213. številka. Ljubljana, nedeljo 17. septembra. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vMak dan, izvzemči poneleljke in dneve po praznicih, ter velja po po iti prejeman za avstro-ojrerske dežele za celo leto lfi gld., za pol leta 8 gl(L, *a četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 piti., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje n». dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta '2 gld. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 'A gld. — Za oznanila se plačuje (d četiriBtopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole trankimri. — Kokopini se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koluianovej hiši št. 2f>—2o poleg gledaliftča v „zvezdiu.
OpravniStvo, na katero i ai se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hi 81.
Turški mir.
Kaj čudno novico prinaša „Pol. Cor.w iz Carigrada. Turška vlada je 15. t. m. pismeno izročila petim velesilam znane svoje uvete mini, kakor jih ona želi, ali pristavila je, da popolnem prepušča razsodbi velevlastij, kako naj se uglavijo p o-goji, po katerih se bode sklenilmir. To se pravi: Turčija terja jako mnogo, ponižanje Srbije in Srbstva, kakor da bi bilo pred Aleksincem zmagalo Mohamedovo orožje, — pa ob jednem z veliko resignacijo prepušča naj drugi store, kar hote. Toliko bi radi, a vi zmešetite, kolikor vam drago!
Zdaj bi kdo mislil, da bode mir v kratkih dneh ustanovljen. To se vendar priprosto zdi. Vsa Evropa le po miru hrepeni, vse oblasti po njem kličejo. Ker so dobile zdaj generalno pooblastilo od bolne Turčije, brzo in lehko se bodo zjedinile o uvetih in jih diktirale na oba kraja Turkom in Srbom. Razumejo se, da bodo vse pretrdosti iz mirovnih uvetov za Srbe izpopulili, potem ne bode nobenega zadržka in diplomacija bode imela lep tri u in f.
Tako se vidi, da je — pa menda nij tako, ne poj de pa tako brzo!
Zdaj se začno druge velike težave. Vpraša že namreč, zakaj se je boj začel? Za neodvisnost, samovladje, izboljšanje stanja jugoslovanskih kristjanov. Kako to izvesti? To malo vprašanje bodo pred sklepanjem miru veliko preglavico delalo in toliko posla na-pravljalo, da Srbija brez skrbi sedaj na ves hitrec napravlja gorkih plaščev, rokovic in črevhev za zimsko vojevanje. Tudi si na pr. Rusija sigurno misli uvete mini vse drugače nego sedaj vladajoča angličanska stranka, in
kdo vam je za poroka, da se ti miniželjni diplomatični mešetarji, baš ko se za mir vlečejo in pogajajo, mej soboj ne razpro in še velikanskoji nemir ne narede, nego je zdanji.
In ko bi se diplomatje tudi srečno zmenili, pa tako, da Srbom in Crnogorcem ne bode prav, — nij še miru, kajti Srbija in Črnogora lahko isto tako proti volji cele evropske diplomacije nadalje vojujeti, kakor sta proti vol,i cele te diplomacije za orožje pograbile. Mejsobojna zavist in sumnjivost mej velesilami je Srbom porok, da jih nihče motil ne bode.
Da je pa Turčija bolj popustljiva postala, nij čuda. Njena slabo oskrbljena vojska je uže za 12 dnij popolnem obtičala v Srbiji, naprej ne more ni za pedanj, torej se jej ut< gne še marsikaj primeriti. Še bolj žalostno gre pa onej vojski v Črnejgori, kder Derviš-paša uže v tvrdnjavo nazaj beži, kadar od daleč Črnogorce zagleda, Muktar-paša pa čepi v šancah, katere si je užo pred 14 dnevi naredil, vedno na jednem mestu, da-si je baje prisegel, ali maščevati se za Volčji dol ali pa umreti v boji.
Če Bog da le malo več sreče Černjaje-vemu, potem se bodo turški voliči, pred dobrim tednom šo tako drago cenjeni, denes uže mešetarjem na svoboduo cenitev prepuščeni, še vse cenejše kupili. Srbski narod se bode bolj izkrvavel, to je res ; Srbija se bode zadolžila, to je res; ali pomniti je treba zgodovine uk, da velike državne stvari vzrastajo le iz krvi in bede in trpljenja in vstrajnoga delovanja.   Brez tega je gnjiloba in pogin.
Jugoslovansko bojišče.
Z jugoslovanskega bojiš'a velicih dogodkov tudi denes nemamo povedati, vendar kar je glasov, vsi so za Srbe boljši, kot za Turke.
Vrli bratovski narod ruski ne neha pošiljati pomoči v denarji in ljudeh. Ruski general Kirevič Kiselski je te dni pripeljal 300 ruskih oficirjev in podoficirjev in hoče v Kladovem narediti posebno bulgarsko legijo. Uže se mu je 1200 mladeničev postavilo v rede; te bodo ruski oficirji izurili v orožji in jih v ogenj vodili. Tudi je dobil uže 300 posebnih pušk iz Nemčije, katere je bil prej sam naročil. Iz Rumunije je došlo mnogo Bulgarov k njemu. — Rus Bubazel je v Belgrad naznanil, da je osnoval legijo 1001) ruskih prostovoljcev. En del teh je uže preko Rumunije došel v Srbijo.
Položaj srbske vojske risa „N. W. T." tako-le: Aleksinac sam ima v hrambi polkovnik Ivan Fopovie* s 5000 možmi; navzdolž cele hrambe ne črte Alekisnac-DeligradDjunis stoji popravljena in reorganizirana vojska Černjaje-vega 50.000 mož močna, z živežem in vsem strelivom dobro oskrbljena za mesece, a turška vojska hudo pomanjkanje trpi na vsem tem. Če se pa Turkom ne posreči kmalu odločen udarec narediti (kar nij misliti), morali bodo misel opustiti, da bi kedaj moravsko dolino dobili, in kadar v jesen deževno vreme začne, ne bodo na tem zemljišči nič opraviti mogli. — Mej tem so pa še Srbi mej bojem 11. t. m. za hrbtom Turkov črez Supovac na Niš tako preokrenili se, da delajo Turkom veliko nevarnost, ker se morejo s Srbi, ki so v Vu-kanji, zvezati in Turkom pot nazaj do Niša prerezati.
Et puis . . cela ne tire pas a consć-(punce!
XL.
To je premišljeval Sanin, ko se je vleger spat; kaj pa si je mislil drugi dan, ko je Marija Nikolajevna potrkala s koralnato ročko palčiće na njegova vrata, ko jo je zagledal na pragu svojo sobe, z ovijačo temnomodre amazonke na roki, z majhenim možkim klobukom na debelospletenih kodrih, z na ploči vrženim pajčolanom. z izzivnjočim smehljanjem na ustnah, v očeh, na celem licu; kaj je tačas mislil Sanin, o tem molči zgodovina.
— ,,Nu ste pripravljeni?*' zazvoni veseli glas.
Sanin si zakopča sjurtuk in molče vzame klobuk. Marija Nikolajevna ga bistro pogleda, kinine z glavo in hitro izbeži dol po stopnicah. In on zbeži za njo.
Konji so stalj uže pripravljeni pred pragom. Bilo jih je troje: zlatorudečkasta, čisto-
Pomladanski valovi.
(Roman, spisa' Ivan Tur g on j o poslovenil dr. Maks S a in u c.)
XXXVIX. (Dalj.-.)
Sanin, ki .*am nij mogel več davati si računa o tem, kar je delal, vzdigne roko k svojim ustnam. Marija Nikolajevna stisne njegovo tihoma, obmolkne - molči, dokler se kočija ne ustavi.
Ona izstopi . . . Kaj je to? ali se je le zdelo Saninu, ali je zares občutil na svojem licu nek hiter in žgeč dotik?
„l)o jutri!" pošepeta Marija Nikolajevna na stopnicah, vsa osvetljena s štirimi svečami kandelabra, katere je držal pri njenem objavu s zlatom preprežen privratnik. Oči je imela obrnene navzdol. — „Do jutre zjutraj!"
Ko se je Sanin vrnil v svojo sobo, najde
pismo na mizi — od Eme. On se mahoma . . . prestraši — pa precej zopet obraduje, da bi skril svoj strah. Pismo je obstojalo samo iz nekoliko besedij. Ona se je veselila srečnega začetka njegovega opravila, svetovala mu, da bi bil potrpežljiv in pristavljala, da je doma vse zdravo in da se veselijo njegovega prihoda. Sanin je našel to pismo dovolj suho — vzel pero, papir ... in vse zopet vrgel mi stran. — „Kaj bi pisal 1? Jutre se vrnem sam."
Sanin se je nemudoma vlegel v posteljo in skušal prej ko mogoče zaspati. Ako bi bil ostal na nogah in bdel, gotovo bi bil začel misliti na Emo — njemu pa je bilo stidno misliti o njej. Vest se je gibala v njem; pa pomirjeval so jc s tem, da bode jutre za vselej končano in da se bode za vsigdar ločil od to nepremišljene baroninje — in da bo na vso to bedarijo kmalu pozabil.
Slabi ljudje, kadar govorijo s samim soboj, rabijo radi energične izraze.
Isti list prinaša dozdaj Se nepotrjeno vest, da so Turki Zajčar popustili in se na Veliki Izvor vrnili, ker je vojska Osman-paše ■v popolnem neredu. Bog daj!
Dolžje telegrafično poročilo dopisnika angleških „Daily Pevvs", kateri je pri srbskej vojski pri Aleksincu, pripoveduje, da v poslednjih osmih dneh nijso Turki niti iednega palca zemlje ali sploh kaj za vojsko važnega pridobili in bodo še menj dobivali odslej nego so prej. Srbske pozicije drži 50.000 dobrih vojakov, ki so vsi v dobrem stanji, živeža in streliva imajo popolnem dovolj in Alimpić markira vse vprek crez deželo od Drine sem z 12.000 nezmaganih vojakov. To je pomoč, ki jo je zaznamoval onda.n Črnjajev, da mu je še potrebna predno more v novic ofenzivno prijeti.
Iz Ruš čuka se „Weser Ztg." piše, da turški ljud ali nižji „pebelj" govori, da se vojska ne sme prej končati, predno Srbi nijso popolnem uničeni in Belgrad do pepela razsut Ali pametnejši in bolj uvidni Turki, ki so pre računih, da velja oskrbovanje turške vojske vsak dan 800.000 gld., torej skoro milijon, se strašijo, kaj bode in od kod denar jemati, če hode vojska še dolgo trpela. Uže zdaj turško finančno ministerstvo ne ve, od kod in kaj Uže zdaj so turški vojaki raztrgani in slabo oblečeni, a zima se bliža in v srbskih gorah je huda.
Več konj za srbsko vojsko se je 10. in 11. t. m. kakor „Times" denuncirajo črez Savo v Srbijo vtihotapilo.
Politični razgled.
\oiranJe ftefc«*!«^.
V Ljubljani 16. septembra.
V imenu Čehov izjavlja „Politik" ponavljaje, da nemajo v dunajskem rajhsratu nič iskati. — ,,Konservativni" list „Čeh" pa ne zna nič boljšega, kakor da na Ruse zabavlja. Za to ga pa Mohamedanka „N, Fr. Pr." hvali.
Čitamo, da je znani iifvat Starčevič izdal brošuro, v katerej stari zagrizenec ludo zabavlja Srbom. Žalostno je, da se tak mož •v mladini hrvatskej še posluša, ali faktum je. V iiMii«lrJi»ve.
Srhstci ministerski svet je sklenil, rajši vojevati do zadnjega moža, kakor turško terjatev izpolniti, ki hoče v Belgradu turško posadko vložiti.
Iz CiiB'igrattn se poroča, da je Turčija pripravljena mir skleniti na podlogi uve-tov: da sme posadke imeti v vseh mestih, ki jih je do 1857 imela v roci, da se mora 7 na novo zidanih tvrdnjav srbskih podreti, Mi-
lan mora v Carigrad na poklon iti, Srbija sme samo 10.000 pešcev imeti in tri baterije, mora pustiti železnico zidati skozi Srbijo. Sicer pa vodstvo mirovnih obravnav popolnem prepušča porto velevlastim.
(ivika vlada prav hitro in resno obo-rožuje — če se sme „W. T.u verjeti. Iz Londona je prišla ladija z orožjem za Kandijote.
#V*trar»orfe» minister vnanjih zadev je 14. t. m. v ministerskem svetu pomirljiva razjasnila o orijentalnih stvareh dal. „Pomirljiva !?tt Tudi diplomati so čudni in originalni ljudje.
ist</f< r\i lord Russel piše Earl of I)erby-u javno pismo, v katerem ga pozivlje naj poslanika Elliota iz Carigrada strani pokliče.
„Daily News" poročajo iz Carigrada, da je držanje Turške v Filipoplu in Tatar-Bazardžiku še vedno jako preteče in žugajoče, vedno se govori o občnem klanji krščnnov. Ti nijso oboroženi, muzelmani pa imajo orožje.
Mir ti i »t s kit „Nationalzeitung" poroča, da hočeti Nemčija in Angleška vprašati Španijo, zakaj ne dela tolerantno s protestanti v svojej deželi. _
Domače stvari.
— (Pozor goriški Slovenci!) V četrtek  so  imela  zborovati politična društva Soča,  Gorica in Sloga, a zarad slabega vremena nij prišlo skoro nič ljudstva v Gorico in udeležilo se nij  zborovanja pri nobenem omenjenih društev zadostno število udov. Slabo vreme opravičuje nekoliko nedošle ude ; vendar pa je dnevni red druUv:'   „Sloge" take velike važnosti, posebno zarad bližnjih volitev v deželni zbor, da bi marljive narodnjake ne smelo strašiti  nobeno vreme. Predsedništva vseh treh društev naprosila so nas, da z ozi rom na denašnjo neudeležitev naznanimo občinstvu, da so vsi trije občni zbori preloženi za 14 dnij.   Zborovanje  vseh treh društev bode torej zopet zadnji četrtek, 28. t. m. v goriškej čitalnici in sicer v istem redu, kakor je bilo uže zadnjič naznanjeno.  Mi nujno priporočamo vsem udom omenjenih pol. društev, da prav gotovo pridejo in da se ne vstrašijo vsake male ovire, kajti skrbeti za občno do bro je dolžnost vsacega in kedor skrbi za ob čno dobro, skrbi tudi za-se.   Volitve so pred durmi in mi goriški Slovenci moramo ob času ^skrbeti, da se bodo te volitve izvršile tako, kakor tirjajo naši  interesi in naša narodna čast. Pokazati moramo tudi, da je sprava na Goriškem v resnici prinesla nam veliko korist in okrepila naše narodno stališče.   Toliko za danes rodoljubom na Goriškem v resen prev-darek.
— (Konfisciran) je bil včeraj zopet ,,Slovenec".
— (Cesarica) se je sinoč skozi Ljubljano na Dunaj peljala in na kolodvoru večerjala.
— (Volk.) Posestnik Janez Volf v Črnem potoku, na Kočevskem, je ustrelil 3. t. m. volka, ki je vagal 45 kilogramov.
— (Potres) je bil baje na več krajih po Gorenjskem po noči na 12. sept.
— (O ljudskem gibanji druzega če trt leta 1 876 v Ljubljani) se nam poroča: To četrtletje je bilo sklenenih 39 z a-konov in sicer 31 tacih, pri katerih sta bila ženin in nevesta samskega stanu, 1 vdovec z vdovo, 4 vdovci z samskimi nevestami, in 3 vdove z samskimi ženini. 01 teh zakonov je bilo 37 katoliške vere, in 2 zakona protestantov s katoličankami. Najmlajša nevesta je bila stara 15Va let, najstarejša 54, — najmlajši ženin 22, najstarejši 60 let. — Otrok se je rodilo: zakonskih živih 148 in sicer 82 moškega, 66 pa ženskega spola, mej njimi jedenkrat dvojčki; nezakonskih pa 57 in sicer 23 moškega in 34 ženskega spola; mej njimi tudi jedenkrat dvojčeki. Mrtvo rojenih otrok je bilo troje. Otrok do petega leta starosti je umrlo: zakonskih 61 in sicer 23 moškega, 38 ženskega spola; nezakonskih 10 in sicer 2 moškega in 8 ženskega spola. — Vsega skupaj je umrlo 221 osob 111 moškega in 110 ženskega spola; od prvih je umrlo 12 v zaporu. Najstarejša umrla je bila ženska 88 let Btara. Od teh so umrli 3. na epidemičnih 217 pa na navadnih boleznih; jedna je ponesrečila.
— (Milodari za pribegle in ranjene Hercegovince in Bošnjake in za srbske ranjenike.) [XXXIV. izkaz.] Gosp. Fr. Štajer in Št. Lapajne v Idriji nabrala za ranjene 33 gld. 10 kr. Iz Krope došlo za pribegle od gg. J. K. 1 gld., J. B. 1 gld., M. Kokalj 1 gld. 10 kr., J. Kokalj 40 kr., Fort. Vari 1 gld., Ig. Zupan, orglar-ski mojster 1 gld., N. Hrovat 30 kr., Blaž Hrovat 20 kr., Peter Hrovat 30 kr., Matej Soršak 50 kr., Janez Jelenec 50 kr., Tomaž Jelenec 1 gld., Jurij Magušar 1 gld., Karol Pibrovec 50 kr., Valentin Šmid iz Selec 20 kr., Lucinka Pegam 10 kr., Luka Pavlic 20 kr., Jak. Blaznik 30 kr., Nace Ažman 30 kr., Jera Blaznik 50 kr., Matija Ažman 20 kr., Matija Koprivec 15 kr., Polona Pesjak 60 kr., Franjo Globočnik 1 gld., Jožef Jalen 60 kr., Matija Pogačnik 40 kr., Matija Zupan 40 kr.,
krvna kobila,  se suhim hrlecem,  s črnimi očmi na glavi, z jelenovimi nogami, nekoliko medla, pa lepa in goreča kakor ogenj — za Marijo Nikolajevno; močan, širok, nekoliko težek vranec   brez znamenj  — za Sanina; tretji konj se je imenoval gruma. Marija Nikolajevna Bkoči urno na svojo kobilo ... Ta zatopota z nogami  in se  zavrti, vzdigne rep, Ščetini žimo, pa Marija Nikolajevna, dobra jahačica, jo obdrži na mestu: posloviti se je morala še od Tolozova, ki je v svojej neizmenljivej feski in v ponočnej nezakopčanej suknji prikazal se na balkonu in mahal od tod z batistasto rutico, ne smehljaje,   ampak skoro mergodeč. Tudi Sanin se spravi na svojega konja. Marija Nikolajevna odsalutova gospodu Polozovu s pal-čico, udari potem ž njo po upognenem vratu konja;   ta  se  začne  vspenjati,   skoči naprej in topotajočinii, krepkimi koraki, trese se na vseh žilah, prebira  z  brzdami, hlipta po zraku in sopiha krčevito. Sanin je jahal vzadaj
in gledal Marijo Nikolajevno; samo zaupno, urno in skladno je pregibni svoj tanek in gibek stan, tesno pa prosto objet korzetom. Marija Nikolajevna se obrne nazaj in ga pokliče z očesom.   On podirja in jaha poleg nje.
— „Nu, vidite kako je lepo," reče ona. „Na zadnje, pred ločitvijo vam še jedenkrat rečem: vi ste prelest — in ne boste se kosali."
Tri teh besedah je večkrat pomajala z glavo od zgorej v niz, kakor da bi hotela potrditi jih in mu dala občutiti njihov pomen.
Marija Nikolajevna se je kazala tako srečno, da se je Sanin moral čuditi; na licu se jej je pokazal isti krotki izraz, kakor pri otroku, kadar je jako . . . jako zadovoljen.
Korakoma so prijahali do nedaljnih vrat in tu se spustijo v dirku po cesti. Vreme je divno, letno; veter jim je pihljal prijetno nasproti in šumel mimo njihovih ušes. Oba sta se dobro počutila; izpoznanje mladega, zdravega
življenja, svobodnega in brzega gibanja, je objelo oba in je raslo z vsakim trepotkom.
Marija Nikolajevna ustavi konja in jaha korakoma, Sanin stori isto.
Na to začne ona z globokim in blaženim vzdihom: „Naj 'bi se ti posrečilo, kar koli počneš, in kar se ti zdi nemogoče, in bodi srečen, duša, povsod ! In kako dobrega se čuti tačas človek! Kako dobra sem zdaj jaz! Zdi se mi, da hi objola celi svet! . . . Tega le pa bi ne objela." Ona pokaže sč šibico nabera^ko oblečenega starčeka, ki je lezel po strani ceste. „Da osročiti ga, ' sem pripravljena. Nate, v/emito," zakličo ona glasno po nemški — in mu vrže pred noge mosnjico. Teška mošnjica zazvenči ob cesti. Mimogredoči se začudi, obstoji, Marija Nikolajevna zahohota in požene konja.
— „Ali vas tako veseli jahati V" vpraša Sanin, ko jo dojde.
(Daljo prili.)
Matej Šolar 1 gld., Gašpar Šolar iz Rotov 10 kr., Fort. Šmitek 30 kr., Lorenec Kralj 30 kr., Melhior Šolar 20 kr., Franjo Ažman 50 kr., Rad bi več dal, pa ne morem : 1 gld., Ivan Lazar 20 kr., Marija Maluar 30 kr., ■Gašpar Praprotnik 30 kr., Jožef Blaznik 30 kr., Valentin Rajgelj 20 kr., Fr. Blaznik 10 kr., Marko Kovšica 1 gld., Jožef Klinar 20 kr., Marija Potočnik 1 gld., Tranker 40 kr., Leonard Ažman 20 kr., Fr. Potočnik 20 kr., Jamej Pozni k 30 kr., Blaž Kralj 40 kr., Matija Pire 1 gld., Franjo Pire ml. 1 gld., Franjo Pire st. 20 kr., Nace Pire 1 gld., Jarnej Pire 30 kr., Simon Pire 50 kr., Val. Klinar 00 kr., Jožef Preširen 20 kr., Miha Lotrič z Jamnika 1 gld., Marko Potočnik iz Podblice 20 kr., Jakob Mohorič iz Podblice 10 kr., Jurij Bergant iz Nemilj 10 kr., Franjo Šilar 35 kr., A. Škriba 20 kr., B. Šuler ml. 1 gld., Lovro Megušar 1 gld., Jožef Gartnar 20 kr., Miha Pesjak 2 gld., Miha Kušman 20 kr., Janez Supan 20 kr. Skupaj 34 gld. ;60 kr.
Prejšnji izkazi 4385 gl. 69 kr. 1000 frankov v zlatu in 4 srebrne dvajsetice, skupaj tedaj 4453 gl. 39 kr. 1000 frankov v zlatu in 4 srebrne dvajsetice.
Odbor potrjuje sprejem s prisrčno zahvalo in prosi še novih milodarov. Obrača se Se s posebno prošnjo do vas milosrčnih Slovenk, da pripravljate in nabirate šarpije (cufanja), raznovrstnih platnenih cunj, robcev, sploh platnenega blaga itd. Nabrane stvari naj se pošiljajo ali naravnost v Belgrad „društvu ru-•dečega križa" („crvenoga krsta") ali našemu odboru za podporo pribeglih in ranjenih Jugoslovanov, ki bode stvari poslal na pravo mesto. -J. N. Horak, Vaso Potričič,
predsednik. denarničar.
— (Delničarje banke „Slove nij e") opozorujemo na „poslano" v našem denašnjem listu, ki razpravlja bankine razmero, in katero smo vzeli na izrečeno željo nekih delničarjev, ki so tudi naročniki naši, vendar pa o tem daljše diskusije ne bodemo vodili, niti se od svoje strani v stvar spuščali.
Ra/^ie vesti.
* (Na dunajskem vseučilišči) bode prihodnje zimsko poletje slaven naš rojak, dvorni svetovalec dr. Fr. vit. Miklošič sledeče predaval: Staroslovensko slovnico, po dvakrat na teden, glasoslovje slavjanskih jezikov, po dve uri v tednu, in sla v j an s ko ethnografijo po jedenkrat v tednu. —Na tem vseučilišču je bilo poletni tečaj 3034 rednih in 547 izvenrednih slušateljev, vseh skupaj torej 3581. Na pojedine avstrijske dežele jih spada na nižjo Avstrijsko 613, na goivnje Avstrijsko 135, na Češko 460, na Moravsko 572, na Šlezijo 147, na Galicijo 255, na Bukovino 67, na Koroško 28, na Kranjsko 57, Tirolsko 29, Štajersko 30, Ogersko 015, Sodmo-graško 102, Hrvaško 44, Slavonijo 32, Dalmacijo 57, Primorsko 69, Vojaško Granico 3. Iz Nemškega jih pride na: Prusko 19, Saksonsko -l, Bavarsko 9, Badensko 1, llanoveransko 3, Hesko 2, Nasavsko 1, Alzacijo 1. Iz družili tujih evropskih dežel bilo jih je iz: šviee 22, Francozke 1, Belgijo 3, Nizozemske 1, Italije 30, Grške 8, Turčije II. Rusije 19, Srbske 15, Rumuske 4<;, Angleške 10, Danske 4, Švedske 7. Iz druzih delov sveta bilo jih je iz: Amerike 36 (33 izvred. medii-inarjev), Azije 1, Afrike 1, Avstralije 1. Bogoslov cev je bilo vseh skupaj: 151, piavdoslovcev: lboii, medicinarjev: 9:4, modroslovcev: 849.
* (Sam se ustrelil) je penzijonirani general Ausin v Stuttgartu. Ker se njegovoj čestižclnosti nij ustreglo, postal je bil na duhu bolan.
Narodno-gospodarske stvari.
(inoj in njegova priprava.
(Ia „Kuietovalca".) (Konoc.)
Če vse do sedaj omenjeno kratko pono-vino, ima gnojenje sledeče namene:
1. Njivo v rodovitnem stanu ohraniti, da jo moremo z dobrim vspehom obdelovati in predelovati.
2. Na njivo tak gnoj navoziti, kakoršen se zemlji in rastlinam prilega«
3. Z gnojenjem hočemo take redivne moči njivi dati, katerih zemlji manjka in ka koranih na njej rastoče rastline potrebujejo.
4. Moramo pa tudi toliko gnojiti, kolikor njiva gnoja zahteva, premalo in preveč nij dobro.
5. Množina gnoja so ravna po žetvi in rastlini, katera na njivi raste; mora se ravno toliko gnojiti, kolikor je ona iz zemlje posrkala.
6 Tudi fisikalične lastnostnosti njive se z gnojenjem i'.boljšajo.
V kmetijskem pomenu je gnojitev isto sredstvo, s kojim postaje njiva za pridelovanje rastlin sposobna. Mi smo pa videli uže na mnogovrstno načine njive izboljšavati: nekateri gnojijo s živalskim gnojem; Notranjci svojim trtam prav radi zemljajo; tretji si napravljajo še mešani gnoj ali kompost; četrti kupujejo po mestih človeški gnoj in ga na svoje njive vozijo; peti kupujejo uže v Ameriki in drugod na obalih morja nakopičen ptičji gnoj; šesti si v tovarnah gnoj kupujejo i. t. d.
Mi bomo gnojila v več vrst razdelili in potem vsako vrsto posebej razpravljali; razdelitev naj bo sledeča:
a) Živinski gnoj.
b) Človeški in mešani gnoj (kompost).
c) Rastlinski gnoj.
d) Ptič jek.
e) Odpadki tehničnih obrtnijstev.
f) Mineralični gnoj.
g) Umetni gnoj.
h) Mnogovrstna druga gnojila.
Iz te vrste se uže vidi, da imamo čuda veliko gnojil, katera se dandenes za to uporabljajo; in še vedno donašajo nove iznajdbe stv°rij, katere se do sedaj nijso za gnoj uporabljale. Nekatera gnojila imajo vse snovi v sebi, katerih raslino potrebujejo in tak gnoj se zove: »popolni gnoj;" k temu se prišteva živinski gnoj ; druzemu gnoju pa manjka jedne ali druge snovi in se imenuje nepopolni ali jednostranski gnoj in ta je umetni gnoj in še mnogo druzih gnojil. Živinski gnoj, ki ga doma pridelujemo, je najboljši in najpopolnejši gnoj, če imamo tega dosti, nam nij treba umetnega nakupovati in naše polje bo vedno rodovitno ostalo. Z umetnim gnojem pa ne moren,o tega storiti, ker mu precej snovij manjka, katere tudi rastline iz zemlje pijejo. Živinski gnoj pa ne obstoji samo iz živinskih izmečkov, ampak mu tudi precej stelje primešamo. Čim bolja je stelja, tem boljši je gnoj; za to treba tudi na pridelovanje dobre stelje paziti, da brže vse nerodovitne izpro menimo. Kristan.
O zadevah banke „Slovenije".
„Slov. Gospodar" je pretočeni teden gotovo v opravičenej jezi ali morda nepremišljeno Izrekel, da na Štajerskem bo težko kdo razpisanih 30 gld. na delnico vplačal, ako ne bo po sodnej poti k temu prisiljen! Ako bi se res delničarji tega držali, delali bi le v lastno veliko Izgubo. Vidi se, da mnogo delničarjev nij vedelo, kaj je akcija, in da tudi zdaj ne ve, kaj je likvidacija. Zaradi tega se nam je potrebno zdelo nekoliko besedij, o tem izpre-gOVOriti v razjasnenje stvari. Izvedeli so menda UŽe zdaj vsi delničarji, da so postavno zavezani, ako bi treba bilo, na vsako delnico vseh 200 gld. vplačati, torej še po 90 gld. Zdaj ko se je izreklo, pa ima banka „Slovenija" likvidirati, mora za tem težiti, da čem hitreje terjatvam svojih upnikov — in ti so zavarovanci — zadovolji, ker samo ti so ban
kini upniki, ne pa delničarji, kakor mnogi krivo mislijo. Delničarje podvzetnik tega posla, tedaj dolžnik, ki jamči vsakemu upniku do svote 200 gld. pri vsakej delnici. Banka ima neki pri agentih čez 70.000 gld. izterjati, mej katerimi je gotovo mnogo dvomljivega za to, ker so nekateri agentje sprejeti denar za se porabili, premoženja pa nič nemajo, da bi se jim moglo kaj vzeti. Ta nesreča se pa nij zgodila samo banki „Sloveniji" ampak pripeti se den za dnevom vsakej za-varovalnej banki, o čemur smo imeli priliko sami se osvedočiti tii v Ljubljani. Likvidacijski odbor je zdaj, kakor smo slišali, te terjatve pri agentih prerešetal in pretehtal in računa vsled tega na to, da bo mogoče trideset do pet in trideset tisoč gold. vterjati. Ali to gre počasi, jako počasi: — večino teh agentov bo treba in je bilo užo treba tožiti in rubiti; — mnogi so si pa spet obroke izprosili, v katerih hočejo svoj dolg banki plačati. — Tudi obe hiši bankini ste, kolikor je nam znano, najmenj 52 tisoč gld, vredni. Ako bi se pa hiši po vrednosti prodale, vtegne iz te kupnine banki kacih 20.000 gld. ostati. Ali tudi tu se mora čakati, da se ugoden kupec dob:, kajti ako bi se prodaja hiš na vrat na nos ali pa po eksekuciji prisilila, ne verjamo, da bi se za nji 30.000 gld. iztržilo. Razen tega ima še banka nekoliko posestev na kmetih, ki si jih je pri eksukviranji agentov pridobila. Vse to tudi reprezentuje nekoliko tisoč gold. Ali tudi to se bo dalo le polagoma v denar spraviti.
Suprotivno pa zahtevajo pogorelci, ki so bili pri banki zavarovani, da se jim škoda precej brez odloga povrne, kar zahtevati imajo tudi vso pravico. V to svrho pa potrebuje likvidacijski odbor, 20 do 30 tisoč gld. da jih precej vzame v roko, ter začenja te škode plačevati. Ako bi te škode poplačal, potem bi dobil tudi dotične svote od pozavarovalnih društev, pri katerih je vsak zavarovanec protizavarovan. S tem denarjem bi se potem spet lehko na dalje vse škode do kraja poravnale. Poprej pa ko delničarji teh 30 gld. na delnico vplačajo, poprej bo mogoče škode poplačati in tako likvidacijo razmotati. Likvidacijski odbor misli, da bi mogoče bilo, ako bi hitro zdaj delničaji kacih 20 do i50 tisoč gld. vplačali, likvidacijo v teku jednega leta dovršiti. Likvidacijski odbor bi bil razpisal tudi manjše doplačilo na delnico, ali glede na to, ka nemajo nekateri delničarji ni-kakoršnega premoženja, moral je razpisati na vsako delnico 30 gld, to je 15 procentov. 28. t. in. je v ta namen glavna skupščina delničarjev sklicana, da odloči o tem po likvidacijskem odboru stavljenem predlogu. Mi ne dvomimo, da bode predlog soglasno sprejet, ker zdrava pamet in lastna korist delničarjev to zahteva. Po takem sklepu bo imel likvidacijski odbor tudi pravico, po sodnej poti to doplačilo od tistih delničarjev iztirjati, ki ne bi hoteli z dobrega plačati. Ob sebi se pa umeva, da bo likvidacijski odbor tiste delničarje v miru pustil, ki nemajo ni kakor-šnega premoženja, ker bi bila škoda za tožbene stroške. Na konci likvidacije, ko bi jedenkrat odbor vse od agentov iztirjal, kar je izterjati mogoče, in ko bi hiše in posestva v denar spravil, bi odbor ta denar, ki bi preko poravnanja bankinih dolgov ostal, mej delničarje razdelil. Torej bi bilo to sedanje doplačilo delničarjev le nekako posojilo banki. S tem mislimo, smo do dobrega razložili iu pojasnili, kaj je likvidacija in kako se ima vršiti.
Recimo pa, da bi so 28. t. m. pri glavuej skupščini kaj nepričakovano nepauiotnega zgodilo, in da ne bi se odborov predlog v do-plačevanji sprejel kaj bi bila posledic i tac.ega sklepa V — L odbor bi precej odpustil in potem bi bil konkurs. — Se ve, inarsik-'ter delničar se v svojej nevednosti tega veseli, misleč, da potlej bo vsega doplačanja oproščen ! Ali delničar, ki se v tacih naivnih sanjah giblje, Id se strašno začuden in iznenadjan Izbudil, ko bi ga oskrbnik konkurzne mase (Konkurs« masseverwalter) rubiti iu do kraja eksekvirati d d.
Kakor smo narisali, kako se ima likvidacija vršiti, ravno tako bodemo tok konkurza predočiti. Nar poprej bi bil po sodniji imenovan oskrbnik mase po navadi kak ljubljanski odvetnik. Prva skrb tega moža je bila, da bi sortiral tirjatve in dolgove (aktiva in pasiva). Mej bankine tirjatve bi mož v prvej vrsti uvrstil delničarje in sicer bi on ne razpisoval kakega doplačila po odstotkih, ker nima za to nobene pravice, temur zahteval bi od vsake delnice popolno vplačilo vseh i)0 gold.
Tiste delničarje, ki ne bi hoteli dobrovoljno plačati, tožil bi oskrbnik pri ljubljanskem dež. sodišči kakor „Forum contractusa Tožil in rubil bi oskrbnik vse delničarje, kateri ne bi hoteli z dobrega vplačati brez izjeme od prvega do zadnjega; kajti čim več bi bilo tožb in eksekucijalnih prošnj, tem več bi bilo za oskrbnika zaslužka. Ako bi on iztir-jal pri delničarju, ali ne, to bi ga ne brigalo, ker njegovo delo mora biti vse jedno plačano in sicer po postavi prvo pred vsemi druzimi upniki („to so tako imenovane: Massakosten"). Niti ne bi oskrbnik bankinim poslom celega dneva posodil, kakor zdaj predsednik 1. odboru g. Fotočnik, ker ne bi hotel niti ne bi mogel svojega stalnega posla zanemarjati zavoljo banke.
Tudi ne bi imel nobene koristi od tega, ako bi se žuril konkurs hitro dokončati, ker čim dalje bi konkurs trajal, tem več bi on zaslužil. Gotovo bi pa stvar trpela naj manj pet let, v katerih hi si oskrbnik prav lahko kacih 20 tisoč gold. prislužil. L. odbor je zdaj večini uradnikov pri banki službo odpovedal, oskrbnik bi jih zopet lahko nastavil, kolikor bi jih za shodno in potrebo izpoznal. Delničarji bi pri konkurzu, ako bi so jenkrat ek-sekucije začel« vršiti, strašno javkali, ali prepozno bi bilo; jedini le oskrbnik bi se poleg tega izvrstno počutil. Razen tega je pa likvidacija pošten konec vsacega trgovinskega posla, mejtem ko je konkurs /.mirom na vsako stran sram o ti ven; v tem slučaji bi imel pa še neugodno nasledke za celo našo narodno stvar. Vse to naj delničarji dobro premislijo in naj pridejo mnogobrojno k skupščini 28. t. m. Tu naj odločijo, ali hočejo pošteno likvidacijo s 30 gold. doplačila na delnico, ali pa sramotivem konkurs s tem da bodo prisiljeni po oskrbniku še poleg tožb enih in ek-s e k u c i j o n a 1 n i h stroškov vplačati vseh 90 gold. na vsako delnico. Mislim da mej tema dvema zloma nij težko izbirati!
En delničar.
Hiša na prodaj.
V .?#«.rfo*. pri Mengišu, jo na prodaj zu'ana, z opeko pokrita hiša v ftisio dobrom stanu, z dvoma sobama, kletjo, strojnico iu hlevom, mimo kat i" ttče potok; tudi ao poleg 3 lepe njivu. Prodajo se vso vkupo ali tudi posamezno
NatJincnejo se izve pri usnjarji na starem trgu *t. 34, v Ljubljani. (284—2)
r
rt
6
Rabi se uže več ko
I1milijonov komadov.
<'ro#. ISO ĆHHtulli prlzimiij.
fcJNGER
ii
891
3
P
rs
I
Na Kranjskem jedina zaloga 1»
pri        (174—8; j)
Franju Detterju, P £
glavni trg, št. 108 v Ljubljani. S
„iti>ni Liy, »l. ino v ijjuoijani.^^^^
Dunajska borza 10. septembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   »'6 g'd. 65
Eii<>tn drž. dolg v snbru 69   , 75
1860 drž. posojilo 111 90
Akcije BATOdne banko 862 —
Kredime akcije 148 60
London 121 60
Napol. 9 71
C. It. cekini       . 5 80
Srebro 101 50
kr.
Karmelitanski melisovec
IZ Betiedli.
1 originalna steklenica 25 kr. Jedino pravi le pri
(53-'>r.)      Gabriel Piccoli,
lekarju na dunajske} cesti v Ljubljani.
»»as n
o* X 9 3
1 ■
■n.a
Z I
o
S. H
— a" v
oLB i o* a ^— 1 a>
I H _.
9? a
to* m
m t
B
W e
S. ao ••
» n H i g,
a   * p
rr -i
? CC-. rt N
i er
U S
•o ■
2.
T3
B 9
-g r
K 3
M Ji —
*cc
frtf
o v«
's* B &
7 S" ^3 u>
S" I
H* M
I
r
Zaloga hišnega orodja
Fr. Doberleta in H. Harisclia
v Ljubljani,
v frančiškanakej ulici št. 8 in na dimajnkej cesti št. 79.
Največja zaloga hišnega orodja,
izdelanega navadno lepo, k.'kur tudi najbogatejša okinčanoga.
ZALOUA
doiiiHČih in inozi uu-kih suovl zm luoblllje, /.»urinjul, rollenut ni ohnu,  prtov  z» mize, kol (rov zn postelje, k.-ikor tudi
preprog.
Prov/ctnata tudi tnpeeiranje sob in okincisnje eellh HtuuovHtij, hotelov* kopel), tcnncellj itd itd.
Ceniki in narisi posijajo »e na zahtevanjo zastonj, ravno tako oddaje se hišno orodje ali sploh pošiijatov /a plneilo uh obroke. ' fi!48—13j
Cene so knr najmogoče nizke.
ttiiKo ouiiaje se mi obroke.
vzajemno-zavarovalna banka v Pragi.
Povabilo p. t. gg. členov k zborom
odd. I. in II., ter odd. IV. in V.,
kateri bodo
dne 29. septembra 1S70 ob lO. url do polu dne v uradnih prostorih banke v vlastnej hiši (Senovažne namesti št. 978—II.).
Program:
1. Sporočilo ravnateljstva o stanji in poslovanji dotičnih oddelkov.
2. Dopolnilne volitve pregledovalnih odbornikov (peleg $?. 8. pravil odd. I. in II. in §. 3 skupnih določil k pravilom odd. IV. in V. bauke nSlavijett).
Legitimačne listke izdaja glavno ravnateljstvo v Pragi mej uradnimi urami od 8. do polu dne do 2. po polu dno, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. do polu dne proti deponiranju polic incl. do 27. t. m.
Oddelnih zborov udeležiti se imajo pravico vsi gg. družbeniki banke, brez ozira na to, kako dolgo in za koliko so zavarovani. V Pragi, dne 15. septembra 1876.
Upravni svšt
vzajemno-zavarovalne banke „SLAVIJE" v Pragi.
r
Roditelji! Oskrbniki!
Pri meni podpisauein dobite v«ake veliltoMfi in mt're
izdatelj in urednik Jocup Jurcic,
^ Tudi raznotere
• fiicr" ©Meke s.aj otroke ~^&c
^ prodajem j»lii> v ceno.
2
• M. Neumann,
Qgi v IJublJaiii, v liiiKiiiiHiB-ovcJ Isiši.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne'