVe dobivajo podpore v interesih diplomatie ne belijo glave radi krivice, ki se ylaQtif ki gredo za t€m da se Adrija sprehodi nam, ki nikdar še nismo bili v polo- meai v ,notranje italijansko morje«. Po iz-ženju, da ne bi v avstrijskih državnikih in polnjenju irredentovske poželjivosti bi raz-diplomatih videli svojih nasprotnikov; ali širjenje vlasti Italije zadobilo zaželjeno realno
čemur se čudimo in se moramo čuditi, je to,
... da se ti modri gospodje delajo gluhe in slepe,
glede na konsekvence, ki morejo za državo
nastati vsletl njih vnanje politike. In vendar
podlago. Rivaliteta ob Adrijanskem morju ni najnovejega datuma in je po postanku združenega italijanskega kraljestva le izdatno zadobilo na intenziteti. V zadnji čas se od
Politični pregled.
TRST, 20. julija 1900.
K položaju. Gospod dr. Ebenhoch korigira sedaj samega sebe v »Linzer Volks-blattu>, v tem zmislu, da se ni mladočeška stranka obrnila do nemško-katoliške ljudske stranke z vprašanjem, pod kakimi pogoji bi bilo možno v posta v i ti prejšnjo večino, ampak tla je to storil le dunajski dopisnik »Narodnih listov*.
Ta list pa piše sedaj : «Kaj nam je pomagala dosedanja večina, kje je ostala pomoč za pravico našega naroda prtiti krivici od 17. oktobra in pozneje ? ! V tako mlačno desnico, zvesto l e v l a d a m, nikakor pa ne načelom, narod č e š k i n e pošlje več svojih poslancev.
Nam zvestim federalistom bi poprej morali dati garancije, da bo desnica v bodoče drugače postopala, da se bo tam pošteno, brižno in resno tlelalo za zmago načel avtonomije in jednakopravnosti, naj že to vladi ugaja, ali pa ne ! Narod češki bi mogel poslati svoje zastopnike le v tako pošteno av-tonomistiško »večino tlela«, ki ne bo služila
je vse tako jasno, očevidno, na dlani, da ne itaijjanske strani širijo vsake vrste govorice vidi le oni, ki noče videti. Da, le oni, ki Jn Sumni£enja, češ, da A vstro-Ogerska stremi
po nadvladjn v Adrijanskem morju, da postavlja v nevarnost »legitimno stališče Italije
noče, ne vidi ! Ta apostrofa pa involvira ne pač ugodno sodbo ne le o zmožnostih avstrijskih diplomatov, ampak tudi o njih skrb- kakor viasts <lela škodo materijelnim inte-
resom Italije itd. ud.«
Vse to piše monakovski list. Temu listu menda ne bodo mogli očitati naši državniki in diplomati, tla govori iz njega »narodna tesnosrčnost« in »šovinizem«, ali celo — »panslavizem« primorskih Slovanov. Vsejedno smo uverjeni, tla avstrijski diplomatje osta-nejo gluhi in slepi tudi za te opomine, kakor so gluhi in slepi za vse patrijotične opomine otl strani naših zastopnikov !
K dogodkom v Kitaju.
razna
nosti za varstvo interesov države.
Pred seboj imamo nekaj razmotrivanj o tem predmetu v veljavnem nemškem listu »Munchener Allg. Zeitung«. Logika stvari in dogodkov mora biti pač velika, ako je celo ta slavofobni list prisilila, da govori av-' strijskim državnikom na dušo, da je njihova zveza z Italijo — nezmisel! V tem pogledu meni: »To bi bilo toliko, kolikor zatiskati si oči pred resnico, ako bi hoteli prezirati in tajiti dejstvo, tla je v Italiji širokih političnih krogov, ki ne le da so hladni do t r oz veze in jo odklanjajo, ampak obsojajo naravnost po- evropska mesta so došla sporočila — in celo litiko, ki je v soglasju s trozvezo ter jo po- oficijelnim krogom — da so poslaniki (izbijajo. A kar dela v teh krogih trozvezo še vzemši nemškega) in drugi tujci še pri živ-I posebno nepriljubljeno, tO je S to zvezo spo- ljenju. Zlasti je sedaj imenovani guverner za ijeno prijateljsko razmerje do Avstro-Ogerske. pokrajino Čili, Li-Hun-Čiang, ki je na glasu ; S tem razmerjem se velik del italijanskega kakor prijatelj tujcev in ki je pozvan v I naroda ne more sprijazniti, ker mu za to Peking, zatrjeval v Hongkongu v pogovoru ! manjka nagona in zmisla. Vsi predsodki ;n s tamošnjim guvernerjem, da dne H. t. m. so j globoko ukoreninjena zopernost delujejo tu bili Evropejci v Pekingu še živi. Nadalje je i dalje in se upirajo zahtevam razumne realne i zatrjeval, tla se mu posreči zaustaviti so-i politike. Za dobro presojanje praktičnega po- vražnosti Kitajcev proti tujcem in preprečiti mena srednjeevropske mirovne zveze je torej vojno.
finem svetu in tujcih, a tudi vse, kar spada k ljudstvu, vse, vse se je tu zmešalo, združilo v litijnopisan beneški korso. Nepregledna množica je promenirala, konverzirala, se smejala, a vse to nekako pritajeno tiho. Na ušesa ; ti je udarjal šum in šepet med zvoki godbe, j Zdelo se je, da čuješ iz neznane dalje čudno lepo simfonijo, in ti se zaglobljaš v njo, pozabljaš na vse okolo sebe, duša pa se ti koplje v življenju, posluša in uživa . . .
Tu mi je umahnila glava : spreletel me je čut, kakor ouega, ki se je nečesa silno ustrašil — zavedla sem se. Utrujenost me je bila zopet premagala za nekaj časa, tla sem mej promenado z odprtimi očmi nekako zaspala. V glavi mi je šumelo kakor iz dalje...
Povem naj še, da ima trg sv. Marka krasen kamenit tlak, da se zdi človeku, ker je trg od vseh strani zaprt, da se nahaja v
ucsicviiur luvs.	| > ».Milimi. i	----- .) ----f .....- ~ -----
'isoko nad nami seje vspenjai v ne- i rokama dežnik tik pod šibicami, ščitil pire d io fini sinji barvi obok z enim samim vetrom in dežjem. Vprašala sem ga, da-li je
j velikanski dvorani, kateri čut so mi še po- dež. Ladija seje globoko pripogibala ter se | večale neštevilne luči.	j vztligala. Prijatelj me je bil, tlržč z obema
V
: izrečeno ftni sinji
srebrno-beli m okraskom v podobi D---- j vso noč opravljal neprijetno službo čuvaja.
Okolo poluednajste ure smo se z gon-j Nasmeh Ijal seje: sedaj sein opazila, da sem dolo odpeljali na »Ledo«. Tam je bilo že | imela pod glavo njegov havelok in daje bil mnogo izletnikov in — stola z naslonjalom j oblečen le v lahen poleten žalcet. Kako ga ni bilo najti, a jaz sem bila grozno zaspana, j je moralo zebsti po noči ! V obrazu je bil Kaj storiti ? Čut za etiketo v takih slučajih bled in upadel in mučna trudnost se mu je
izginja docela. Prijatelj je od vseh strani na-nosil nizkih stolcev ter jih postavil drug poleg druzega tik vitla na zadnjem koncu la-dije. Položil mi je nekaj pod glavo, ogrinjača je služila za odejo in jaz sem zaspala v isti hip, ko sem legla na to improvizirano posteljo ter sanjala dalje sanje z Markovega Irga...
Ko sem se ob štirih zjutraj zbudila, pihal je močan veter ter nosil na krov —
brala z lica. A njegov pogled je bil vendar jasen, srečen . . .
— Ali nisi nič spal? sem ga vprašala.
Zmajal je z glavo in se zopet nasmehljal. Oči so mi nehotč postale mokre, ganjena sem mu podala roko, katero je on krepko stisnil.... In, in — — hm, pa z novelo vendar ne smem zaključiti te potopisne črtice, zato — pika!	Mrakova.
(Zvršetek.)
Te vesti b« bile seveda jako pomirljive, ali, žal, da ne zaslužijo mnogo vere. Vsi dosedanji dogodki pričajo proti njim. In ako pomislimo, kako navihan in zavraten je Kitajec, se nam mora usiliti misel, da tudi prijatelj in podkralj Li-Hung-Ciang hoče imeti le — za norca Evropo.
In res brzojavljaj« v »Kolnische Zei-tung«, da temu prijatelju in njegovim tola-žilom tamošnji Evropejci prav nič ne zaupajo in da so celo tega menenja, da trosi te laži v sporazum ljenju z ono zverjo, ki se imenuje princ Tuan in ki ima sedaj ves Kitaj v svoji oblasti.
Glede položaja v Tienčinu danes ni nobenih posebnih poročil. Listi prinašajo le nadaljnjih podrobnosti iz bojev zadnjih dnij.
t Zvezda c od Sv. Ivana, ki je to pot obrnilo hrbet »šagri« v Lonjerju ter se je raje ude-težilo polnoštevilno veselice pevskega društva »Slava« pri Sv. M. Magdaleni!
Dražbe premičnin. V soboto, dne 21. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin :
Na »šagri« v Trebčah sem letos opazil | na trgu delle Legna 7, pohištvo; v ulici Bec-
nekaj, kar me je vendar vsaj nekoliko zadovoljilo, to namreč, da so tamošnji domači fantje na plesu kakor tudi v gostilni prepevali le slovenske zbore; razburilo pa me je zopet, da so jih med tem nekateri nezaved-neži z Opčin, Banov in od drugod nadlegovali z italijanskimi pesmami in kričanjem. Tu sem se spomnil one vesele družbe, ki je prepevala v Mičelovi gostilni na OpČinah ob priliki tamošnje »šagre« — se ve — in dolce
cherie 0, pohištvo; v ulici Caserma 3 in v ulici della Zonta 2, pohištvo ; v ulici Chiozza 12, oprema v zak gi; v ulici Cavana 7, luči, stroji in oprema v zalogi ; v ulici del Toro 14, oprema v zalogi: v ulici Concordia 2 B, pohištvo.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 27.1», ob 2. uri popoludne 32.8 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 764'2 — Danes plima ob —.— predp. in ob 2.3(»
»si«, oziroma »ši«. Kako je bilo pri Sv. i pQp.; oseka ob—.— predpoludne in ob —.— Alojziju, tega mi niti ne treba praviti, ker i popoludne. tam že davno ni podobno nikaki »šagri«, še
Tržaške vesti.
Misli od sv. Jaboba do Kojana ! Pod
tem naslovom nam pišejo:
Gospod urednik ! Včerajšnji Vaš dopis iz Kojana mi "kar pleše po glavi. Sedaj še le so mi dogodki pri Sv. Jakobu prava zagonetka. Ljudje pravijo, da je resnica samo jedna. Po Vašem sporočilu o procesiji v Ro-janu minolo nedeljo bi pa moral človek soditi, da je več resnic! Jedna je v Rojanu, druga pri sv. Jakobu.
V	Rojanu hodi s procesijo narodna zastava in po v e l i Č u j e čast božjo ter ne pomenja nobene nevarnosti za javni mir : pri sv. Jakobu mora pa celo policija zavračati nenarodno zastavo, znak pobožne družbe.
Y	Rojanu se ni kdo ne spodtika ob slovenske napise na cerkvenih zastavah, pri sv. Jakobu pa pomenja tak napis nečuveno provokacijo.
Kako je to : ali ni v Rojanu ista Cerkev kakor pri sv. Jakobu ?! Ali nimajo verniki v Rojanu istih dolžnosti, kakor oni pri sv. Jakobu in oni pri sv. Jakobu istih pravic kakor oni v Rojanu?! lma-li cerkev v Rojanu druge nauke in druge potrebe, nego pri sv. Jakobu?!
Vidite, koliko usodnih vprašanj ste mi vzbudili sč svojim dopisom iz Kojana in ne čudite se, ako sem popolnoma zgubil vso orijentacijo. — Morda me pa »vrli« »Av-venire« in še vrleji »Amico« zavrneta, da pri sv. Jakobu je župnija laška, a v Rojanu slovenska ! S tem pa me zmešata še bolj. Prvi trditvi ne morem verjeti, ker mi dejstva, stotine členov bratovščine sv. Cirila in Metoda in še najbolj dogodki povodom procesije sv. Rešnjega Telesa pravijo, da ta trditev ne odgovarja resnici. — Drugi trditvi, da je namreč župnija v Rojanu slovenska, ne morem prav verjeti. Kako pa je potem mogel magistrat — v župniji Rojanski našteti več tisoč Italijanov in le tisoč Slovencev ?! In če bi bila župnija v Rojanu slovenska, kako bi mogel g. župnik Jurizza opravičevati svoje nervozno poitalijančevanje rojanske cerkve in pehanje slovenskega jezika iz nje?!
To so torej dejstva, ki govore proti temu, da je župnija pri sv. Jakobu laška, ki se protivijo domnevanju, da je župnija v Rojanu slovenska?! In vendar: pri sv. Jakobu je že nedolžna zastava s slovenskim napisom nevarna provokacija, proti kateri se kliče policija na pomoč, dočim v Rojanu narodna društvena zastava ne pomenja ni nevarnosti ni provokacije, ampak še poveličuje čast božjo ! !
O jej, zdaj pa mi prihaja zopet mučna misel. Ce pa ni župnija v Rojanu vendar-le res slovenska in so toliko oni, ki so šteli Ro-jance, kolikor oni, ki so uvajali laški jezik v tojansko cerkev — tepli z resnico!! To bi hilo fatalno, kajti med temi »onimi« so tudi oni, ki so — da govorim s »Primorskim listom « — vrli b o r i t e 1 j i za — katoliške resnice!
Vidite, gospod urednik, kako mi sto misli pleše po glavi. Koliko abnormalnega, absurdnega in neverjetnega je v teh dogodkih in vendar koliko resničnega!!
Iz tržaške okolice nam pišejo: Pasji dnevi so tu, dragi gospod urednik, in ž nji mi so prišle tudi, da ne rečem drugače, te nesrečne »sagre«.
Minolo nedeljo je bilo te razvade kar polna okolica, ali meni so znane le v Lonjerju, Trebčah in pri sv. Alojziju. Na svoje veselje Vara pa morem sporočiti, g. urednik, kolikor sem osebno izvedel, da so bile te »šagre« letos vse nekako bolj jalove od prejšnjih let, kajti zavedno ljudstvo se je začelo vedno bolj ogibati teh plesov ter se raje udeležuje in razveseljuje na društvenih izletih in veselicah, katerih je po naši okolici na izbero.
Vso Čast sosednjemu pevskemu društvu
manje pa starim okoličanskim plesom, ampak to je že pravi tržaški pred pustni »Casson«.
Vspored veselice, katero priredi pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah v nedeljo dne
Kolikor sem zvedel dosedaj, imela bi se	julija 1900. na okrašenem vrtu »Narod-vršiti prihodnjo nedeljo enaka »šagra« v ma-	nega doma«, je sledeči: 1. Parma: »Mladi lem ali zavednem Padriču, ali tamošnji za-	vojaci«, koračnica, godba. 2. »Naša zavedni fantje prirede sporazumno s tamošnjim	stava«, možki zbor. 3. B. Ipavec: »Domo-pevskim društvom »Slovan« mesto »šagre«	vini«, godba. 4. I. Laharnar: »Bratje v kolo«, lepo domačo veselico, na kateri se bosta mogla j možki zbor. 5. Ant. Gerbec : »Na valovih veseliti in zabavati prostak in omikanec.	i sinje Adrije«, valček po motivih nar. pesni, Tako je prav! Proč se »šagratni«, ki	godba. 6. A. Nedved: »Naša zvezda«, mešan so za nas le na kvar! Združimo se v društva	zbor. 7. Balfe: »Ciganka«, sinfonija, godba, ter prirejajmo rajše domače zabavno poučne	S. Vilko Novak : »Hrvatskim pradjedovinam«, veselice, na katerih se narod veseli in blaži,	veliki možki zbor s samospevom basa. a ne podivja, kakor se to večinoma dogaja	Ttiček: »Kovač v gozdu«, fantazija, godba, na sedanjih pokvarjenih »šagrah« v naši oko-	io. A. Hajdrih: »Hercegovska«, možki zbor lici. - Okoličani! Posnemajmo maloštevilne	s čveterospevom. 11. F. Majcen: »Slovenec a vrle Padričane! Nagovarjajmo in poučnjmo sem<E) venec slov. nar. pesmi, godba. 12. A. našo mladiino, da obrne enkrat za vselej lir- Keržič: »Zamujeni vlak«, šaloigra v bet tem divjim »šagram« in drugim fantov-	enem dejanju in s tremi spremembami. 13. skim plesom in videli bodete, da »šagre«	ptes in svobodna zabava. Začetek točno ob zginejo brez sledi.	5. urj pop. Ustopnina: na veselico 25 nČ.
Naša parola bodi torej: Proč se »ša- za osebo; na ples za gospode 40 nč., za go-
g r a "i i« • H—v.	Spe 20 nč.
Živeli! Pišejo nam: Srce mije veselja	Pevsko društvo »Slovan« v Padriču zaigralo, ko je včeraj prišel k meni gospod va|,j na veliko veselico, ki jo priredi v ne-Matija Afrič, tobakarnar, in mi je vročil pa- (]eljo dne 22. t. m. na dvorišču gostilne Pri
pir z napisom: -»Za moško podružnico sv.	Martinu«. Vspored: 1. Jenko: »Naprej«, ko-
Cirila in Metoda je nabral g. F. Glavič v	račnica, godba, 2. S. F. Vilhar: »Svrletnoga nekem delavskem zavodu 14 kron in 12 sto- Trebeviča«, moški zbor »Slovan«. 3. Iv. pl. tink U Bratje! Žulje, ki darujete za našo pre- Zaje: »U boj«, godba. 4. Fr. Gerbič : »Po-koristno družbo, naj vam nebo tisočero po- mladni klic«, mešan zbor »Lipa«. 5. S. Gre-
vrne ! Žal, da ne smemo objaviti imen daro-	gorčič: »Naš narodni dom«, deklamuje g.čna
valcev! Drugi znesek, ki mi gaje vročil g.	Dorica irobčeva. Iv. pl. Zaje: »Ili slobodu
Afrič z gori navedeno svoto, sem oddal gosp.	j|j smrt<r, moški zbor »Zvezda«. 7. Loncer:
blagajniku podružnice. Imena darovalcev, ki	»Valček«, godba. 8. razvitje društvene za-
ki so darovali to drugo svoto, objavi gospod	stave. II. H. Volarič : »Slovan na dan«, me-
blagajnik.	^an zbor »Slovan«. 10. Klipcer: »Mazurka«,
Dokler imamo takih vrlih delavcev - na-	godba. 11. F. S. Vilhar: »Davorija«, izvajajo
rodnjakov, se nam ni bati za narodno pri-	vsj z|)orj s Spremljevanjem godbe. 12. Ferd.
hod n j ost ! Delavcem - darovalcem (41 njih po	]\X;ijcen : »Venec sloveuskih pesni«, godba,
številu) pa kličemo: presrčni hvala in živeli!	»Zmešnjava v zmešnjavi«, šaljivi pri-
Dete pod avtomobilom. V stvari v	zor. 14. Ples in svobodna zabava. Na vese-
sv. Križu od avtomobila povoženega otroka	lici bodo blagohotno sodelovala zraven do-
prejeli smo u a zadnji dopis —protidopis, ki po-	mačega društva tudi: Pevsko društvo » Lipa«
trjuje trditve prvega dopisa. Mej tem je uve-	iz Bazovice in »Zvezda« od sv. Ivana. Društvo
dena kazenska preiskava, katera itak razjasni	»Slovan« razvije v prvič ob tej priliki svojo
dogodek ter gotovo dožene resnico.	novo zastavo. Svirala bo Majcenova godba.
Naj nam torej dopisniki oproste, ako za	Začetek veselice oh o. uri popoludne. Vstop-
sedaj ne sprejemamo dopisov v tej stvari ter	nina : Na veselico za osebo 25 nvč. (50 sto-
puščamo svoboden tuk sfrdui preiskavi.	tink), otroci plačajo 10 nvč. (20 stot.) Za
Kolesar je povozil 13-letnega Ivana	vsaki posamezni ples tO nvč. (20 stot), za
Slajka iz ulice Battaglia ter ga ranil na	splošni ples po dogovoru. Na obilno udeležbo
desni roki. Dečka so spravili v bolnišnico.	uljudno vabi Odbor.
Pod železniški voz je prišel včeraj	Ciril - Metodov dar. Možki podružnici
25-letni dninar Anton Dekleva v svobodni	| so doposlali gg.: Aničič Josip, župnik v
luki. Dva vagona sta šla čezenj ter ga ne-	Oprtlju 5 K. Na prijateljskem večeru v »Slo-
varno poškodovala. Ponesrečenca so spravili	vanski čitalnici" v slovo g. dru. Zucconu se
v bolnišnico.	je nabralo 38 K 62 stot., 1 frank in 5 švic.
Aretiranje. Na krovu nekega parnika	j stotink, t. j. skupaj 39 B 02 stot., delavca
so zalotili 13-letnega Romeja Giovanella iz	I <J. in R. nabrala v nekem delavskem zavodu
društva in prememba nekaterih točk pravil. Na to posvetovanje so uljudno vabljeni vsi rodoljubi, posebno trgovskega stanu.
Obeni zbor podružnice družbe sv. Cirila iu Metoda na tfreti. Podpisani odbor naznanja slavnemu občinstvu, da bo podružnica sv Cirila in Metoda na Greti imela svoj redni občni zbor v prostorih »Pos. in konsumnega društva« v Rojanu v soboto ob 8 in pol uri zvečer z sledečim programom : 1. Nagovor predsednika ; 2. Poročilo ta ini ka : 3. Poročilo blagajnika; 4. Slučajnosti; 5. Volitev novega odbora.
ODBOR
poilr. sv. Cir. in Met. na Greti.
Telovadno društvo »Tržaški Sokol«
priredi dne 12. avgusta t. 1. na vrtu c Narodnega doma* pri sv. Ivanu vrtno veselico, z javno delovadbo, petjem in godbo.
Nadalje se isto udeleži dne 15. avgusta t. 1. slavnostidesetletnice hrabrega »Celjskega Sokola* in druge vsesokolske slavnosti v našem Celju, in sicer po deputaciji.
Kadi tega poživlja odbor vse one. ki kanijo pridružiti se tej deputaciji, naj se javijo odboru.
Mortasa (okraj Tione). Skril se je bil tam pred odhodom parnika, da bi se zastonj prepeljal v boljše kraje.
med svojimi vrstniki 14 K 12 stot., U mek F. finančni respicijent 1 K, Simic Anton 1 K, Poniž Mate 1 K, Afrič Mate 1 Ko-
Samomor. Fran Bertuzzi iz sv. Marije kalj Ivan 2 K, (vsi v Trstu), veseli kvartet
Magdalene zgornje št. 210 si je včeraj predpoludne z britvijo prerezal vrat. Dasi je zdravnik takoj pritekel na pomoč, bilo je prepozno : nesrečnež je kmalu umrl.
Mrtvo truplo so našli ribiči v morju ob Miramarski cesti. Zavod Zimolo je prepeljal truplo v mrtvašnico pri sv. Justu. Dosedaj niso mogli še določiti identitete mrtveca, niti se ne ve, ali imamo opraviti z ponosre- j št. 161 od 17 t. m., seje vrinila pomota, i
v Lokvi pri g. Muhi 8 K, Marfcelane Anton Barkovlje, 2 K, Furlan J. duhoven v Trstu 5 K, Dimnik Ana v Trbovljah 2 K, Dolinar Ivan Trst 2 K.
Skupaj 83 K 14 st. Prej izkazanih 4(12 „ 45> .. Skupaj 545 K 63 st. NB. V izkazu, priobčenem v »Edinosti«
čenjem ali s samomorom.
Umrljivost v Trstu. Od 8. julija do vštevši 14. julija je umrlo 41 možkih in 31 žensk, skupaj 72 oseb proti 95 v isti dobi lanskega leta. Med njimi je bilo 27 oseb starih do 1 leta, 13 do 5 let, 3 do 20 let, 2 do 30 let, 3 do 40 let, 12 do 60 let, 11 do 80 let, 1 nad 80 let. Povprečna umrljivost je znašala 23.2 od tisoč. Smrt je provzročila sušica v 12, bolezni v sopilih v 8, škrlatica v 1 slučaju, hripavica v 1, krup v 0 ente-ritis v 0 slučaju in legar 0 slučaju.
sicer je nabral g. Cevna 1.20 K in daroval 1 K, a ne Čeme, in to v gostilni g. Babica in ne Botiča.
Zveza slovenskih trgovskih pomočnikov V Trstu, to važno društvo, o katera smo na tem mestu že često govorili, imelo bo v nedeljo dne 22. t. m. ob 3. uri popoludne v dvorani »Slovanske čitalnico«, ulica San Francesco št. 2, posvetovanje o sredstvih, s katerimi bi pomogli društvu do večjega razvoja in krepkejega delovanja. Na dnevnem redu bo med drugim tudi prememba imena
Vesti iz ostale Primorske.
X Iz II r ušice v Istri. Tri slovesnosti smo praznovali v naši vasi v soboto 14. in nedeljo 15. t. m. Xaš neumorni in trudo-Ijubni g. župnik-dekan Anton Rogač je gojil že nad leto dni gorečo željo, da župni j cerkvi preskrbi harmonično uglasbeno zvo-nenje.
Za lanjsko Velikonoč ubil seje mali zvon. t Dekan je sklical srenjske župane in starešine vžupljenih vasi ter predlagal, naj bi se umaknila dva stara, srednj' in ubiti mali zvon, ; katerih vsak je že nad 250 let izvrševal j svojo službo, ter se nadomestila po dveh novih, katera bi se uglasbila po večera krasno ! zvenečem zvonu «Cis», ki tehta 20<50 funtov, j Temu predlogu so enoglasno pritrdili žup-ljani obširne župnije. Stara dva zvona, tehtajoča vkup 1014 kg., sta bila oddana v gosp. Samasa-vo tovarno za 2230 kron, a na njiju ! mesto sta prišla nova iz iste tovarne in sicer: srednji F. s 737 kg. in manji »Gis» s 412 kg. Vsled tega je sedaj krasno harmonično vbrano zvonenje akorda »Cis-dur--.
Omeniti je tu, da stara dva sta bila i/ Videmske tovarne. V soboto so bili novi zvonovi (dva za Hrušico in eden mali z «>2 j kg. za podružnico v Gradišču) prepeljani na dveh, z venci in zastavami odičenih vozeh jod želez, postaje Kozina-Herpelje.
Srednje in male devojčiee, belo oblečene, z venci na gl-'vi in svečami v rokah, so pri-j čakovale zvonove na meji župnije v Gradišču pod vodstvom g. kaplana Iv. Kanta iz Hru-' šice. Od tam se je premikal sprevod po državni cesti skozi Ob rov do kapelice M. Božje pod vasjo Hrušica. Tu so pričakovali sprevod veleč. gosp. dekan Ant. Rogač (s spremstvom cerkvenega križa in zastave), starešine in zbrano ljudstvo. Sprevod ie ogromno naraščal ob dohodu v hrušiškovas in do župne cerkve, kajti vse, kar-koli se je zamoglo gibati, je privrelo skupaj.
Kleparju Simonu Negri iz Trnova je bila naloga, tla je zvonove razložil in položil na oder, pripravljen za blagoslovljenje. Za 8. uro zvečer smo pričakovali presvitlega g. škofa Sterka iz Trsta.
Enoglasna želja ljudstva pa je bila, naj se novi zvonovi toliko privzdignejo nad oder, da bo o dohodu škofovem mogoče pritrka-vati in slišati glas novih zvonov. Zgodilo se je tako. Splošna radost je zavladala med ljudstvom, ko je Čulo ubrano zvonenje.
Presvitli g. škof je došel nekoliko po S. I uri zvečer v spremstvu veleč. g. teolog, dr. I Cikovič-a, g. dekana Antona Rogač-a in obe. j župana Slavoja Jenko, katera slednja dva sta ; se peljala naproti do Gradišča. Ljudstvo, zbrano pred vasjo in pa mnogobrojne zastave na stolpu župne cerkve, župnišču, kaplanijski hiši 111 šoli so pozdravljale presvitlega iti njega spremstvo. Sola je bila pozneje med {I—10 uro po vseh oknih razsvitljena.
V nedeljo ob »i. uri zjutraj pa se je vršila druga slovesnost v župni cerkvi. Mladina je pristopila k prvemu svetemu obhajilu. Sv. mašo je daroval presvitli g. škof. Po svojem sv. obhajilu je imel ganljiv govor na mladino, osobito, kadar je pozival prvoobhajance k ponovitvi krstne svoje obljube.
Ob 9. uri je bil začetek tretji slovesnosti. Velečast. g. dekan Rogač je iinel govor o tem, česa in na kaj nas spominjajo zvonovi
Sledila je slovesna sv. maša, darovana po dr. Cikovič-u ; po sv. maši pa se je vršilo slovesno blagoslnvljenje zvonov. Na tej slovesnosti se je pridružilo mnogo pree. gg. duhovnikov in sicer: župniki iz Jelšan, Ve-lemun, Vodic, kapelani iz Slivja, Pregarij, Podgrada. Sv. obreda najvažniše tri momente je fotografiral naš gosp. obč. zdravnik dr. Bilek.
Po tem dovršenem sv. obredu je sledila tiha sv. maša v cerkveni kapeli M. B. Med mašo pa je bilo darovanje za troške novih zvonov. Darežljiva roka presvitlega je položila pomenljiv dar na al tor. Bog mu stoterno povrni!
Teh slovesnosti se je udeležil tudi gospod občinski župan in deželni poslanec Sla-voj Jenko s svojo gospo in gospico sestro. Vsa slovesnost je bila zaključena ob 1ji 1. popoludne.
liki dvorani «Mestnega doma». Oglasilo se je že 27 slikarjev, risarjev, kiparjev in arhitektov. Tudi pet slikaric razstavi svoje umetnine. Predmete, namenjene za razstavo, je doposlati vsaj do 1. sept. t. 1.
Vesti iz Štajerske.
—	Slomšekovo s 1 a v n o s t priredi v Marenbergn dne 29. julija tamošnje »delavsko društvoNa vsporedu sta slavnostni govor in petje.
—	Velik p o žar so v Repnem pri St. Juriju ob južni železnici provzročili otroci, ki so se igrali z žveplenkami. Štirim posestnikom so zgorela poslopja. Skoda znaša 18.000
1 kron.
Vesti iz Koroške-
B o g o s k r u n s t v o. V Železni Kapli
Ob 1. uri je bil v župnišču skupen obed, 80 neznani razgrajač. vzeli iz kapelice sv. Jana katerem je veleč. g. dekan Rogač napil neza Nepomuka na Robniku podobo svetnika vladiki tako-le:	jia V1'gli v vodo- Eden Fincev je bajć
«Več časa že sem gojil srčno željo za kričal: <Wa! hat der B6hra da nabavo novih zvonov. To se je posrečilo meni <KaJ	ta Ceh fcu opraviti?)
in mojim župljanom v veselje. Druga vroča | Češko planinsko kočo otvorijo in želja je bila tudi ta, da bi se mi posrečilo blagoslovijo dne 2(5. julija t. 1. na Spodnjih privabiti Vašo presv.tlost na blagoslov ljenje Ravneh P™1 Grintavcem.
zvonov, da '>i povišali to slovesnost s svojo navzočnostjo. — Spolnih ste se mi obe vroči želji, posebno pa me še to veseli, da vidim
God sv. Cirila in Metoda so po vsem slovenskem Koroškem lepo praznovali : «Narodna šola» v Št. Rubertu pri Velikovcu
- ,	,	i-i	•	i se je udeležila o tej priliki slovesne sv. maše
presvitlega vladiko toli krepkega in čilega. ; J	. 1
'/ i i- :	vr	„ v župnijski cerkvi, pri kateri so otroci peli
Zahvaljujem se Nam, presvitli, najsrcneje v | t J	' »	i
, .	- '	i pesein na čast sv. Cirila in Metoda. Potem
svojem, v imenu vseh zupljanov in nas vseh 1
,	. ,	- i. i a'- se je vršila v šoli slavnost z deklamacijami,
tu zbranih gostov ter srčno želim, da \ as, J	j »
, . . „	- .	i , . i ,	govori in predstavijanjem igre «Palček in
dobri Bog ohrani se mnogo let tako krep-	1	J J &
kega in zdravega !»
Tej napitnici je odgovoril v
tako-le :
! čarovnica*.
ladika	Prešičja kuga razsaja v Grabštajnu.
»Gospod Tonček! Z veseljem sem došel k Vam na to slovesnost. Drago mi je bivati
Ubogim kmetom so uničili vse svinje, da bi se kuga ne razširila. Pravijo, da je kuga prišla po mrtvih svinjskih truplih, katere so
... . , . , „ . i	ljudje vic'eli plavati po Krki.
tu pri V as ter videti vspehe v asega truda.	J J . :
a i*-. * i , , - • i*	' Strela je udarila dne 5. t. m. pri Kraj-
Ovrsto nadaljujte, kakor dosedaj, svoje delo-	J 1 J
. . , i> *	carju blizu Borovca ter ubila eno kravo. Pod
vanje v povišanje easti in slave iiozje ter v	J
. . . . . . . , . , • . -	' streho sta spala eno dekle in en fant, oba je
duševni in telesni prid in korist \ ara izro-	; 1 J
„..„,. r, , - - i -i i	strela omamila, da se dolgo nista zavedla,
cenih zupljanov. Prav drago mi je, le škoda	&
da ne morem dlje časa bivati med Vami,	__ „
danes tu zbranimi gg. duhovniki, učitelji,	j J#3»rO V!■
Želim, da ostanete v slogi in skupno delu-	j Podporno društvo za slov. visoko-
jete za naše ljudstvo! Bog Vas živi 1»	šolce v Uraden je sprejelo od srede junija
Med tem časom se je vršilo pripravljavno	do srede julija. 400 kron, ki jih je dovolil
delo za potegnjenje zvonov v cerkveni stolp,	za I. 1900. visoki deželni zbor vojvodine
Ob ;}. uri so bile večernice. O »>. uri in pol	Kranjske; 150 kron, ki jih je izročil društvu
zvečer odpeljal se je presvitli iz Hrušiee v	g- prof. Kobič, dež. odbernik in drž. posla-
Kozino-Hrpelje. Ob Č. uri zvečer bila sta	nec. To svoto je nabral g. prof. Robič med
nova zvona na svojem mestu. Takoj se je	svojimi prijatelji v državnem zboru. Darovali
pričelo zvonenje in potrkovanje z vsemi tremi.	so vsak po 10 kron sledeči gospodje drž.
Zvonovi so uglašeni precizno; zvonarju seje	poslanci: L. Einspieler, dr. A. Ferjančič, dr.
popolnoma posrečilo delo.	'L- Gregorec, dr. A. Gregorčič, dr. Krek, T.
Med župijani je le glas hvale glede	Kušar. V. Pfeifer. I. Pogačnik, Fr. Povše,
krasno ubranega zvonenja.	Fr. Robič, dr. A. Stojan, Fr. Šuklje, Iv.
X 1> ogo d k i na Goriškem. Žalostno Vencajz, I. Žičkar, Ign. Žitnik ; g. A.'Trevn,
pesem nam poje naš današnji dopisnik z Go-	trgovec v Jesenicah na Gorenskem, 10 kron : riškega. Glej uvodni članek! Mi poznamo, slavna posojiniea v Celju 100 kron; g. Fr. našega dopisnika že od davno kakor pošte- Železinger, c. kr. profesor v Gradcu, 10 K. njaka, kateremu je idejal — srečna bodoč- — Odbor so prisrčno zahvaljuje za ta veli-
nost naroda. Blaga nrav tega moža ne pozna	kodušna darila in prosi prijatelje naših vi-sovražtva do nikogar, najmanje pa da so ro- sokošolcev, naj se še v prihodnje spominjajo
jaka, pa makari da se ne strinja žnjim v	našega društva, da nam bo mogoče v naj-vsem. Pri tem možu je gotovo, da mu vsaka hujših slučajih pomagati. Dobro vemo, da
beseda prihaja le iz ljubezni do naroda. Ta	vsak zavedni in rodoljubni Slovenec itak že
mož nain poje žalostno pesem o posledicah	plačuje velik naroden davek. Pa kaj si ho-
dogodkom na Goriškem. Kako mu mora biti	čemo! Mesec za mesecem prosi blizu tride-
pri srcu, ko v očigled takim dejstvom čuje,	set dijakov podpore. Izrečno moramo beležiti,
kako baš v dogodkih na Goriškem jedni vi-	da podpira odbor le take visokošolce, ki
dijo zmago »verske stvari in krščanstva«,	pridno kolokviraju in so res revni. — V
drugi pa menijo zopet, da se na Goriškem	prihodnjem poročilu za I. 1899/1900. se bodo
— jasni!	le tisti prispevki omenjali, ki jih je društvo
Mi pa pravimo, da naj le gledajo, <1 a ne za t. 1. ali že sprejelo ali jih še le sprejme
bo n a Goriškem iz tega jasnega pa-	do 30. septembra t. 1. — Naslednji prispevki d a 1 a toč a n a n a r o d n o i n versko naj se blagovolijo pošiljati t. č. tajniku go-
stvar!!	spod u: Fr. Železinger, profesor v Gradcu,
Vesti iz Kranjske-
*	S t-ar o slovanske i z k o p i n e. Znani starinoslovec Pečnik je izkopal te dni na neki senožeti pri Bledu sedem mrličev, jeden meč in dva noža iz staroslovanskih časov.
*	V Savije utonil 24-letni pekovski pomočnik Alojzij Habinec s Krškega. Zašel je v vrtinec, ki ga je potegnil na dno.
*	Rus k i j k r u ž o k v Idriji zaključi dne 22. t. m. prvi svoj tečaj ter otvori novi tečaj oktobra meseca. V proslavo dosedanjih lepih uspehov bo pri h. nedeljo v Sebalku pri Godoviču zabaven shod. na katerega vsporedu so ruske deklamacije in ruske pesmi s spremljevanjem glasovirja. — Ali v Prstu res ni nikogar, ki bi se resno pobrinil za to, da ustanovimo tudi tukaj russkij kružok ? !
*	Umetniško razstavo v Ljubljani otvorijo dne 15. septembra t. 1. v ve-
Zinzendorftrasse 32.
Brzojavna poročila.
LONDON 19. (K. B.) »Dailv MaiU i javlja včeraj iz Shanghaia : S kitajske strani javljajo uradno, da je general Nich padel v I bitki pri Tientsinu. Lastnina inozemcev %* pokrajini Santung je razdejana. Čete generala ; Yuanšikai*a so baje pri Sausiju, od Tientsina I proti jugu, v bližini meje pokrajin ('iti in ; Santung, premagale čete generala Tungfunk-sianga o velikih zgubah. — Isti list je izvedel dne 15. t. m. iz Čifu-a, da je položaj v Niutšvangu zelo resen. Sedemdeset kozakov da je v mestu, pred istim pa stoje dve ja-| ponski in ena ruska topniška ladija. Bokserji da so obkolili mesto.
LONDON 19. (K. B.) Brzojavka v I listu »Times« iz Shanghaia od dne 16. t. m. pravi, da o položaju v Pekingu od 13. t. m. ni nobene avtentične vesti. V kitajskem ia
inozemskem novinstvu je razširjenih mnogo govoric, ki izražajo najhujšo bojazen. Ravnatelj železnic, ki edino lahko služi s poročili, pravi, da ni dobil nobene vesti. — Isti list je izvedel dne 16. t. m. iz Shanghaia, da so poročila o nemirih, ki so nastali v Ningpo-u, zelo pretirana. Tam da je vse mirno. Kitajcev v Ningpou se je polastil strah, ki pa polagoma pojema ; ta strah so provzročila poročila, da so v Tientsin pomorili nedolžne Kitajce. Mestna uprava da pa je dala zagotovilo, da bo čuvala Kitajce v evropskem delu mesta ; to da je napravilo najboljši utis.
LONDON 19. (K. B.) »Times« javljajo predvčerajšnjim iz Shanghaia, tla je podkralj v Nangkingu začasno poveril komisarju Tavloru posle generalnega nadzornika pomorske carine.
PETROGRAD 19. (K. B.) Car je imenoval contre-admirala Skridlova poveljnikom brodovja v Tihem oceanu ter ga istodobno povzdignil v čin viceadmiralu.
DUNAJ 19 (Priv.) Poveljnikom avstro-ogerske eskadre na Kitajskem, ki obstoji iz ladij »Zenta», »Cesarica in kraljica Marija Terezija«, »Cesarica Elizabeta« in »Aspern« bo bržkone imenovan cotre-admiral grof Montecuccoli.
PETROGRAD 19. (K. B.) Ruska brzojavna agentura javlja : Na podlagi dotičnih zakonskih določeb je v Amurskem ozemlju, v prvem okraju okrožja Haborovsk, v delu primorja ter v mestih Blagoveščensk, Haborovsk, Nikolsk, Usuri in Vladivostok od 4. julija star. kol. proglašeno vojno stanje.
SHANGHAI 18. (K. B.) Uradno so pozvali tujce, da z ženami in otroki zapuste pristanišča ob reki Jangtsekiang. Ob jezeru Povani je nastala ustaja. Ustaši so umorili več misijonarjev ter zažgali več cerkva. Brzojav med Hankau-om in Kinkiangom je pretrgan.
PARIZ 19. (K. B.) Minister za vnanje stvari, Deleasse, je prejel brzojavko iz Shanghaia od dne 18. t. m., da so glasom poro-ročila guvernerja v Sautungu evropejski poslaniki in njih družine še živi, a da se nahajajo neprestano v najhujši nevarnosti. Podkralj je sporočil konzulu, da je brzojavil v Peking, naj bi čuvali poslanstva.
BEROLIN 19. (K. B.) Wolff javlja iz Cifu-a ilne 18. t. m. : Amerikanski novinarji javljajo, da so tujci v Pekingu dne 6. in 7. t. m. poskusili i pade, na kar so jih Kitajci bombardirali : a do 9. t. m. da so še bili v varnih skrivališčih. Cesar da je mrtev in princ Tuan se je polastil prestola. Generala Nika, ki je bil prijazen tujcem, so prisilii, tla se je sam usmrtil. Nemški poštni parnik je javil, da so bili dne 7. t. m. tujci v Pekingu še živi.
\VASHlNGTON 20. (K. B.) V Lula ne misli ua to, da hi hotela kakorsibodi omejevati pismeno občevanje kitajskega poslanika s podkralji ali drugimi uradniki kitajske vlade. Vlada ima nasprotno v poslanika zaupanje, da ima isti resno voljo, storiti vse mogoče v varstvo tujcev. Prepričana je tudi, da isti z boksorji nikakor ne simpatizira.
LONDON 20. (K. B.) »Dailv Express« javlja včeraj iz Shanghaia, tla prihajajo tje-kaj neprenehoma oooroženi Kitajci ter da so vsled tega konzuli poslali vladi skupne peticije proti vojnim pripravam Kitajcev. — Istemu listu javljajo včeraj iz Cifua, tla so se Rusi, ko so jih bokserji o znatnih zgubah pregnali iz Tientšvangtaia, združili v Niutšvangu. 700 bokserjev da je palo v bitkah.
Glasom brzojavke v »Dailv Mail«-u iz Shanghaia z dne 29. junija je dobil podkralj v Nankigu ukaz, tla se poda v Peking.
LONDON 20. (K. B.) Reuter javlja dne 18. t. m. iz Shanghaia: Holandska križarica »HolantU je prispela semkaj ter se usidrala ob bivališčih tujcev, kar je mnogo pripomoglo v to, da so se tujci pomorili. Te tlni položijo meti Taku-om in Čifuom kabel.
LONDON 20. (K. B.) Drugi parlamentarni tajnik Brodrik je na neko vprašanje izjavil v spodnji zbornici, da so vsj tujce iz Ventšua spravili v Shanghai. Najeli so la-dijo, da odpeljejo begunce iz Cungkinga in, če treba, tudi iz drugih pristanišč. V Ventšuju , so pripravljene topniške ladije in vojaki, tla ! se podajo v katerokoli luko, kjer bi jih po-! trebovali. Generalni konzul Warren je dobil j ukaz, da v sporazumu z naj starši m častnikom i mornarice stori potrebne korake, da se od-j peljejo vbežni inozemci iz mest, kjer se na-; hajajo v nevarnosti.
Vojna v južni Afriki. PRETORIJA 19. (K. B.) Angleži so aretirali buigherja Solmaransa, čegar hiša leži
v angležkih mejah. Našli so pri njem mnogo orožja in za fiOOO funtov šterl. nekovanega zlata skritega.
CA PST A DT 19. (K. B.) »Reuter« javlja: Včeraj je prišlo 1500 oranjskih burglier-jev med Betlehem in Lindlev: isti so zbežali iz Betlehema ter odpotovali dalje. Angležki konjeniki so jih zasledovali. Te tlni je pričakovati bitko.
Trgovina in promet.
Enketa o terminski žitni trarovhii.
Te tlni razpošljejo zvedencem gradivo za bodočo en k č to o terminski trgovini z žitom. Enkčta prične telo vati dne 11. oktobra t. 1.
Denarni trg.
Dne 18. t. ni. se je na javnih trgih na Dunaju in drugod pojavila trdna tendenca : na Dnnaju so notirali bančni akcepti prve vrste 4"/1(:°/0. V Berolinu stoji privatni diskont zopet na 4°/0, v Londonu okolo S1/*0/«* Vloge na dunajski avstro-ogerski banki sti znašale 0 8 milijonov kron, zapadlosti l 'milijon kron.
Ogerska vlada za poljedelce.
Ogerski minister za poljedelstvo odpošl'e prihodnjo jesen več strokovnjakov v inozemstvo, tla prouče organizacijo tujih javnih skladišč za kmetijske pridelke. Na temelju teh študij hoče potem minister urediti javna , skladišča na Ogerskem ter je obljubil dotičnim društvom podpor in državne subvencije. V Avstriji taka javna skladišča, ki pa, žal, ne uživajo posebne naklonjenosti vlade, niso imela primernih uspenov.
Trgovinske vesti.
Budimpešta 20. Pšenica za juni K. —.— do —.— Pšenica za oktober K. 7.45 do 7.46 Rž za maj K. —'— tlo
oktober K. C>"Gf> do (>-<>♦> Oves —*— do —.— Oves za oktober 1\. 5-lS 5*19. Koruza za juli 5.82 do .").*;>. Koruza za avgust 5.S2 do 5.So. Koruza maj 1901 K. 4.74 do 4-75.
Pšenica: ponudbe obilne, povpraševanje zmerno, nespremenjeno, mirno. Prodaja 14.0(H> mst. nespremenjeno. Vreme: lepo.
Haiubursr 20. Trg za kavo. Santos good a ve rage za sept. 4(5.7"). za december 47">'> za m are 4S-25 za maj 4t>">0 Denar.
Ilavre 20. Kava Santos good a vera g > za juli 50 kir. frankov 55.75, za november 50 k. frankov 515.25.
—•—Rž za za maj K.
Dunajska borza dne 20. julija.
Državni dolg v papirju	97.
„	v srebru i'7.
Avstrijska renta v zlatu	115.
.. kronah 4°/0 i>7
Kreditne akcije . . .	<i<»4
London !0 Lsr. . . .	242
20 mark..... 2o
Napoleoni..... li'
100 italijanshih lir . . 4J0 Cikini ...... 11
|J5 .5( i
.40 25 .45 .tO ;;2 00 .'iti
■laum
(.>7..-)5 07.15 1 15.55 07.40 liljs.— 242.52 2: i. 71 lt 1.32 0< >.45 11 .:J7
Zalop ii tovarna |
3lC pohištva vsake vrste
Alessandro Levi Hinzi v Trstu
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bosat Izbor t tapetari j ah, zrcalih i« slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zuhteTo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračunae
Velika zaloga
soliflnep plištva in tanecarii
0<>00C>00 od ooooooo
Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San tiiovaniii hšt. ">. (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo.
OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC
pri certri st. Pena (Piaiza Rosario pod ljudsKo šolo)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke
Poštne naročbe se izvrše v tistem dnevu. OdpoSfljatev je po^tniue prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se priporoča
Josip StantiČ
čevlj. mojster
I
I »
I »
I
Tržne cene.
Cene se razumejo na debelo s carino vred.
Kolonijalno blago:
Kava : Santos I......
„ II.......
Rio I.......
II.......
Santos in Hio lave I.
„ „ H-
Laguaira lavč I. . . Laguaira lavć II.
Maracaibo......
Guatemala......
S. Salvador.....
Costaricca......
Portoricco......
S. Domingo
/.a M) kg. v l;ron:ih. .....110*—
. 99.— . 108.— . 100
. 120.-- vežbenika. . m.—
Agricol
Dr. Gustav Gregorin
odvetnik, via Molino piccolo 3. II.
JJJCI: sprejme v svojo pisarno pisarniškega patentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji
kije mehko kalijsko milo rastopljivo v mrzli vodi ! je najuspešnejše sredstvo za zatiranje in uni-, Sevanje vseh trtnili mrčesov iu lišij, vseh Žuželk na sadnih in drugih drevesih, ze-
. 114.—
n
SDINOST
It
;11(J;_ se razven že v vseh znanih tobakarnah.	lenjadi in cvetljieah.
' 155.'- prodaja tudi v novi tobakarni g. Bruni Navo<lilo /a niho „Agrieola- pošilja franko
Sv«:::::::::::l|=- * "li I TOfHM Ml F. M®\ & C.O
w- a............trst. - Via Limitanea št. 1. - TRST.
ZASTOP IN ZALOGA na Goriškem pri g. Frideriku Primas v Goriei, Travnik Iti (v dvorišču) in na Opčinah pri g. Frideriku Cumar.
Dr. JOSIP MARTINIS
Moka...............155.—
Poper : Singapore.............98.—
Penang..............91.—
Tellicherv.............96.—
beli . . '............ ■ • ui—;
rime nt ..................— doktor vsega zdravilstva in specijalist
Sladka skorja : (cimet)..........87.—	za očesne bolezni
.. eleeta..........91.—
Ri2: italijanski	17.5023.50	VaKlil*iVO ŠteV. S, I. llilUSt.
Indijski............10.2o lo.oO	, a , a„
Japonski ...........15.— 17.— Sprejema na domu vsaki dan od » do S
zjutraj in od 1 do 2 po pol ud ne in eventuelno
Nikaka skrivnost ni več.
da s: napravi vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem zistemu s pomočjo ekstra k tov, ki stanejo za po 5 litrov likerjev : Tl*0-ginovec, Absint. Vermut, Ruski pelinovec. Češki liker. Kimel po 80 kr.; Slivovec. Rum. Češnjevec. Alaš. Alpski liker po 85 kr. in Konjak. Benediktinec. Char-treuse, Pilzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštno nakaznico ; po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljat vi pri-denem navodilo kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga. se cene mnogo znižajo.
Anton Rukavina
TRST - Via Belvedere št. 23. - TRST
K2COCKKKKKK««KKKK
J n 7. no sadje:
Rožiči ................«.10 9 50
Datelji................— - 3o.—
Smokve: (Calamata) v vencih.....17.— 18.—
„	proste .....10.— 11.—
puljsko (Puglia)......
smirnske (v skatljicak) . . . Mandeljni: sladki I. Bari ....
Lešniki: siciljski........
istrski ..........
levantinski olupljeni .... Sulio grozdje (cibibe): Eleme . .
Sultanine........
„ iz Perzije ...
.* črne Oismč.......
„ ., Morea.......
„ „ Lipari.......
Pomeranče (zaboj).......
Pnglia [zaboj].....
Limone	.......
Olje oljkino italijansko I. Bari . .
.,	albansko ......
dalmatinsko........4*2.— 45-—
bombaževo amerikansko . . .
bombaževa angležko.....
sesani ovo..........
od 4—5 popoludne.
. >7.— 3-2.— 121-—126—
. 55*— i)t! — . 78.— .— . 27.— 55*— . 47-— 63—
. 4.— S.—
10.--*.—
. 81.— «S,— . 40.--.—
100 do 300 goldinarjev
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo iti pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavaujem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti. VIII Deutshegasse, 8.
Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo
35.50 37.50 53*--.—
Gostilna
Andemo de Franz
Yia della Geppa št. 14.
toči izvrstno belo vipavsko ter istrsko iu dalmatinsko črno vino. Dobra kuhinja, do-| mače klobase. Gostilna je odprta vedno do 1. ure popolnoe.. Za obilen obisk se priporoča
Jožef Furlan.

iz lekarne B. Jraper-ja v Pragi
je že več kakor 30 let obče znano domaće zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gid., mala 50 nvć. po pošti 20 nvč. več.
[varilo! Y*i deli embalaže nosijo
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane Čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
S:
/.raven stoječo, postavno po-loženo varstveno znamko.
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. in h dvornep zalaptelja „pri črnem orlf
bI
Praga, Malastran. ogel Spornerjeve niice.
Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: U. Luciani. K. Leltenlnir?.
P. Fretidini, S. Serravallo. A. Suttina, C. Zanetti, A. Praxmarer
I
Pndpi^nti.'i naznanja sorodnikom in znancem žalostno \ o.-t. da je nje pre'jubljeni soprog
Alojzij Fakin
danes ol»	mi zvečer previden s sv. za-
kramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
V Š U rh i ni, dne 17. julija H100.
Uršula Fakin.
2
Tržaška posojilnica in hranilnica <
legistrovana zadruga z omejenim poroštvom, ^
ulica S. Francesco št. 2, I. n.
(Slovanska Čitalnicah
uloge se sprejemajo od vsakega, če > nd zadruge in se obrestujejo po 1"„. J
Hranilne
tudi ni ud
Rentni davek od hranilnih ulog plačuje X zavod sam.	V
Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer ^
na uknjižbo po 5120/o, na menjico po 6°/0 na zastave po 5 1„"
V rad ne ure so: od 0—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne.
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, ^ Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 — 12
proti toči. na življenje v vsih kombinacijah.	^ dopoludne in vsaki četrtek od -'5—4 po- ^
^ poludne.	Q
Gimnazijski konvikt
Benediktinske ustanove pri Sv. Pavlu na Koroškem.
Polletna penzija 280 kron.
Javni višji gimnazij.
Pojasnila daje predstojništvo konvikta, liok za vsprejemno skušnjo: 15. julij in I /. september.
Eiiioie A tiralica di Sicnrta v Trstu
zavaruje
M -9.VM?	SAUNIG & DEKLEVA
> l
Glavnica in resem društva dne 31. tomur 1892.:
Glavnica društva..... gld. -l.OOO.OOO —
Premijna reserva zavarovanja na
Življenje....... „	13,326.346-98
Premijna reserva zavarovanja proti
ognju................] .«32.248*22 !
Premijna rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju..... ..	49.465*07
Rezerva na razpolaganje . . _	500.000-— Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (A) . ..	o3o.822-42 Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (li) „	^4o.331*S3 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja n:i življenje .	500.(KX>-— Dbiv a reserva dobičkov . .	1,187.164*86 Urad ravnateljstva: Via Valdirivo št. 2, (v lastni hišij.
„Delavsko konsumno društvo",^
] >ri Sv. Jakobu
priporoča slavnemu slovenskemu občin-; stvu svojo
ii
Poštno hranllnični račun 816.004.
.	v
GORICA - ulica Mnnicipio 1. - GORICA
(Mehanična delavnica v Nunski ulici št. 16.)
imata v zalogi na dobroti in trpežnosti neprekosljive šivalne stroje „PFAFF1', kakor tudi raznovrstne druge stroje za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje 'in stroje za umetno vezanje (Striekerei) : nadalje velik izbor dvokoles iz prvih avstrijskih in inozemskih to-vara in sicer od HO gld. naprej.
Spedicijska poslovnica
Gašpar Hvalic
v Gorici v ulici Morelli št. 12.
se toplo priporoča Slovencem v mestu in na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje.
Xov zaprt voz za prevažavje.
ulica Concordia Štev. 1 a (voga! ulice Dostavljenje nepoškodovanega blaga se zagotavlja
Vespucci)
«
toči izvrstno istrsko in dalmatinsko črno, vipavsko belo vino ter Steinfeldsko pivo T. vrste. Izvrstna kuhinja vedno priprav ljenja. /a družbe so posebne sobe na razpolago.
Na obilno obiskovanje uljudno vabi
Odbor.
xxxxxxxxxxxxxxxx
BALONČKI S SVETILNICAMI
v narodnih in cesarskih barvah in bengalične luči, prodaja po najnižjih cenah trgovina s papirjem
LEONABD HOBBER
TRST — ulica delle Torri — TRST,
xxxxxxxxxxxxxxxx
Vsaka konkurenca ncinoiroča!
Se toplo priporočata z odličnim spotovanjem li^. udana	iT
„ ----___ ____Siiunič clr I)e k leva.
<g —■—— *
OsiimbEs k vsakemu vlaku.
»o S
o
O
O
>o
»09
Bostanriuit
ttlak Mm
Obed po 1 krono. — Večerja po 60 vin.
l\>leg ahoneiiicutnv je poiipisnno ravnateljstvo uvedlo tudi izdajo blokov, veljavnih z;i željeno <l<»i)»» za obede po ceni ene krone. Vsak <lan raznovrsten in obilen menu.
Izborna bela vina iz slavnoznanih kleti prav. grofa Nikole Podrinskega v Zagrebu.
Domače vino prre vrste iz Meje je vedno v veliki izh.-ri liter ]>o 1 K. 20 \iu.
Dalmatinska najizbranejša vina v butiljah po vin. 4o, t»0 in 1 K.
Opozarjajo se p. n. gospodje obiskovalci posebno na slovite marke Solinsko in Kastelanski Crljenak. Pristna Vodica iz Bakra, lastnega pridelka, po '2 K. butiljka.
Plzensko pivo iz prve delniške pivovarne v Plznu po
1>4 vin. liter.
RAVNATELJSTVO.
Elegantne sobe od K 1.20 naprej. Velika dvorana za koncerte in gledališke predstave
Električno razsvetljen vrt. Balincanje in Lawn*Tennis,
m
Omuibus k vsakemu vlaku.