Leto VII.
Hrastnik, 8. 11. 1971
št. 11
Urejuje uredniški odbor: Kozole Drago, Vračun Viljem, Rački Viktor, inž. Tramte Franc, Strgaršek Janko. Janežič Alojz, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. Tisk in klišeji CETIS grafično podjetje Celje
Rezultati poslovanja za obdobje januar - september 1971
Doseženi rezultati za obdobje povečanja kažejo dejansko sliko poslovanja in skupnih prizadevanj vseh zaposlenih. Na osnovi devetmesečne realizacije lahko damo oceno rezultatov do konca leta, saj obdobje, ki je pred nami, ne more veliko odstopati od dosedanjih pokazateljev.
Fluktuacija delovne sile je še precejšnja. Stanje zaposlenih na dan 30. 9. 1971 je 1747, letni plan 1795. V tem obdobju je podjetje zapustilo 190 delavcev, nanovo pa se jih je zaposlilo 141. Za proizvodnjo seveda fluktuacija ni za-željena, zato bi morali storiti vse, da bi to čim manj vplivalo na poslovne rezultate. Vzrokov za fluktuacijo je več. Na katere lahko vplivamo, bi morali to takoj, medtem ko nikomur, ki želi menjati zaposlitev, tega ne moremo preprečiti.
Z letnim planom smo predvideli, da bomo proizvedli 21.972,780 kg, v dobi januar — september pa smo uskladiščili 15.589.465 kg in s tem letni plan dosegli s 70,95%. V mesecu septembru smo predvideli proizvodnjo v višini 1.598.263 kg. Proizvedli pa smo 1.389.362 kg in operativni plan dosegli le s 86.93 %.
Organizacija združenega dela ročne in polavtomatske proizvodnje je od planiranih 8.611.690 kg proizvedla 6.027.506 kg in plan dosegla z 69.99 %.
Organizacija združenega dela avtomatske proizvodnje je od planiranih 13.361.090 kg proizvedla 9.561.959 kg in plan dosegla z
71'57%- . . .,
V tem času smo od planiranih
215.185.800 komadov uskladiščili 129.227.190 komadov ali 60,05 % letnega plana.
Plan prodaje za leto 1971 znaša 22.126.580 kg, v obdobju pove-
čanja pa smo prodali 16.220.643 kg ali 73,31 %. Iz OZD ročne in polavtomatske proizvodnje smo predvideli prodajo v višini 8.611.690 kg, prodali pa smo 6.030.555 kg in s tem plan dosegli s 70,33%; iz obrata avtomatske proizvodnje smo predvideli prodajo v višini 13.541.890 kg, prodali pa smo 10.190.088 kg in letni plan dosegli z 75,40 %.
Z operativnim planom smo v mesecu septembru predvideli prodajo v višini 1.761.353 kg, dejansko pa smo prodali 1.517.947 kg in operativni plan dosegli s
86,18	%. . ,
Iz rezultatov je razvidno, da nismo dosegli ne predvidene proizvodnje ne prodaje. Iz tega je razvidno, da so nas lanskoletni rezultati nekoliko pasivizirali in nismo storili vsega, da bi tudi letos izpolnili zastavljene planske naloge.
Letni plan izvoza znaša 2.312.397 dolarjev, od tega 33.000 dolarjev na vzhod, ostalo pa na konvertibilno področje; mesečno bi morali izvoziti za 192.699,81 dolarjev, v mesecu septembru smo izvozili za 174.943,74 dolarjev in s tem 1/12 plana dosegli z 90,79 %. V celotnem obdobju smo izvozili za
1.656.165,71	$ in plan za 9 mesecev dosegli z 95,49 %. V istem obdobju lanskega leta smo izvozili za 1.521.743,16 dolarjev.
Z letnim planom smo predvideli, da bomo v obratu ročne in polavtomatske proizvodnje dosegli povprečno prodajno ceno v višini
7.350	za tono, dejansko pa smo v obdobju januar — september dosegli 8.238.45 dinarjev, to je
12,08	% več kot smo planirali.
V obratu avtomatske proizvodnje smo planirali povprečno prodajno ceno v višini 3.950 din za tono, dejansko smo dosegli
3.568.13	din ali 90.33 % od planirane. Za podjetje kot celoto je bila predvidena povprečna prodajna cena v višini 5.390 din, dejansko smo dosegli 5.304.47 din in s tem dosegli 98,41 % od planirane.
Za september smo z operativnim planom predvideli povprečno prodajno ceno v višini 6.410 din za tono prodanega stekla, dejansko pa smo dosegli 7.306.56 din, kar znaša 13,98 % več kot smo z mesečnim planom predvidevali. Dosežene neto prodajne cene na tono bi nas morale zdramiti, saj so dovolj vzpodbudne, da usmerimo vse sile za čim boljšo proizvodnjo, tako na področju kvantitete, kot tudi kvalitete. Žal pa temu ni tako, saj nam to kaže doseženi fizični obseg proizvodnje na eni strani in odpadek na drugi strani.
Z letnim planom smo predvideli, da bo odpadek v obratu ročne in polavtomatske proizvodnje znašal 17,09%, dosegli pa smo 18,11 %, kar je 5,96 % več kot smo planirali. Lani je bil odpadek v istem obdobju dosežen s 17,30 %. Za obrat avtomatske proizvodnje je planiran odpadek v višini
12.13	%, dosegli pa smo 16,35 %, kar je 34,78 % nad planiranim in 43,79 % več kot je znašal v istem obdobju preteklega leta. Struktura odpadkov po vrstah pa je naslednja:
I.—IX. 1971 I,—IX. 1970 Napaka dela	4,55	4,70
Napaka stekla	3,75	4,51
Ostali lomi	9	8,90
Z letnim planom smo predvidevali, da bomo iz obrata ročne in polavtomatske proizvodnje prodali za 71,858.617 din, dejansko pa smo prodali za 51,061.541 din in s tem letni plan dosegli s 73,84 %. Za obrat avtomatske proizvodnje smo z letnim planom predvideli prodajo v višini 57,611.747 din, dejansko pa smo prodali za 38,832.554 din in letni plan dosegli s 67,40 %.. Celotni plan prodaje je predviden v višini 119,315.122 din, dosežen pa
86,041.964	din ali 72,11 % od planirane.
V tem obdobju smo realizirali še usluge v višini 508.114 din, trgovsko blago v višini 1,321.870 din, realizacijo materiala 1,055.879 din in izrednih dohodkov v višini 405.648 din in dosegli celotni dohodek po izdanih fakturah 89,243.475 din ali 74,48 % letnega plana.
Razlika med lastno in prodajno ceno (dobiček) smo dosegli v višini 5,476.575 din ali v procentih 6,14. Plan za leto 1971 pa znaša 6,24%
Poglejmo sedaj, kakšne rezultate smo dosegli samo v septem-
bru.	Realizacija stekla znaša neto 11.090.970 din, realizacija uslug
55.597.40	din, realizacija trgovskega blaga 167.178 din, materiala in odpadkov 196,877 in izredni dohodki 8.738 din. To vse skupaj nam predstavlja celotni doseženi dohodek v mesecu septembru v višini 11,501.885 din. Celokupni poslovni stroški (materialni stroški, zakonske in pogodbene obveznosti) znašajo v septembru 6,902.899 din, dohodek podjetja pa 4,598.985 din.
Po dosedanji delitvi 84,55 % na osebne dohodke in 15,45 % za sklade odpade na osebne dohodke 3,888.442 din, realizirani del pa znaša 3,537.260 din, tako da nam ostane na razpolago 351.181 din; iz tega pokrijemo negativno razliko iz obdobja januar — avgust v višini 202.566 din in nam ostane še na razpolago 148.614 din. V mesecu septembru smo ustvarili 628.742 din neto skladov. Razmerje delitve celotnega dohodka
60,02	% poslovnih stroškov in
39,98	% dohodek podjetja, znesek dosežnega dobička v višini 1,061.724 ali 9,23 % na celotni dohodek, je vplivalo tudi na celotno stopnjo dobička z 68 % za dobo januar — avgust na 6,14 % januar — september.
V tem obdobju smo za osebne dohodke izplačali 28,307.438 din in znaša povprečni osebni dohodek 1.206,66 din na zaposlenega; v septembru smo izplačali za osebne dohodke 3,090.234 din.
Vse preveč se sklicujemo na dosežene finančne rezultate, a premalo se poglobimo v fizični obseg proizvodnje, se pravi vse sile bi morali usmeriti na kvantiteto in kvaliteto, potem tudi finančni rezultat ne more izostati. Terjatve od kupcev se niso spremenile na bolje, ker je to vsejugoslovanski problem in nanje ne moremo direktno vplivati, vplivamo pa lahko na razbremenitev sredstev, ki jih imamo vezane v zalogah pomožnega materiala, v zalogah drugega materiala in zalogah nedovršene proizvodnje in s tem dati svoj delež, čeprav malenkosten, k reševanju problema nelikvidnosti.
Da bi dosežene rezultate izboljšali, nam ostane na razpolago kratek čas, ni pa rečeno, da z angažiranjem vseh zaposlenih ti rezultati ne morejo biti boljši. Na to nas še bolj prisiljuje realizacija pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, za kar potrebujemo okrog 4,100.000 din, kar je v primerjavi z dosedanjimi izplačili v višini okrog 3,100.000 din 32 % več sredstev.
Steklarji pihalci brigada tov. Halzerja
Izplačilo osebnih dohodkov po novem pravilniku
V mesecu septembru je delavski svet sprejel Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki ga je izdelala posebna komisija. Pravilnik vsebuje delovna mesta, kvalifikacijo, ocenitev delovnega mesta in procentne razpone. V zvezi s spremembo nekaterih imen delovnih mest, kakor ukinitvijo nekaterih delovnih mest in ustanovitvijo novih delovnih mest je prišlo do potrebe po nekaterih organizacijskih spremembah. Vse to pa narekuje posebno administrativno organizacijsko delo, ker je potrebno posamezne izvršitelje vključiti kot izvrševalce del za posamezna delovna mesta. Ob takem stanju pa mora komisija še obravnavati vprašanje razporeditev na ustrezajoča delovna mesta'. V ta namen je odbor za razmerja iz združenega dela in kadre v mesecu oktobru že interno oglasil prosta delovna mesta in tudi že obravnaval posamezne razporeditve. V nekaterih primerih te razporeditve zahtevajo večjo organizacijsko spremembo v nekaterih službah. Zaradi takega stanja je na predlog kadrovsko pravne službe odbor za razmerja iz združenega dela in kadre kakor tudi poslovni odbor sprejel stališče, da se za izplačilo osebnih dohodkov za mesec oktober ne izdajo še posamezni-
upoštevale kvalifikacije, ki so bile v veljavi pred osnutkom. V taki višini se bo izplačeval dodatek na stalnost za letošnje leto, v tem času pa se bodo točno o-predelile kvalifikacije za vsako posamezno delovno mesto, ker je podana strokovna usposobljenost v nekaterih primerih sporna. Kvalifikacija delovnega mesta in višina dodatka na stalnost bosta javno oglašena.
Pozitivno rešeni ugovori kakor tudi vse spremembe pri ocenitvi ali procenti veljajo od 1. 10. 1971 dalje in se osebni dohodki, izplačani na podlagi spiska, do izstavitve odločbe štejejo kot posebna akontacija in se bo izvršil dokončni obračun pri izplačilu l.
12.	oziroma 15. 12. 1971.
V kolikor se v mesecu oktobru, ko je potrebno opraviti 182 ur, v novembru 182 ur, v decembru 189 ur, pri obračunu pojavi, da osebni dohodek ne dosega 800.— din, bo odbor za sistem dohodka sprejel takoj ustrezajoči ukrep še pred izplačilom, tako da bodo izplačani osebni dohodki v višini, kot so določeni v sporazumu. Za osebni dohodek pa se šteje tako izplačilo za delo na delovnem mestu, dodatek na stalnost, nočni dodatek in ostalo, za kar je po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov določeno, da sestavlja
mah, ki so vsebovana v Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Tako ostane v veljavi omejitev prekoračbe do izplačila 15 %. U-govore, ki so bili vloženi na raz-obešeni osnutek, je delno že reši-
la normirska služba, delno pa se bodo obravnavale še pred komisijo. Norme bodo javno razglašene okrog 10. novembra. Obračun vseh norm po dokončnih odločitvah velja od 1. 10. 1971 dalje.
Brigada tov. Knap Nikota pri izdelavi razs veti javnih teles
Preventivno zdravljenje borcev v letu 1971
Steklar Oprešnik Anton pri izpraznjevanju stekla iz lončene peči
kom ustrezajoče odločbe, temveč da se napravijo spiski in predložijo oddelku za obračun osebnih dohodkov. S tem v zvezi naj člane delovne skupnosti ne moti, če še ne bodo imeli ustrezajočih odločb. Komisija mora obravnavati še tudi nekatere ugovore, obravnavati ocenitve nekaterih novih delovnih mest, tako da bo pravilnik v celotnem obsegu izpopolnjen in končan šele po obravnavi in odločitvi vseh pripomb in ugovorov. Odločbe o razporeditvah in procentnem razponu se bodo izdale proti koncu meseca novembra.
Istočasno z osebnim dohodkom se izplačuje tudi dodatek na stalnost, in sicer v skladu s tekstnim delom pravilnika. Enako se izplačujejo tudi dodatki za najrazličnejša dela, za katera niso sklenjene pogodbe, in sicer v višini, kot je to določeno v tabeli tekstnega dela pravilnika. Dodatek na stalnost je izdelan glede na strokovno usposobljenost, ki je bila izdelana v osnutku pravilnika. V pi'imerih, ko pa v pravilniku ni kvalifikacij, pa so se
osebni dohodek. Pri strokovni usposobljenosti bodo v pravilniku določeni pogoji dela za vsako posamezno delovno mesto. Če je za delovno mesto določeno dvoje ali več kvalifikacij, se pri obračunu dodatka na stalnost upošteva tista kvalifikacija, ki jo član delovne skupnosti ima, če pa nima nobene predpisane kvalifikacije, pa tista, ki je nižja. Pri delovnih mestih, kjer je določen procent-ni razpon, se bodo procenti določili na podlagi posebnega pravilnika, in sicer tudi do konca leta. Vloge se vložijo pri vodji organizacij združenega dela, ki te vloge predloži pristojni komisiji. Odrejen procent velja za vse naslednje leto.
To je nekaj pojasnil v zvezi v uveljavitvijo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, poleg tega pa se poudarja, da bo pravilnik v stalni obravnavi in da se bodo nepravilnosti in pomanjkljivosti sproti popravljale.
Norme, ki so sestavni del Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, so tudi v obravnavi. V veljavi ostanejo vsa določila o nor-
Poleg delovnih kolektivov, ki so omogočili, da je v letu 1971 bilo na preventivnem zdravljenju večje število članov ZB NOB kot prejšnja leta, je bil v letošnjem letu na pobudo Združenja ZB Hrastnik formiran sklad za preventivno zdravljenje borcev iz Hrastnika.
V sklad so prispevale vse delovne organizacije v Hrastniku na zaposlenega člana po 10 din tako, da se je nabralo v skladu 32.230 din. Nekatere delovne organizacije dosedaj še niso izvršile svojih obveznosti do sklada.
Predvidenih izdatkov je bilo 23.860 din, tako da je po zadnjem obračunu bil saldo 7.710 din. Vsa sredstva se niso mogla koristiti zato, ker se je pričel dotok denarja v sklad pozno, na drugi strani pa je bila zamuda zaradi zdravniških pregledov in ostalih komplikacij za rezervacijo mest v domovih in zdraviliščih. Pri a-nalizi celotnega poslovanja se je zaključilo, da bo potrebno v prihodnjem letu veliko pred sezono začeti z organizacijo prijav in zdravniškimi pregledi. Ugotovljeno je bilo, da je bilo v letu 1971 mnogo premalo članov ZB na zdravljenju.
V	letu 1971 je bilo vsega na zdravljenju 47 članov ZB, od tega v Portorožu 15 članov, v Bohinju 12„ v Čateških Toplicah 9, v Dobrni 1, v Podčetrtku 2, v Rimskih Toplicah 1, v Laškem 1 član.
Potrebno bo doseči, da vsa podjetja izvrše svoje obveznosti do sklada, ker le tako bo mogoče v prihodnjem letu omogočiti zdravljenje še večjemu številu članov ZB.
Pri obravnavi problematike preventivnega zdravljenja članov ZB se je izrekla zahvala za razumevanje sindikata in kolektiva steklarne, da je dal na razpolago v Portorožu 1 sobo s 4 posteljami in isto v Bohinju. Vsi člani ZB, ki so koristili svoje preventivno zdravljenje v teh domovih, so zelo pohvalno ocenili odnose in postrežbo do članov ZB.
V	prihodnjem letu bo potrebno tudi v drugih kolektivih doseči, da bodo dali na razpolago mesta v svojih domovih.
Združenje ZB NOB Hrastnik se zahvaljuje vsem delovnim kolektivom za razumevanje pri reševanju zdravljenja članov ZB v Hrastniku.
rigo
Krajevna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Hrastnik — spodnji del
čestita
vsem občanom ob praznovanju in proslavljanju DNEVA REPUBLIKE 29. novembru.
Vsem občanom pa še posebej čestitamo ob 30. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov z željo k še večjim osebnim, delovnim in družbenim uspehom pri graditvi naše socialistične skupnosti.
Vabimo prebivalce spodnjega dela Hrastnika tudi na svečano akademijo v počastitev Dneva republike, ki bo v dvorani »Svobode II«, o kateri boste še naknadno obveščeni.
KK SZDL Hrastnik — spodnji del
OCENA DEVETMESEČNEGA POSLOVANJA NA POSLOVNEM ODBORU PODJETJA
Da se zmanjšajo in znižajo’dolžniki, je že finančni odbor sprejel tozadevne ukrepe. Vsem večjim dolžnikom se omeji ali pa preneha pošiljanje izdelkov toliko časa, dokler ne poravnajo obveznosti.
Poslovni odbor je podprl ta predlog, ker meni, da se bo s tem izboljšala poslovnost podjetja. Ob zaključku analize poslovanja podjetja za 9 mesecev poslovni odbor ugotavlja, da je bilo poslovanje kljub slabšim rezultatom zadovoljivo, kajti v letu 1971 se kolektiv srečuje z vedno večji-
mi problemi (zamrznjene cene, podražitve), kar je povzročalo tudi zmanjšanje rezultatov poslovanja.
Predsednik poslovnega odbora tovariš direktor omeni, da je pripravljen sanacijski program podjetja. Sedaj ga obravnavajo družbenopolitične organizacije v kolektivu, potem ga bo sprejel DS. Če si bomo z vso odgovornostjo prizadevali, da se bo sanacijski program izvajal, potem bodo tudi rezultati v kolektivu mnogo boljši kot dosedaj.
SPET OB KNJIGI IN
Sredi septembra je spet začela z delom steklarska šola. V drugi letnik se je vpisalo približno 50 slušateljev, od katerih jih le dobra polovica obiskuje predavanja. Zdaj poslušajo slovenski jezik, zdravstvo in varnost pri delu.
Poglejmo nekaj odlomkov iz njihovih sestavkov »Spet ob knjigi in zvezku«:
»Ne vem, zakaj se v osnovni šoli nisem bolj učil! Oče mi je
že dober! Zdaj mi je žal«. (P. M.)
»Osnovno šolo sem končal s šestimi razredi. Že večkrat mi je bilo žal, da sem bil prelen. Zato pa se bom zdaj potrudil, da ne bom razočaral družbo, ki mi je dala možnost za izpopolnjevanje.« (P. E.)
»Zelo rad poslušam predavanja o tehnični varnosti pri delu, saj izvemo največ o problemih v naši tovarni.« (Z. J.)
Ing. Surina Ivan predava o varstvu pri delu
Tudi tokrat so bili navzoči na zasedanju poslovnega odbora vsi vodje sveta združenega dela, predsedniki sveta, predstavniki sindikata in finančnega odbora podjetja.
Poročilo je podala direktorica gospodarsko-planskega sektorja tovarišica Korbarjeva. Ker je poročilo v celoti podano, navajam samo zaključke na podlagi razprave navzočih članov.
Predsednik poslovnega odbora in glavni direktor je v uvodu nakazal nekaj kritičnih pokazateljev pri izvrševanju planov za prvih 9 mesecev. Poudarjeno je bilo, da z rezultati ne moremo biti povsem zadovoljni, z ozirom na to, da so se operativni plani prilagajali kapacitetam v posameznih mesecih. Smatral je, da bi se moralo analizirati dnevno, tedensko izvrševanje planov, kajti če pogledamo, da smo operativni plan proizvodnje v kilogramih dosegli za 9 mesecev 90,10 %, operativni plan vskladiščenih komadov z 91,84 % in operativni plan prodaje po kilogramu le 87,84 °/0, s temi rezultati ne moremo biti zadovoljni, kakor je to ocenil tudi poslovni odbor. Vse je treba storiti, da bodo rezultati do kraja leta 1971 boljši.
Ista ugotovitev je bila glede loma. Preseženi so vsi predvideni odstotki po planu za 9 mesecev. Po planu je predvideno v starem obratu lomov za 17,09 %, doseženo pa za 9 mesecev 18,11 %. V novem obratu avtomatske proizvodnje je predvideno 12,13 %, doseženo 16,35 %. Povprečno je bilo predvideno za oba obrata skupaj
12,78	°/0 lomov, doseženo pa je bilo 16,56 %.
Po vrstah je znašal lom: napaka dela	4,70	%
napaka stekla	4,51	%
ostali lomi	8,90	%
Poslovni odbor je zaključil, da je potrebno v posameznih obratih storiti vse, da se znižajo lomi. Zadolži se vodja proizvodnje, da se dnevno analizirajo rezultati izvrševanja planov in odstotki odpadka.
Največ časa je bilo posvečenega razpravi o proizvodnji na avtomatu IS-IV rjava in ostalih avtomatih. O rezultatih avtomatske proizvodnje so rezultati posebej nakazani. Z rezultati poslovni odbor ni zadovoljen; kljub večkratni razpravi o tem, da se uredi proizvodnja na avtomatu IS-IV, stanje še ni zadovoljivo.
V tej zvezi je poslovni odbor sprejel nekaj konkretnih sklepov in predlogov, katere bodo morali realizirati v obratu avtomatske proizvodnje, v pomožnih delavnicah in nabavni službi. Ugotovljeno je bilo, da je potrebno imeti več kontakta, predvsem delavnice in priprava proizvodnje z obratom avtomatske proizvodnje.
Zaradi večjih izpadov proizvodnje na strojih IS in H-28 se sklene, da se proizvodnja uredi do kraja leta in ukrene, da bodo vsa delovna mesta kadrovsko zasedena. Ker le potem bo možno iti v poslovno leto 1972 z realnim planom in k sklepanju pogodb za kupce.
Poslovni odbor v tej zvezi postavi tudi koordinacijski odbor za usklajevanje problemov, in to na relaciji komerciala, priprava proizvodnje in delavnic.
vedno dejal: Fant, uči se! Vedel je, da je v življenju potrebno znanje. — če bom šolo uspešno končal, mislim, da bom zrelejši. Več bom lahko koristil razvoju tovarne.« (M. V.)
»V osnovni šoli so me precej opominjali, ampak jaz jih nisem poslušal. Mislil sem si: Kaj če meni znanje, za steklarno bom
»Najbolj sem se bal slovenščine, ker je minilo že precej časa, odkar smo se borili z vejicami in podobnim. Upam, pa, da bo šlo, saj pridno delamo vaje v pisanju in govoru. Tudi kakšno knjigo bom vzel s police.« (E. D.)
»Zelo me zanima zdravstvo, ker spoznavamo stvari, o katerih do zdaj še nisem veliko vedel. Po-
Vsa odgovornost za izvajanje sanacijskega programa sloni predvsem na vseh vodjih služb in obratov, ker je od njih odvisno, da se sanacijski program dosledno izvaja. Isto odgovornost nosijo brigadirji in vse družbenopolitične organizacije v podjetju. Sanacijski program bo tudi sestavni del plana za leto 1972.
Na zaključku poslovni odbor potrdi predlog planskega oddelka, da se v okviru samoupravnega sporazuma določi vrednost točke 1,08 din za mesec oktober.
ZVEZKU
sebno v našem poklicu bi morai paziti na svoje zdravje — naš največji zaklad.« (Ž. M.)
»Zdaj delam v steklarni že 13 let. Mislil sem, da ne bom nikoli kvalificiran steklar, zdaj pa imam priložnost, da pridem do kvalifikacije. Trudim se, kolikor je mogoče, čeprav imam tudi doma veliko dela.« (Z. J.)
»Vsi domači so zelo ponosni na mojo odločitev, da se vključim v to šolo.« (P. P.)
»Družina me zdaj bolj malo vidi. Žena me razume, ker ve, da mi bo steklarska šola koristila.« (M. V.)
»Šolo bi rad uspešno končal. Morda mi bo prinesla napredovanje pri delu.« (R. J.)
»Nekateri moji sodelavci menijo, da od tega šolanja ne bomo imeli nič. Jaz pa mislim, da mi znanja ne more nihče vzeti. (C.
J.)
»Čeprav sem prvi letnik te šole uspešno končal, sem v začetku drugega letnika obupal in prenehal z obiskovanjem pouka. Vendar so na sestanku vodilnih organov šole in podjetja vrnili v meni voljo do učenja in spet sem poprijel za knjigo in zvezek.« (S. M.)
IZPLAČILO OB ODHODU V POKOJ
V preteklih letih je Steklarna Hrastnik na podlagi sklepa upravnega odbora in pobude članov izplačevala članom delovne skupnosti, ki so odšli v pokoj, ustrezajoče zneske glede na to, koliko časa so prebili na delu v Steklarni Hrastnik.
Ta zamisel je bila prisotna tudi ob sklepanju samoupravnega sporazuma, ko se je na podlagi družbenopolitičnih stališč razpravljalo o vprašanju minulega dela. Pri tem vsekakor ne gre za to, da bi se izplačala vrednost, ki jo je član vložil v razširjeno reprodukcijo, temveč gre za obliko nagrade ob odhodu v pokoj. Po samoupravnem sporazumu je določena višina tako, da vsakemu članu pripada osnovni del v višini 1200 din, poleg tega pa še za vsako leto dela v Steklarni Hrastnik po 30 din.
Kot običajno bomo tudi v letošnjem letu izplačali te nagrade ob proslavi dneva republike,
29.	novembru.
Steklarji med predavanjem
SMO PRED INVENTURO
Kakor vsako leto je tudi v letošnjem letu vsako podjetje dolžno izvršiti usklajevanje stanja sredstev in njihovih virov, izkazanih v knjigovodstvu, z dejanskim stanjem ugotovljenem s popisom. To pomeni, da bomo po rezultatih inventure videli, kako smo gospodarili z našimi sredstvi. V zadnjem času gre na račun vzdrževanja strojev, shranjevanja kartonov, tatvine, vseh vrst vlomov na najrazličnejših sestankih marsikatera pikra beseda, inventura pa bo pokazala še vrednostno sliko takih prestopkov. Nihče ne more mimo dejstva, da s temi sredstvi dejansko slabo gospodarimo, da jih mnogokrat ne čuvamo in si mislimo, da so te stvari last nekega tretjega in se ne zavedamo, da so to sredstva vseh članov delovne skupnosti. Za čuvanje stvari je mnogo stališč tudi v sprejetem oz. obravnavanem stabilizacijskem programu, toda sam program še ni realizirani del, temveč napotilo kako naj bi vsak član delovne skupnosti pazil na sredstva. Če gre-smo samo mimo spodnjega dela
bor za poslovno politiko. Za koordinacijo in centralno vodenje popisa je imenovana centralna popisna komisija .katere predsednik je inž. Tramte Franc. Predsednik kontrolne komisije pa je inž. Tušar Jože. V posamezne popisne komisije so imenovani člani, ki so poučeni o delu popisnih komisij, ker so ta popis že opravljali. Člani popisnih komisij so odgovorni za ažurnost pri delu in točnost ugotovljenega stanja. Posamezne komisije morajo napraviti načrt, kako bodo delale inventuro, ki mora obsegati vse, kar naj se opravi pred popisom in med popisom. Za vsako opravilo se določi rok, do kdaj mora biti dovršeno, roki pa morajo biti uravnani tako, da se z inventuro zajame stanje zadnjega dneva v letu. Vsaka komisija mora tudi pripraviti material, ki je potreben za popis. Poleg popisne komisije pa so za inventuro odgovorni tudi posamezni vodje organizacij združenega dela, ki so zlasti dolžni, da osnovna sredstva, material in vse drugo, kar se popisuje, pred popisom uredi-
Inventura v skladišču materiala v lanskem letu
skladišča ali pa po hodniku, kjer so kartoni, ali mimo nekaterih strojev, vidimo, da na marsikaterem mestu ležijo in propadajo vrednostne stvari, za katere je moral kolektiv odšteti marsikateri dinar.
Inventura, ki naj bi se izvršila v letošnjem letu, pa obsega redni popis vseh sredstev, in sicer do vključno 31. 12. Popis vršijo komisije, ki jih je imenoval od-
jo v skupine, da se lahko čim laže in čim hitreje popiše. Pri tem je potrebno postopati tako, da se material pravilno razporedi, da se sortira po vrstah in dimenzijah in opremi z nomen-klaturnimi kartoni v skladu s programom popisnih komisij. Kolikor pa vodje sami ne morejo tega izvršiti, odgovarjajo za izvršitev teh nalog in imajo pravico in dolžnost zahtevati od svojih
Predsednik kontrolne komisije v lanskem letu daje navodila za delo
podrejenih, da to delo opravijo. Predsedniki popisnih komisij in pooblaščeni člani centralne komisije praviloma kontaktirajo samo z vodjo organizacije združenega dela, ker je po statutu podjetja le ta odgovoren za sredstva, ki jih ima v svoji organizaciji. Po končanem popisu inventure in izvršenim denarnim obračunavanjem so vodje OZD dolžni, da dajejo pojasnila glede ugotovljenih razlik, tako v pozitivnem kot negativnem smislu. Obrazložitve se navedejo v elaboratu, na zahtevo komisije pa so vodje dolžni dati obrazložitve tudi samemu delavskemu svetu.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti pri inventuri osnovnim sredstvom v zvezi z njihovo označbo in prometom v druge enote. Vsak vodja mora imeti seznam osnovnih sredstev, ugotovljenih po zadnji inventuri, v označbi pa tudi navedeno, kje se nahaja sredstvo, če ga ni v enoti. Pri inventuri surovin in materiala se vrši popis tako, da se opravi z merjenjem in štetjem, pri tem pa je potrebno preveriti, če so materialna sredstva še ohranila ustrezajočo vrednost. Pri popisu terjatev je potrebno posvetiti posebno pozornost, ali imajo obveznosti in terjatve pravilno pravno podlago. Za nedovršena
investicijska dela je potrebno rigo toviti, če ustreza stopnja do-vršitve investicijskega objekta dejanski stopnji glede na izkazana plačila in če so izplačila pravilna. Vodje organizacij združenega dela morajo posebno skrbeti, da so oddani vsi tekoči listi. Po končani inventuri centralna popisna komisija sestavi skupen elaborat, o katerem odloča delavski svet ter s tem v zvezi sprejema ustrezajoče ukrepe. V času opravljanja inventure pa ima predsednik centralne popisne komisije vsa pooblastila za izdajanje navodil v zvezi z izvrševanjem inventure, ker je odgovoren delavskemu sve tu za pravilno izvršitev inventure.
Verjetno bodo morali člani popisnih komisij in vodje organizacij združenega dela vložiti mnogo truda za pravilnost izvršitve inventure, vendar samo z dosledno izvršitvijo bomo dobili realno sliko stanja naših sredstev. V času inventure je tudi primerno, da se uredi in izboljša organiziranost materialnih sredstev, po posameznih enotah pa bi se moralo tako stanje obdržati tudi po inventuri, kar bi, kot je nam vsem znano, znatno vplivalo na znižanje stroškov. To pa je tudi osnovni namen inventure, in sicer v tem, da se prikažejo sredstva, njihova vrednost in smotrnost razporeditve.
REZULTATI AVTOMATSKE PROIZVODNJE ZA MESEC SEPTEMBER
Proizvodnja na avtomatih je bila v glavnem v redu, razen proizvodnje na stroju H 28, kjer se proizvajajo kozarci. Zaradi prevelikega odpadka pri kozarcih 0,05 za žigossanje, je tudi celotna dosežena vrednost pri avtomatih izpod planirane. Isti problem je na tem stroju zaradi nedoseganja plana po količini v celotnem asortimanu. Stroji so dosegali take rezultate:
Stroj IS-I je proizvajal posebno serijo steklenic penicilin 12 g za Galeniko Zemun, medicinske steklenice 20 g in steklenice za lak Wolf 15 g. Pri steklenicah Wolf je bilo več odpadka, to pa zato, ker je steklenica izredno zahtevna, proizvodnja pa še ni bila ustaljena. Slednjih steklenic se je napravilo v seriji preko 200.000 komadov. — Na tem stroju je bil plan količinsko dosežen s 96,8 % in po vrednosti z 82,9 °/0. Skupni povprečni odpadek je znašal 14 %.
Stroj IS-II je proizvajal steklenice za Vegeto 80 g, steklenice za medicino 50 in 100 g. Rezultati so mnogo boljši. Predvsem zato, ker je proizvodnja za isto vrsto steklenic že vdelana. So pa tudi mnogo večje serije, kar tudi olajša proizvodnjo, na drugi strani pa so boljši rezultati. — Količinsko je bil plan dosežen s 140,7 % in po vrednosti s 137,8 %. Povprečni odpadek je znašal 6,9 %.
Stroj IS-III je proizvajal ves mesec steklenice za Penicilin 8 g. Rezultati bi bili lahko boljši. V tem mesecu so bili izredni izpadi pri tem stroju. Tudi kvaliteta steklenic je bila slabša. Potrebno je stroj v krajšem remontu popraviti. — Količinsko je bil plan dosežen s 96,03 ° o in po vrednosti s
96,03	%. Povprečen odpadek je znašal 18,3 %.
Stroj IS-IV (rjava) je proizvajal kinin steklenice 50 g in 100 g. Poleg tega pa nova proizvodnja stekleničk za Lek Ljubljana kapaljke 15 g. Stekleničke so izredno zahtevne, zaradi tega je tudi več odpadka. V celoti je pa stroj skozi ves mesec september slabo proizvajal. Razvidno je že iz podatkov, ker ni bil plan izvršen niti količinsko niti po vrednosti. Postavljali so se problemi steklene mase, modelov, orodja in tudi kadrovske sestave zaposlenih pri tem stroju. V teku meseca je bilo več razgovorov in sestankov za odpravo problemov. Rezultati se še niso pokazali. — Količinsko je bila proizvodnja dosežena s 75,29 % in po vrednosti s 45,11 %. Povprečen odpadek je znašal 66 %.
Stroj H-28 je proizvajal kozarce 0,21, 0,11 in 0, 05 1, vsi kozarci so za žigosanje. Le del teh je šlo na dekoriranje. Že uvodoma je bilo navedeno, da rezultati niso najboljši. Tudi na tem stroju se pojavljajo isti problemi kot vedno. — Količinsko je bil plan dosežen s 84,1 % in po vrednosti 90,08 %. Samo na tem stroju je po vrednosti plan neizpolnjen za 30.000 din.
Stroj U-8 stiskalnica je proizva jala kozarce 623 1/5 za motni pas, kozarce za kolinsko in bamby kozarce 0,10 1. Stroj je imel ustaljeno proizvodnjo, kar tudi dokazujejo rezultati. — Količinsko je bil plan dosežen s 105,35 % in po vrednosti s 102 %. Povprečni odpadek je znašal 16,5 %.
Celotna avtomatska proizvodnja je dosegla meseca septembra plan po količini s 104 % ali 16.650,089 komadov in po vrednosti s 94° o ali 5,476,710 din. Povprečni celotni odpadek je znašal 15,2%.
r. r.
ZA KOMUNALNE STORITVE JE POTREBNO ZAGOTOVITI VEG SREDSTEV
Komunalno obrtno podjetje, v nadaljnjem besedilu »KOP« Hrastnik, je predložilo zahtevek za spremembo cen oziroma tarif za komunalne storitve. Na podlagi 11. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67) in 7. člena Odloka o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Ur. vestnik Zasavja, št. 17/69), je določeno, da cene oz. tarife za komunalne storitve in proizvode določajo komunalne organizacije s soglasjem občinske skupščine. Iz tega izhaja, da morata o spremembah cen oz. tarif razpravljati oba zbora občinske skupščine, in v kolikor se zedinita ter osvojita predlog komunalne delovne organizacije, izdati soglasje k cenam oz. tarifam, ker ta pristojnost še ni bila prenesena na ustrezni svet ali upravni organ. V ceni oz. tarifi za komunalne storitve in proizvode se posebej določi del, ki je namenjen za redno in investicijsko vzdrževanje komunalnih naprav in delovnih sredstev, lahko pa tudi del, ki je namenjen za razširjeno reprodukcijo komunalnih naprav. Če je v ceni oz. tarifi določen del za razširjeno reprodukcijo, je komunalna delovna organizacija dolžna vnašati ustrezni del dohodka v svoj poslovni sklad. V primeru spora z dajanjem soglasja na tarife ali posamezne elemente k stroškom komunalne delovne organizacije, lahko zahteva KDO, da ugotovi sporni element cene posebna komisija. V takem primeru je predsednik komisije oseba, ki jo imenuje predsednik pristojnega okrožnega gospodarskega sodišča, po enega člana pa SO in KDO.
1.	VODOVOD IN KANALIZACIJA
Velik del obstoječih zajetij konzumnih vodov in rezervoarjev je bil zgrajen med leti 1929—1933, preračunan za dobo 30 let po takratnih pokazateljih. V povojnih letih pa se je stanovanjska izgradnja zelo razširila. S tem se je občutno povečala potrošnja vode za preskrbo prebivalstva. Tudi razvoj industrije, posebno v spodnjem delu Hrastnika je zahteval vedno več pitne vode in za tehnološke namene.
Vodni izviri, ki so bili zajeti v rušnem območju rudnika Hrastnik in dolgo vrsto let oskrbovali prebivalstvo z vodo, so v zadnjem času zaradi intenzivnega rudarjenja znatno izgubili na količini pritoka ali pa celo povsem usahnili, npr. zgornje Mamule, spodnje Mamule, Lopata, Konce, Studence in Meke. Del izvirov pa leži v geološko neugodnem terenu, zato so izredno velika nihanja pritokov, ki znašajo od 47,91/s do 138,2 1/s. Če k temu prištejemo še neugodno konfiguracijo terena, rudarjenje in drugi vplivi, nestabilno in plazovito zemljišče, zaradi česar imamo velike izgube, je razumljivo, da je preskrba z vodo v sušnem obdobju izredno kritična.
Po podatkih o potrošnji vode v posameznih mesecih ugotavljamo, da znaša poraba vode v času maksimalne izdatnosti vodnih izvirov znatno manj kot v poletnem sušnem obdobju. Vzrok je povsem razumljiv. Potrošniki si želijo zagotoviti zadostne zaloge vode in jo prekomerno akumulirajo, poleg tega pa zaradi prečrpavanja v kritične predele nastajajo večje izgube v omrežju.
Vse doslej navedeno narekuje sistematično in intenzivno gradnjo ter obnavljanje vodovodnih objektov in naprav. Že pred leti smo v skladu z urbanističnim programom Hrastnika izdelali razvojni program vodovoda, prilagojen potrebam prebivalstva in industrije. Doslej je bilo od tega programa realizirano:
1.	Gradnja zajetja Rakovec I. in cevovod Rakovec — Frtica.
2.	Gradnja rezervoarja na Frtici in povezava z rezervoarjem pri Rošu.
3.	Gradnja rezervoarja Novi dom z omrežjem.
4.	Dodatno zajetje Rakovec II.
5.	Dodatno zajetje Ribnik II.
6.	Gradnja obširnega sistema drenaž, zajetij, cevovodov in razte-žilnikov na območju Mrzlice, Kajtna, Čeče.
7.	V teku je gradnja vodovoda 0 200 mm Čeče—Hrastnik.
Poleg tega so bila zgrajena in obnovljena nekatera zajetja in izviri, ki jih urbanistični program ne obravnava, so pa kljub temu izredno pomembna za rešitev trenutnega pomanjkanja vode in za oskrbo prebivalstva, npr. zajetje Stog, Dol I, Dol II, Božič, vodovod Kovk.
Razgibanost terena in majhne razpoložljive zazidalne površine v Hrastniku zahtevajo gradnjo na različnih višinah, in sicer od 200 do 400 m nadmorske višine. To narekuje šest oskrbovalnih con v Hrastniku in dve coni na Dolu. Na tej osnovi bo celotni vodovodni sistem razdeljen po svojem delovanju v več samostojnih vodovodov, ker obratovalni tlak ne sme presegati 6 atm. Investicijski program vodne oskrbe in rekonstrukcije omrežja predvideva za dosego takšnega stanja rekonstrukcijo cevovodov, izgradnjo rezervoarjev za posamezne višinske vodooskrbne cone in prireditev omrežja za funkcionalno izkoriščanje vodnih virov.
Predvideni stroški po investicijskem programu znašajo 7,909.654 din. K temu je treba prišteti še stroške za predvideno gradnjo vodovoda Stog—Krištandol—Marno—Brdce, za kar pa še niso izdelani projekti s predračunom.
Doslej opravljena dela na novogradnjah in rekonstrukcijah vodovodnega omrežja so se financirala iz sredstev za razširjeno reprodukcijo, ki so se zbirala od leta 1967, ter iz amortizacije, obračunane na osnovna sredstva vodovoda. Porabljena in vezana .sredstva za razširjeno reprodukcijo so bila podrobno opisana v poročilu o delu komunalnih služb za leto 1970. Trenutno stanje pa je naslednje:
Skupaj zbrano za razširjeno reprodukcijo
1.	1. 1968 do avgusta 1971	982.042,00 din
Vezana sredstva pri Ljubljanski banki,
podružnici Trbovlje	120.000,00 din
Udeležba pri gradnji vodovoda pod Mrzlico	350.000,00 din
Investicije vodovoda v letu 1970
Rinaldo—Hrastnik, udeležba podjetja	122.000,00 din
Investicije 1971 — vodovod
Rinaldo—Hrastnik, udeležba podjetja *	390.042,00 din
Pridobitev novih vodnih izvirov
Glavno delo na področju vodovoda je trenutno polaganje cevi 0 200 mm iz Čeč do Hrastnika. V zvezi s tem bo v prihodnjem letu na koti 421 zgrajen nov rezervoar vsebine 200 m3, ki bo napajal visoko cono I. in II. Trenutno je v teku akcija za oskrbo Pleska s pitno vodo iz mestnega vodovodnega omrežja. Kažejo se realne možnosti, da bo to delo še v tem letu uspešno zaključeno. Vršijo se priprave in raziskave za nova zajetja Ribnik III. in IV. ter Vidmar za Savo.
Za področje industrijske cone in prebivalstva na Dolu se vrš:jo raziskave in možnost za zajetje vodnih izvirov v Peklu in Belih vodah. Na področju Mrzlice so še pogoji za dodatna zajetja, zato je cevovod 0 200 mm, katerega polaganje se vrši skozi Boben, predimenzioniran za vodo, ki je sedaj zajeta. Z gradnjo na vseh predvidi nih vodnih izvirih bi pridobili najmanj dodatnih 26 1 vode na sek., kar bi z že zajetimi izviri predstavljalo skupno v najbolj neugodnih pogojih 73,9 1 na sekundo.
Po urbanističnem programu občine Hrastnik pa je potrebno za preskrbo prebivalstva in industrije 66,76 1/sek.
Omenjeni podatki dokazujejo, da ima Hrastnik še dovolj naravnih zalog vode, katero bo treba načrtno zajeti in dati v potrošnjo. Vse to pa bo seveda zahtevalo znatna finančna sredstva, zato je v kalkulaciji predlog, da se zviša prispevek za razširjeno reprodukcijo z dosedanjih 0,30 na 0,45 din. Na ta način bi v letih 1972—1976 zbrali
2,330.000,00 din sredstev za razširjeno reprodukcijo in 1,030.000,00 din amortizacije, skupaj torej 3,360.000,00 din.
Na tak način zbrana sredstva bi usmerjali na osnovi vsakoletnih programov za razširjeno reprodukcijo. Nadzorstvo nad opravljanjem storitev, uresničevanjem programov ter izvajanjem predpisov in pogodb izvajajo po smernicah sveta za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve pristojne inšpekcije in upravni organ, pristojen za komunalne zadeve. KOP mora seznanjati OS in zbore volivcev o svojem delu z letnimi poročili. K temu pa je še pripomniti, da v tem znesku niso upoštevana razna manjša vlaganja v vaške vodovode, kakor tudi generalna obnovitev omrežja na območju Studenc, Lopaté, Novega Dola, Prapretnega, Kolonije in drugo, kar se bo opravilo na stroške investicijskega vzdrževanja.
Doslej se je izločalo 15 % od skupnega dohodka vodovoda za redno vzdrževanje kanalizacijskih naprav. S temi sredstvi se je vzdrževalo, čistilo in opravljalo manjša popravila in prelaganje kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav. V kalkulaciji je predviden strošek 0,27 din za razširjeno reprodukcijo za področje kanalizacije. Na tak način bi v letih 1972—1976 zbrali 1,414.800,00 din za gradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav, prav tako na podlagi vsakoletnega programa del. Letni program zahteva sam zakon, pri tem pa je treba upoštevati tudi zbore volivcev (5. odstavek 17. člena zakona).
Iz kalkulacije je razvidno, da znaša cena za 1 m3 vode in uporabo kanalizacijskih naprav 1,50, kar predstavlja povečanje za 24 % v primerjavi s prejšnjo ceno. Zaradi potreb, ki so opisane že v začetku, je predvideno 0,45 din za razširjeno reprodukcijo za vodovod in 0,27 din za razširjeno reprodukcijo kanalizacije.
Proizvodni stroški in razširjena reprodukcija znašata skupaj 2,22 din za 1 m3 vode in kanalizacijo, oziroma predvideno je povečanje za 47 %.
Na osnovi prikazanih stroškov in znanih količin porabljene vođe se predlagajo naslednje prodajne cene:
1.	gospodinjstva, ustanove, zavodi in šole
2.	industrija in obrt
3.	potrošniki, ki porabijo nad
180.000	m3 vode letno naj bi plačali le 30 % za razširjeno reprodukcijo skupaj
m3 363.138 à 1,20 din =	435.765,60
m3 360.862 a.3,00 din = 1,082.576,00
m3 326,000 à 2,50 din =	815.000,00
m3 1050.000	= 2,333.351,00
Dohodek vodovoda in kanalizacije brez razširjene reprodukcije:
m3 1050.000 à 1,50 din = 1,575.000,00. Dohodek vodovoda in kanalizacije z razširjeno reprodukcijo po predloženih prodajnih cenah pa	= 2,333.351,00.
Predlog pristojbine za priključek na vodovodno omrežje:
Investitor plača
— za enostanovanjsko hišo	250,00 din
—	za večstanovanjsko hišo — eno stanovanje	250,00 din
vsako nadaljnje stanovanje	125,00 din
—	za obrt, trg., gost. in industrijo
od investicijske vsote	1/2 %0 (promile)
Stroški ogleda in vris v kataster komunalnih naprav se zaračunajo po dejanskih stroških.
Predlog pristojbine za priključek na javno kanalizacijo:
Investitor plača
—	za enostanovanjsko hišo
—	za večstanovanjsko hišo — eno stanovanje vsako nadaljnje stanovanje
—	za obrt, trg., gost. in industrijo od investicijske vsote
250.00	din
250.00	din
125.00	din
1/2-%,
Za komunalne storitve več sredstev
(Nadaljevanje s 5. strani)
Predlog novih cen za pavšale:
din	mesečno
na osebo
—	javni izlivek	L90
—	voda v hiši	3,00
—	voda v hiši in	WC	3,80
—	voda v hiši in	WC ter kopalnica	4,60
din	mesečno
na eno glavo živine
—	za goveda in konje	1,10
—	za drobnico	0,60
OBRAZLOŽITEV POSAMEZNIH ELEMENTOV KALKULACIJ JE ZA VODARINO
1.	Surovine in material, ki je potreben pri popravilih manjših okvar na vodovodnem in kanalizacijskem omrežju, posameznih iztočnih mestih, priključkih, material pri montiranju vodomerov itd.
2.	Električna energija se je podražila za 25 % in v istem znesku se zahteva povečanje. Pri tem pa ni upoštevana podražitev električne energije, ki se predvideva v bližnji prihodnosti.
3.	Gorivo in mazivo je potrebno za redno vzdrževanje in podma-zovanje naprav v črpališčih, zasunov, za prevoze delavcev pri terenski službi in podobno.
4.	Drobni inventar in orodje se nabavlja za delavce, ki so zaposleni pri vzdrževanju vodovoda in kanalizacije. Poleg tega spada sem tudi nabava avtomobilskih gum za terensko vozilo.
5.	Investicijsko vzdrževanje vodovoda in kanalizacije se koristi po letnih planih podjetja, s katerim se seznanja pristojni svet pri Skupščini občine Hrastnik. Koristi se predvsem pri postopnem opuščanju in reorganizaciji napajalnih območij, ki so ogrožena zaradi rudarjenja, na bolj stabilne in perspektivne izvire. Razen tega se s temi sredstvi financira celo večja dela na vodovodnem omrežju, ki jih je treba obnavljati zaradi premajhne dimenzije ali zaradi zemeljskih premikov. Zvišanje investicijskega vzdrževanja izhaja predvsem iz zvišanja cen reprodukcijskega materiala, storitev, kakor tudi iz znatnega povečanja vrednosti osnovnih sredstev pri vodovodu.
6.	Popravila izvršena po drugih so razna dela, ki niso investicijskega značaja in jih opravljajo druga podjetja ali delovna enota v sestavu podjetja. V to zvrst spadajo predvsem:
a)	večje okvare vodovoda zaradi premika zemljišč in drugih elementarnih vzrokov na vodovodu ter okvare, ki nastajajo pri kanalizaciji zaradi hudourniških nalivov, premikov zemljišč, rekonstrukcij, poplav in prehodov ter industrijskih potreb.
b)	usluge sanitarno-higienskih služb pri kontroli pitne vode — stroški in material pri vršitvi te službe;
c)	škode pri vzdrževanju in večja popravila vodovoda in kanalizacijskega omrežja ter rezervoarjev, plačila cenilnih komisij itd.;
d)	obvezni pregled vodovodnih števcev v zakonitem roku za območje Hrastnika oz. vodovodnega omrežja, katerega vzdržuje podjetje;
e)	odstranjevanje okvar na črpalkah in električnih napeljavah ter zaščita rezervoarjev in naprav proti koroziji in redno čiščenje ter beljenje rezervoarjev in drugih objektov na vodovodu;
f)	označevanje podtalnih vodovodnih instalacij in redno vzdrževanje vgrajenih hidrantov;
g)	delo zunanjih sodelavcev pri dolgoročnem planiranju in študijah na razvojnem programu vodovoda in kanalizacije.
Režijske ure se zaračunavajo pri internih uslugah po potrjenih kalkulacijah od Skupščine občine Hrastnik. Usluge drugih delovnih organizacij pa se obračunavajo po prejetih fakturah.
9.	Amortizacija se obračunava na vrednost osnovnih sredstev po stopnji 3 % za vodovod in 2,5 % na vrednost osnovnih sredstev kanalizacije. Zvišanje amortizacije izvira iz povečanja vrednosti osnovnih sredstev na vodovodu z dograditvijo I. etape vodovoda Kajtna—Hrastnik in s prenosom manjših kanalizacij v lastništvo in upravljanje v vrednosti 25.000 din. Amortizacija se koristi za večje obnovitve vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter ostalih tovrstnih objektov, ker je zaradi splošno znanih geoloških razmer življenjska doba podzemnih komunalnih instalacij izredno kratka v primerjavi z drugimi kraji.
Poleg tega se uporabljajo sredstva amortizacije s sredstvi za razširjeno reprodukcijo pri gradnji novega vodovodnega in delno tudi kanalizacijskega omrežja.
11. Zavarovanje: celotna vrednost vodovoda in kanalizacije je zavarovana pri Zavarovalnici Sava. Pri zavarovanju je upoštevan tudi riziko zaradi poplav na podzemnih instalacijah in drugih objektih.
14.	Osebni dohodki: pri vzdrževanju, vodenju in upravljanju vodovoda in kanalizacije je neposredno zaposlenih 15 oseb. Osebni dohodki za njih so obračunani v višini kalkulativnih osebnih dohodkov, predvidenih s samoupravnim sporazumom za komunalna podjetja v Sloveniji. Pri tem ni upoštevan faktor stimulacije in drugi osebni prejemki delavcev.
16.	Pogodbene in zakonske obveznosti izhajajo iz obvez, ki jih ima delno tudi obračunska enota vodovod in kanalizacija, kot del celotnega podjetja. Delijo se na obresti, zavarovalne premije, vodni prispevek in druge prispevke, ki izhajajo iz osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih pri vzdrževanju vodovoda in kanalizacije.
17.	Upravna režija se obračunava na osnovi obračunanih stroškov za to delovno enoto in se po sklepu delavskega sveta spremeni na osnovi bruto prometa za vse dejavnosti enako. Stroški za upravno re-
žijo so predvsem pisarniški material, knjigovodska in HTV služba, sodelovanje strokovnih in tehničnih služb v podjetju pri upravljanju in programiranju vodovodne in kanalizacijske službe, članarine zbornicam in strokovnim združenjem, prispevek za uporabo mestnega zemljišča in podobno.
18.	Prispevek v sklade: skladi podjetja se zbirajo na osnovi izplačanih osebnih dohodkov in se v primeru obračunske enote vodovod-kanalizacija koristijo predvsem za manjše nabave osnovnih sredstev, klorinatorjev, tudi detektorjev in za potrebe stanovanjske izgradnje, družbenega standarda zaposlenih v tej enoti ter obveznosti v rezervni sklad skupnih rezerv ter v druge namene, ki imajo ta značaj.
19.	Stroški za razširjeno reprodukcijo: na osnovi kalkulacije iz leta 1967 se obračunava in zbira 0.30 din od prodanega 1 m3 vode za razširjeno reprodukcijo. Pri interni kontroli se je ugotovilo, da zaradi splošnega dviga cen osnovnih vrst reprodukcijskega materiala, kakor tudi storitev, ni možno več formirati teh sredstev v celoti. Zato se skušajo nesorazmerja pri proizvodnih stroških za 1 m3 vode in prodajno ceno vskladiti s to kalkulacijo. Ker so od leta 1967 do danes občutno narastli vsi stroški, se predlaga z novo kalkulacijo, da naj hi se za razišrjeno reprodukcijo obračunavalo po 0,45 din za 1 m3 prodane vode. S tem povečanjem bi vsaj delno kompenzirali podražitve,, ki so v tem času nastale in bi se zato lahko razvojni program vodovoda realiziral po programu.
20.	Podjetje bo na podlagi izdelanega programa začelo z načrtno izgradnjo kanalizacije in čistilnih naprav ter je v svoji kalkulaciji predvidelo 0,27 din za te namene.
GIBANJE TARIF ZA PITNO VODO IN KANALIZACIJO PO OBČINAH
Tek. št.	Občina	Gospo- dinjstvo	Ustanove in obrt	Industrija Opomba	
i.	Zagorje	1,30'	2,30 3,85	3,85	V ceni je upoštevana kanalizacija s 30 %
2.	Sevnica	1,05	2,10	3,15	upoštevana kanalizacija z 10 %
3.	Litija	1,00	1,70	2,20	upoštevana kanalizacija s 30%
4.	Laško	0,70	0,90 —	1,60 2,00	upoštevana: kanalizacija z 10 %
5.	Trbovlje	1,82	3,31	5,60	upoštevana kanalizacija s 35 %■
2.	ODVOZ SMETI IN ODPADKOV
Potreba po spremembi oziroma zvišanju cen za storitve na področju službe snage so narekovali višji materialni stroški, porast osebnih' dohodkov, investicijsko- vzdrževanje in družbene obveznosti.
Cene za odvoz smeti in odpadnega gradbenega materiala so bile za območje občine Hrastnik odobrene leta 1966. Med tem časom pa so se tovrstne storitve bistveno spremenile tako glede organizacije dela kot tudi načina odvoza smeti. S tem v zvezi pa so se tudi spremenili sami elementi kalkulacije, ki so tudi osnova za določitev nove cene za storitve pri odvozu smeti in odpadnega materiala, pri tem pa je upoštevana tudi nabava smetnjakov.
Kalkulacija
V Hrastniku se odvažajo smeti in odpadki po naslednjih mesečnih in letnih kvadraturah:
panoga	mesečno	letno
gospodinjstvo	68.757 m2	825,084 m2
ustanove in obrt	13.323 m2	159.976 m2
industrija	5.847 m2	70.164 m2
Skupaj :	87.927 m2	1.055.224 m2
Kalkulacija cene odvoza smeti in odpadkov:		
elementi kalkulacije :	cena v letu 1966	predlog cene za leto 1971
a) material	0.0010	0.0020
b) orodje'in inventar	0.0006	0.0030
c)	za planiranje deponije d)	stroški prevoza na deponije	0.0020	0.0060
Marno, dnevno' planiranje, ur 8 X 18 — X 12	0.0460	0.0730
e) higiensko tehnična zaščita,		
letni zdravniški pregledi, močnejša hrana	0.0006	0.0011
f) amortizacija	0.0030	0.0051
g) pogodbene obveznosti	0.0001	0.0002
h) zakonske obveznosti	0.0002	0.0004
i) osebni dohodki	0.0416	0.0630
j) upravna režija	0.0030	0.0040
k) skladi	0.0025	0.0030
Skupaj : cena za 1 m2	0.1006	0.1608
Za komunalne storitve več sredstev
(Nadaljevanje s 6. strani)
Obrazložitev :
a)	Material: poraba potrošnega materiala, tj. metle, razkužila itd. je zvišana za 0.0010 din/m2, ker se je material podražil za vkalkulirani znesek.
b)	Ker se je poraba inventarja in orodja podražila v času od 1966 do 1971. leta, so stroški za navedene izdatke obračunani 0.0030 din/m2.
c)	Podjetje ima stalnega delavca po pogodbi in ga plača za 1 m8 planiranja 1,50 din. Predvideva se planiranje 12.600 m3 smeti.
d)	Prevozi do depoja na Marnem se bodo vršili 8 ur X 18 dni X 12 mesecev, kar znaša 1728 ur.
Prevozi s traktorjem 8 ur X 8 dni X 12 mesecev. Za te prevoze so potrebna sredstva v višini 0.0730 din/m2.
e)	Higiensko tehnična zaščita — izdatki za delovne obleke in druga zaščitna sredstva: škornji, plašči, bunde, gumi obleke, letni zdravniški pregledi delavcev. Delo opravljajo 3 delavci po 800 din letno, kar znaša v kalkulaciji 0.0011 din/m2.
f)	Amortizacija se obračunava na podlagi vrednosti osnovnih sredstev (posode za smeti — 800 kosov po 120 din, odpis v osmih letih).
g)	Pogodbene obveznosti se obračunavajo procentualno po izračunu obveznosti, katere podjetje plača po pogodbah: zavarovalne premije, članarine, bančni stroški itd.
h)	Zakonske obveznosti se plačajo na osnovi prispevkov iz osebnih dohodkov in drugih prispevkov, obveznih za plačila v podjetju ter znašajo 0.004 din/m2.
i)	Osebni dohodki za tri delavce, ki so stalno zaposleni pri odvozu smeti, so od leta 1966 do 1971 zvišani od 0.0416 din na 0.0630 din/m2. Ker bo podjetje izplačevalo osebne dohodke po samoupravnem sporazumu navedeno zvišanje ne predstavlja realnih stroškov.
j)	Upravni stroški so zvišani v sorazmerju osebnih dohodkov inka-santov in drugih administrativnih stroškov v zvezi s tem.
k)	Skladi podjetja so obračunani za 0.003 din/m2:
1055.224 m2 à 0.003 din = 3.165,00 din
Predlog cene za odvoz smeti in odpadkov:
panoga	enota	dosedanja cena		nova cena
gospodinjstvo	1 m2		0,09 din	0,14 din
ustanove	1 m2		0,16 din	0,24 din
industrija	1 m2		0,20 din	0,30 din
panoga	enota		dosedanja cena	nova cena
gospodinjstvo	68757 m2	à	0,14 din	= 9.625,98 d mes.
ustanove	13323 m2	à	0,24 din	= 3.197,52 d mes.
industrija, obrt	5847 m2	à	0,30 din	= 1.754,10 d mes.
Skupaj	87927 m2			14.577,60 din
Mesečni dohodek 14.577,60 din X 12 mesecev = 174.931,20 din letno.
V	kalkulaciji prikazani stroški ne vsebujejo finančnih sredstev za urejevanje in razširitev ter zavarovanje deponije na Marnem. Ta deponija je zaradi neugodne lokacije in neposredne bližine ceste III. reda zelo zahtevna, za vzdrževanje. Po približnih izračunih je treba zagotoviti za razne propuste cevi 0 70 in 50 cm, zajemanje izvirov, napravo drenaž, utrditev poti in pridobitev novih zemljišč letno pribl. 27.500,00 din.
Za kritje teh stroškov predlagamo, da se poveča cena za odlaganje industrijskih odpadkov in deponiranje gradbenega materiala od dosedanjih 3 din na 5,70 din za 1 m3. K temu želimo pripomniti, da je sedanja cena v veljavi od 1962. leta.
Na osnovi izkušenj predvidevamo, da bo industrija in gradbeništvo odlagalo letno 6.000 m3 materiala po 5,70 din, kar znaša 34.200.00 din.
a)	stroški za urejanje deponije	27.500,00 din
b)	osebni dohodki za planiranje deponije	6.700,00 din
Skupaj stroški 34.200,00 din
V	letu 1971 smo začeli odvažati smeti s specialnim smetarskim vozilom, poleg tega pa odvažamo s traktorjem večje trde predmete in razno embalažo. Te usluge vršimo za 1650 stanovanj in poslovnih prostorov delovnih organizacij štirikrat tedensko.
V	juniju smo začeli odvažati smeti na novo odlagališče na Marnem katerega smo morali pripraviti in urediti za te namene. Za odvodnjavanje hudournikov smo položili betonske cevi 0 45 in 70 cm, za odvoz pa smo uredili cesto, ker je bila podloga stare ceste odplu-žena oziroma uničena. Oddaljenost nove deponije od naselja je sedaj mnogo večja, zato se je kapaciteta odvoza zmanjšala, stroški pa so narastli. Na novi deponiji oziroma prostoru, kjer je predvideno odlaganje smeti, bo možno nasipavati približno 3 leta. Z ozirom na to, da sedanji odvoz smeti še ne zadošča za povsem normalno čiščenje Hrastnika in naselij, bomo morali v prihodnje začeti te usluge vršiti vsak dan.
3.	POGREBNE STORITVE
Pri izvrševanju pogrebnih storitev moramo upoštevati dejstvo* da so stroški materiala zelo različni, kar je odvisno od izbire materiala in opreme same krste. Zato pri kalkulaciji cene za pogrebne storitve v glavnem nastopata le dve postavki — material in izkop groba. Ne glede na to, da pri kalkulaciji analiziramo le navedeni postavki, so se stroški za pogrebne storitve v zadnjem času precej povišali. Zato je bilo nujno potrebno izdelati oziroma sestaviti kalkulacijo za pokopališko službo.
Kalkulacija
1. Izkop in zasip otroške jame:		
a) izkop zemlje 1,2 X 1,5 X 0,6 m = 1,08 m3	à 67,20	72,56 din
b) zasip 1,08 m3	à 15,00	16,80 din
2. Izkop in zasip navadne jame:		89,36 din 89,40 din
a) Izkop zemlje 1,6 X 2,3 X 0,8 m = 2,94 m3	à 62,00	182,30 din
b) zasip 2,94 m9	à 15,00	44,10 din
3. Izkop in zasip poglobljene jame:		226,40 din
a) izkop zemlje 2,2 X 2,3 X 0,8 m = 4,05 m3	à 62,00	251,10 din
b) zasip 4,05 m3	à 15,00	60,10 din
4. Umivanje, preoblačenje in polaganje normalno umrlega — pavšal	v krsto	311,20 din 72,00 din
5. Umivanje, preoblačenje in polaganje v krsto obduciranega ali ponesrečenega — pavšal		150,00 din
6. Reševanje utopljencev in ponesrečencev pavšal		200,00 din
7. Pomoč pri mrliču v razpadajočem stanju — pavšal		250,00 din
8. Prevoz s furgonom lokalno		36,00 din/h
9. Prevoz s furgonom izven kraja		3,60 din/km
10. Spremstvo pri prevozu — 2 delavca		31,00 din/h
11. Uporaba žalne vežice za 1 dan		40,00 din
12. Dekoracija žalne vežice		45,00 din
13. Čiščenje žalne vežice in ostalih prostorov		58,00 din
14. Pomoč pri obdukciji		30,00 din/h
15. Razsvetljava		12,40 din/dan
16. Organizacija pogreba: objava smrti, groba, nadzor in drugo	določitev	110,00 din
17. Spremstvo na pogrebu: 5 oseb		240,00 din
18. Otežkočeno delo pri izkopu jame kot npr. odstranitev okvirja, spomenika, stranski pritiski, geološke razmere terena in druge nepredvidene težave		60,00 din
19. Prvo čiščenje groba in odvoz zemlje		80,00 din
20. Ureditev groba ter zasaditev s cvetlicami se zaračuna po dejanskih stroških		
21. Najemnina normalnega groba — letno		25,00 din
22. Najemnina otroškega groba letno		13,00 din
23. Najemnina grobnice normalne velikosti — letno		60,00 din
24. Rezervacija groba — letno		50,00 din
25. Odpiranje in zapiranje grobnice		150,00 din
26.	Od vsakega groba se še posebej zaračuna
po 10 din za čiščenje poti in razna druga dela — npr. škropljenje plevela itd. — letno
27.	Velikost normalnega groba je 2 m X 1 m za obsežnost grobov nad 1,50 m širine se zaračuna najemnina za dva groba oziroma po velikosti tudi za več grobov
28.	Pokopališke storitve so izračunane na podlagi v tem času veljavnih režijskih ur, in sicer:
KV 18,00 din/h PK 15,00 din/h NK 13,00 din/h
CELOSTNA PODOBA PODJETJA
(Total Design ali Corporate Image)
Pri študiju na Visoki šoli za oblikovanje v Benetkah je pomemben poudarek na grafiki (Visual Design). Poleg teoretičnih zasnov ima študij čisto praktična izhodišča; metode razvijanja nalog pa gredo v korak z obstoječimi koncepti sodobne grafike v svetu.
Eno najaktualnejših tem predstavlja celostna podoba (grafična istovetnost) podjetja. Nekatera podjetja pri nas so se s tem problemom že srečala, ostala pe se še bodo. V članku je v poljudni obliki razčlenjena problematika celostne podobe.
Splošno o celostni podobi
Vsako podjetje ima, zavestno ali ne, določeno javno podobo. Ljudje jo poznajo in se je spomnijo, kadar je treba izreči neko mnenje o podjetju.
Ta podoba je podana hkrati z vsemi vizualnimi izrazi podjetja (poleg dobrih in funkcionalnih izdelkov seveda): zaščitni znak, reklama, embalaža, plakati, oprema, transportna sredstva, tovarniško
poslopje in pisarne. To so komuni: kacijski elementi, ki poučujejo ljudi o naravi podjetja, od katerega ti ljudje kupujejo ali so zanj drugače zainteresirani. Vsi ti elementi ustvarijo določen vtis v mislih klientov. Celostna podoba je zato izredno zamotana stvar, ker vnaša učinek mnogih različnih faktorjev na mnoge različne osebe, ki imajo mnogo različnih interesov.
Vsako podjetje ima torej neko podobo. Potrebno pa je ugotoviti, če:
a)	je dobra
b)	je slaba
c)	je indiferentna
d)	jo je možno izboljšati
e)	daje pravo ali napačno sliko podjetja in njegove dejavnosti.
Vzporeditev celostne podobe
Mnogokrat ostane problem celostne podobe zapostavljen: dosti je tudi primerov, ko ta problem v določenem podjetju rešujejo strokovno usposobljeni ljudje, vendar brez medsebojne koordinacije.
Vsled tega nastane potreba po
Več sredstev za komunalne storitve
(Nadaljevanje s 7. strani)
CENIK POKOPALIŠKIH USLUG
Izkop in zasip otroške jame Izkop in zasip navadne jame Izkop in zasip poglobljene jame Otežkočeno delo pri izkopu jame Odpiranje in zapiranje grobnice Umivanje, preoblačenje, položitev v krsto normalnega umrlega
Isto — le obduciranega ali ponesrečenega
Reševanje utopljencev in ponesrečencev
Pomoč pri umrlem v razpadajočem stanju
Pomoč pri obdukciji
Prevoz s furgonom lokalno
Prevoz s furgonom izven Hrastnika
Spremstvo pri prevozu
Uporaba žalne vežice
Dekoracija žalne vežice
Čiščenje žalne vežice in drugih prostorov
Razsvetljava
Organizacija pogreba
Spremstvo na pogrebu
Prvo čiščenje groba — odvoz zemlje
Najemnina otroškega groba — letno
Najemnina normalnega groba — letno
Najemnina grobnice normalne velikosti — letno
Rezervacija groba — letno
Čiščenje poti, škropljenje plevela — letno
Ureditev groba, zasaditev cvetlic
se zaračuna po dejanskih stroških
89.40	din
226,40	din
311,20	din
60.00	din
150.00	din
72.00	din
150.00	din
200.00	din
250.00	dih
30.00	din/h
36.00	din/h
3,60	din/km
31.00	din
40.00	din/dan
45.00	din
58.00	din
12.40	din/dan
110.00	din
240.00	din
80.00	din
13.00	din
25.00	din
60.00	din
50.00	din
10.00	din
CENA POGREBA
Izkop in zasip jame — navadne	226,40 poglobljene
Položitev v krsto	72,00
Prevoz s spremstvom v Hrastniku Uporaba vežice (dekor., čiščenje,	134,00
razs v etl j ava, _ ozvočenj e)	207,80
Organizacija pogreba	110,00
Spremstvo na pogrebu	240,00
Prvo čiščenje groba in poti	90,00
311,20	din
72.00	din
134.00	din
207,80	din
110.00	din
240.00	din
90.00	din
Pogrebne potrebščine (krsta)
1.080,20	din
710,50	din
1.165,00 din 2.000,50 din
Pogrebni stroški skupaj: od	1.790,70 din do 3.165,505 din
ZAKLJUČEK
V zvezi s predloženimi kalkulacijami, ki so pokazale, da se bodo tarife oziroma cene za komunalne storitve in za pitno vodo bistveno povišale, je potrebno poudariti, da so že v večini občin spremenili tarife oziroma cene komunalnim storitvam, nekatere pa nameravajo to storiti v najkrajšem času.
ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE
globalni vzporeditvi podobe, se pravi razvoj in stalna kontrola celotne podobe. Malodkdo (ali nihče) v podjetju samem namreč opazi med rednim poslovanjem vse stvari, ki so od zunaj zaznavne. Običajno je presenečenje za upravo, videti zbrane obrazce, pisemske papirje, prospekte, kataloge, embalažo, fotografije prevoznih sredstev ter znakov in izveskov. Nihče v podjetju nima popolne slike ali nadzorstva nad vsem, kar je na vpogled javnosti. Zato je samo strokovnjak s področja grafike v stanju, da z izkušnjo in tehniko koordinira podobo podjetja.
Splošni postopek postavitve programa celostne podobe
Osnova je raziskava, katere rezultat je zbirka informacij o obstoječi situaciji. Vzorce in fotografije vseh vidnih elementov je potrebno zbrati in katalogirati. Potrebno je pogovarjati se z zaposlenimi (od uprave do delavca).
Posamezne faze programa celostne podobe so:
1. Analitična faza:
a)	Splošno programiranje.
b)	Zbiranje podatkov, materiala in katalogiranje.
c)	Vizualna analiza zbranega materiala in določitev skrajnosti programa.
2.	Stvarilna faza:
a)	Sinteza.
b)	Razvoj problema.
3.	Izvršilna faza:
Vizualno podajanje — grafični preved problema — rešitev.
4.	Mehanična faza:
a)	Izvedba izbrane rešitve.
b)	Stalni nadzor bodoče uporabe programa.
V splošnem je primerno izvesti poseben priročnik celostne podobe, v katerem so podrobno nakazane možne uporabe programa. Ravno tako so potrebni občasni pregledi in spremembe glede na razvoj podjetja.
Zaključek
Vredno je omeniti še nekatere temeljne koncepte, ki določajo program celostne podobe:
a)	Program celostne podobe komunicira javnosti, kaj je in kaj postaja določeno podjetje.
b)	Program celostne podobe ni rešitev za vse probleme v podjetju. Ravno tako ne more biti nadomestilo za sposobno vodstvo podjetja.
c)	Program celostne podobe pa nudi nove tehnike in vizualne rešitve, ki v rokah sposobnega in vitalnega vodstva napravijo proizvod in prodajno politiko bolj donosno v ekonomskem merilu.
Slavko Marčen
POGOVOR UREDNIKA »STEKLARJA« Z OSKRBNIKOM DOMA PD DOL V GORAH
Vprašanje: Kolektivu, ki se za dom v Gorah živo zanima, smo dolžni dati odgovor, zakaj ste se tako nenadoma odločili za odpoved?
Odgovor: Osnova za odpoved je bila: odstopanje od dogovorjenih točk osnovnega dogovora ob nastopu službovanja v domu ter zdravstveno stanje žene Mar-janke, ki zaradi neizpolnjenih obljub o ureditvi osnovnih zdravstvenih pogojev v kuhinji boluje že 2 meseca, povrhu vsega pa nima več nobene sigurne stalne pomoči v domu.
Vprašanje: Ali so vzrok za odpoved delovni pogoji, ki bi jih po vašem mnenju društvo lahko izboljšalo v okviru svojih finančnih možnosti?
Odgovor: Delovni pogoji predvsem v kuhinji doma so tudi eden od vzrokov odpovedi, predvsem zato, ker bi bili lahko že izboljšani pred sezono (brez novega štedilnika), da ne bi bili za zdravje nevarni.
Vprašanje: Ali vas je k odpovedi privedel slab zaslužek?
Odgovor: Za vloženo delo smatrava zaslužek primeren in to ni bilo vodilo za najino odločitev.
Vprašanje: Ali menite, da je društvena uprava premalo skrbela za vas in dom?
Odgovor: Društvena uprava se je za dom po odgovornih odbornikih zadosti prizadevala. Na našo fizično zmogljivost pa se je v drugi polovici leta s strani nekaterih Odbornikov gledalo bolj skozi prizmo dinarja, manj pa po človeški plati ljudi, ki so dnevno delali od 12 do 20 ur in tako bili večkrat na koncu z dobro voljo in fizično zmogljivostjo.
Vprašanje: Ali ste vedeli, kaj je društvo želelo investirati do prihodnje sezone?
Odgovor: Seznanjena sva bila z načrti investicij do nove sezone, vendar sva zaradi neizpolnjenih obljub letošnjega leta dvomila v njihovo realizacijo.
Vprašanje: So bile vaše želje za prihodnost upoštevane?
Odgovor: Želje za prihodnost z najine strani so bile delno upoštevane, vendar se naj osebje v investicije in vzdrževanje ne meša, ker je to stvar PD, kakor so to tolmačili odgovorni v G. O. društva.
(Dalje na 11. strani)
Dosedanji upravnik PD Dol v Gorah tov. Pavle s svojo ženo
NISMO JIH POZABILI
Grobišče v Gradcu je delček naše domovine. Ta delček pa ni dragocen samo zaradi tega, ker je tam shranjeno to, kar nam je drago zaradi nacionalnega ponosa, drag nam je posebno zato, ker so tam pokopani naši ljudje s pripadniki 11 narodov. Trpljenje in skupne žrtve so skovale temelje bratstva, ki ustvarjajo
pokopališča. Ob 9. uri dopoldne so godba in pevci izvedli enourni program. Zadonela je pesem: »Postoj, kdor mimo greš«, in res presenečenje se je videlo povsod ob tako veliki udeležbi menda edine slovenske občine. Slovesen govor pa je podal tovariš Viktor Malovrh, ki je v svojem govoru naglasil, da smo dolžni čuvati ide-
Zastavonoše iz Hrastnika gredo pred spomenik v Gradcu
ale, za katere je bilo prelito toliko krvi in žrtvovanih toliko dragocenih življenj. Po že tradicionalni proslavi graške občine so program dopolnili gimnazijci iz Celja in recitatorka, ki je prebrala poslovilno pismo talca. Še zadnjič je zadonela trobenta s pesmijo »Tišina« in poslovili smo se od mrzlega marmorja, ki krije preko 1300 Slovencev z željo, da te proslave ne opustimo, am-
pak jo organiziramo še vsa leta naprej.
Enaka proslava je bila potem tudi v Mariboru pred spomenikom in ob obeh spomenikih na Stranicah pri Frankolovem.
V zgodnjih večernih urah pa smo prišli v Hrastnik in prižgali lučke ob centralnem spomeniku, v srcih pa z željo, nikoli več vojne.
Slavnost pri graškem spomeniku je bila letos veličastna. Nastop
Hrastničanov
Ì žnrmm • c ic«
rosmmi
SORČEV V Mitili IOttf’
Nastop godbe in pevcev Svoboda I. in Dol pred spomenikom ustreljenih v Mariboru
Spomenik padlim žrtvam fašizma v Gradcu
nove odnose med narodi. In ti narodi bodo skupno lažje uresničili to, za kar so darovali življenja njihovi najboljši sinovi, lažje bodo čuvali njihovo skupno izročilo, boj za mir in svobodo.
Zveza združenj borcev NOV občine Hrastnik je ob Dnevu mrtvih kot vsako leto doslej organizirala s pomočjo delovnih organizacij Hrastnika obisk na tem velikem pokopališču, kjer je pokopanih 56 občanov Hrastnika, ki so prvi prižgali luč upora proti fašističnemu nadčloveku.
Letošnja proslava vključena v praznovanje 30-letnice vstaje jugoslovanskih narodov pa je bila še posebno svečana, saj so se je udeležili godba in pevski zbor Svobode I. in pevski zbor iz Dola. Obiska v Gradcu se je udeležilo 30 godbenikov, 66 pevcev in 49 svojcev pokopanih v Gradcu. Bil je nepozaben pogled na povorko z zastavami, delegacijo z vencem, godbo, pevci in svojci, ki se je vila po ulici do graškega
Zastave na komemoraciji
Spominska plošča ustreljenih talcev v Mariboru. Tu so svojci iz Hrastnika položili vence
ČOKOLADA - NAGRADA ZA UVRSTITEV V FINALE »POKALA MLADOSTI« SRS
Rokometašice »Steklarja« so z letošnjo uvrstitvijo v finale »Pokala mladosti« SRS dosegle v petletnem obstoju ženskega rokometa v Hrastniku do sedaj največji uspeh in za to prejele od vodstva kot nagrado — veliko čokolado.
Pot do finala ni bila lahka. V osmini pokala so gostovale v Šmartnem pri Litiji in premagale tamkajšnjega Usnjarja z rezultatom 17 :5. V četrtfinalu pokala pa je pomlajeno ekipo na domačem terenu čakala težka naloga, saj so jim bile nasprotnice odlične rokometašice Alplesa iz Selc. Steklarke so v lepi tekmi zmagale z rezultatom 16 :14. Vsekakor pa je bilo najtežje v polfinalu, kjer so morale v goste vedno nevarni Olimpiji v Ljubljano. Ekipa je tudi tokrat nastopila v pomlajeni postavi Dujič, Krajnc, Bratuša, II, Selcili, Dornik, Bratuša I, Vre-tič, Bajda, Naroglav, Jelčič in Poljšak. Tekmo je vodil zvezni
sodnik Đurđević iz Kopra na zadovoljstvo obeh ekip. Hrastničan-ke so na igrišču v Šiški tokrat pokazale eno izmed najboljših iger v letošnji jeseni in zasluženo zmagale s 15 :12. Gole so dosegle: Sekili 2, Dornik 4, Bratuša I. 4 in Jelčič 5. Tekma je bila vse do sredine drugega polčasa izenačena. Gostje so vodile z golom prednosti, domačinke so takoj nato izenačile. Tako se je tekma odvijala vse do rezultata 11:11. Nato je sledil siloviti finiš Hrastničank, ki so zapored dosegle 3 efektne gole in tako povedle s 14 :11, tako pa je bila tekma 2 minuti pred koncem praktično že odločena. Na tej tekmi velja posebno pohvaliti obe vratarki Dujičevo in Krajnčevo, ki sta od skupno petih dosojenih sedemmetrovk za Olimpijo obranili kar 3, v napadu pa sta se še prav posebno izkazali izredno borbena Jelčičeva, ki je dosegla 5 zadetkov in prekaljena
Dornikova s 4 goli. Zasluge za zmago ima vsekakor tudi trener Dornik, ki se je uspešno uprl taktiki svojega mnogo starejšega kolega trenerja Olimpije Vidica.
V	finalu za pokal Republiške konference Zveze mladine Slovenije in Rokometne zveze Slovenije se bosta v ženski konkurenci pomerili tako ekipi Branika in Steklarja. Kje in točno kdaj bo finale, še ni znano, vodstvo Steklarja pa se bo prizadevalo, da bi bilo letošnje finale (moški in ženske) v Hrastniku, ker ŽRK »Steklar« v tem tekmovalnem letu slavi 5-letnico obstoja.
V	moški konkurenci sta finalista trboveljski Rudar, ki igra v republiški ligi in ŽRK Celje, ki igra v II. zvezni ligi-zahod. Obe finalni tekmi sta po običaju v istem kraju in če bo vodstvu »Steklarja« uspelo, da bo finale v Hrastniku, potem lahko gledalci pričakujejo dve izredno lepi ro-
kometni predstavi na igrišču za Savo.
V dosedanjem tekmovanju so igralke v pokalu dosegle zadetke: Bratuša I. 16, Jelčič 14, Dornik 11, Vretič 3, Sekili in Mlinarič po 2.
In na koncu še vprašanje, kaj lahko »Steklar« pričakuje v finalu. Rokometašice »Steklarja« so z Branikom vedno prikazale odličen rokomet, katerega lahko pričakujemo tudi tokrat. Trenutno je Branik boljši od »Steklarja«, ve se pa tudi to, da forma »Steklarja« raste, poleg tega pa se je konec preteklega meseca že vrnil iz JLA trener Dornik, kar bo na tej tekmi velik plus.
Tu gre predvsem za čast, to je igrati v finalu Pokala mladosti SRS, zmagala pa bo verjetno ekipa, ki bo imela več športne sreče. Dekletom čestitke za uvrstitev v finale in najboljše želje za uspeh v finalu.
IZ DELA ODBORA ZA ŠPORTNO REKREACIJO
V	preteklem mesecu je imel odbor za športno rekreacijo kar precej dela. Končalo se je letošnje medobratno prvenstvo v malem nogometu. Ponovno se je vzpostavilo nekdaj tradicionalno športno srečanje s športniki »Neve« iz Zagreba. Kegljači so se pomerili z ekipo »Kopitarne« v Sevnici. Proti koncu meseca je bilo srečanje ekip notranjega obrata in delavnic v rokometu. Skratka dela dovolj, kar pa je navsezadnje tudi pravilno; kajti le na tak način bo rekreacija dosegla svoj namen, ki bazira prvenstveno na »množičnosti« in šele nato na kvaliteti. Zato je prav, da čim več naših ljudi nastopa v okviru rekreativnega tekmovanja. Zato smatram, da so nekatere pripombe s strani, ki namigujejo na kvaliteto posameznih ekip, več ali mani neupravičene, posebno še, če so to res prijateljska srečanja, ki nimajo uvrstitvenega pomena. Drugo je seveda športni peteroboj, kjer je pač treba doseči tudi določene uspehe.
Končano je prvenstvo v malem nogometu
V	mesecu oktobru (9. 10.) je bilo končano letošnje medobratno prvenstvo v malem nogometu. Prvo mesto je povsem zasluženo osvojila I. ekipa notranjega obrata. Borbe so bile zanimive vseskozi, še posebno pa v finišu prvenstva, kjer je bil precej hud boj za prvo mesto, kakor tudi za poslednje. Ekipa Hajduka je šele v medsebojnem srečanju potisnila ekipo brusilnice na zadnje mesto. Ekipa notranjega obrata I. je skozi vse prvenstvo igrala v standardni formi in si je dovolila najmanj spodrsljajev. Enako dobri so bili v napadu kot tudi v obrambi. Sicer pa je dosegla največ golov druga ekipa delavnic, medtem ko jih je ekipa delavnic I najmanj prejela. Ekipa delavnic II ima tudi najboljšega strelca prvenstva Mlakar Borisa, ki je kar 13-krat zatresel nasprotnikovo mrežo. V ekipi prvakov so največ tekem odigrali: Brečko, Debelak II. Maurer Oskar, Ocepek, Stopinšek, Trinkar Vili, Rancinger Robert, Štiher Drago.
Sicer pa je prvenstvo popolnoma uspelo, tako v množičnosti in tudi resnosti, ki se je izkazala predvsem še proti koncu prvenstva.
V	jesenskem delu prvenstva so bili doseženi naslednji rezultati:
11. 9. 1971
Notranji obrat II. — Hajduk 0:3 Delavnice II. — Delavnice I. 1:1 Delavnice II. — Hajduk 5:1 Delavnice I. — Not. obrat II. 4:1 Delavnice II. — Not. obrat II. 4:4
18. 9. 1971
Brusilnica — Avtomati 6:2 Brusilnica — Not. obrat I. 2:6 Not. obrat I. — Avtomati 3:0
25.	9. 1971
Not. obrat I. — Not. obrat II. 1:3 Brusilnica — Delavnice I. 0:4 Delavnice II. — Avtomati 0:1 Delavnice I. — Hajduk 3:1 Not. obrat II. — Brusilnica 0:2
2.	9. 1971
Not. obrat I. — Delavnice I. 0:0 Delavnice II. — Brusilnica 3:2 Hajduk — Avtomati 2:0 Delavnice II — Not. obrat I. 2:3 Not. obrat II. — Avtomati 0:3
9.	10. 1971
Hajduk — Not. obrat I. 0:3 Delavnice I. — Avtomati 1:1 Hajduk — Brusilnica 2:0
LESTVICA
Po končanem medobratnem prvenstvu v malem nogometu:
L	Not. obrat I.	12	8	2	2	27:14	18
2.	Delavnice L	12	6	3	3	24:11	15
3.	Delavnice II.	12	6	3	3	35:23	15
4.	Avtomati	12	6	1	5	18:20	13
5.	Not. obrat II.	12	4	1	7	16:25	9
6.	Hajduk	12	4	0	8	15:30	8
7.	Brusilnica	12	3	0	9	25:37	6
Lestvica strelcev 13 golov — Mlakar Boris 10 golov — Ramie Vahid 9 golov — Trinkar Vili 8 golov — Smodič Bojan 7 golov — Prašnikar Franc, Cvelber Venci itd.
Zmagovalni ekipi čestitamo, kakor tudi najboljšim strelcem. Na koncu naj omenimo, da so vse tekme potekale v zelo fer in športnem vzdušju, kar je zelo razveseljivo, če računamo, da je na prvenstvu v vseh ekipah nastopilo okrog 100 igralcev.
KEGLJANJE
Kopitarna (Sevnica) — Steklarna 381:421
Dne 24. 9. 1971 so se naši kegljači pomerili v Sevnici z ekipo Kopitarne. Bil je to dvoboj v borbenih partijah. Naša ekipa, ki-je nastopila v postavi: Keber, Pokrajac, Šumi, Kolšek, Koritnik in Delpin, je zasluženo premagala osrednjo domačo ekipo. Povratno srečanje je bilo v Hrastniku.
Športni dvoboj
Neva Zagreb : Steklarna Hrastnik
Po dolgih letih prekinitve smo zopet vzpostavili stike s športniki »Neve« iz Zagreba, ki so bili pred leti tradicionalni. Pobuda je prišla s strani predstavnikov Neve, ki je tudi bila domačin prvega dvoboja. Dvoboj je bil v soboto dne 16. 10. 1971 in se je odvijal v na-
slednjih panogah: šah, kegljanje — borbeno, namizni tenis in mali nogomet. Te discipline so predlagali predstavniki Neve in mi smo jih sprejeli. Srečanje v Zagrebu je potekalo v prijateljskem vzdušju, čeprav se je večina udeležencev prvič srečala. Organizacija je bila v redu, čeprav smo mi zamudili prihod v Zagreb skoraj za dve uri, zaradi zamude vlaka, s katerim smo potovali. Seveda je zamuda povzročila majhno zmešnjavo v programu, ki pa srno jo z obojestransko dobro voljo odpravili.
Namizni tenis:
Neva — Steklarna 2:5
Za našo ekipo so nastopili: Šoba, Bočko in Preme. Zmaga zaslužena predvsem zaradi zanesljive igre Šoba Viktorja.
Kegljanje:
Neva — Steklarna 170:273
Naša ekipa je v postavi: Drame, Pokrajac, čakič, Gnjidič, Peršič, Pufler, Delpin in Krsnik prepričljivo premagala domačine.
Šah:
Neva — Steklarna 3:2
Prvotno je bilo domenjeno, da bodo ekipo zastopali štirje igralci. Domačin je tik pred dvobojem izrazil željo, da bi bilo moštvo sestavljeno iz petih igralcev. Mi smo ponudbo sprejeli, čeprav smo že itak bili brez četrtega šahista. Za nas sta zmagala Zalokar in čičič, igrali pa so še Razpotnik, Šoba in Delpin.
Mali nogomet:
Neva — Steklarna 3:2 (1:1)
Domačin je hotel v tej tekmi na vsak način zmagati, kar je bilo tudi vzrok zelo pristranskemu sojenju, še posebno zato, ker je sodnik naši ekipi razveljavil dva povsem pravilno dosežena gola. Sicer pa je bila tekma lepa, borbena, domačini tehnično boljši, kar so naši igralci nadomeščali z izredno borbenostjo. Naša ekipa je igrala v postavi: Grum, Maurer, Štiher Robi IL, Premec, Trinkar, Prašnikar in Ocepek. Oba gola za našo ekipo je dosegel Trinkar Vili.
Če seštejemo skupne rezultate, se je dvoboj končal neodločeno 2:2.
Po končanem dvoboju so na kosilu v prijetnem vzdušju predstavniki obeh strani izmenjali spominska darila. Mnogi, predvsem starejši pa so obujali spomine iz preteklih srečanj. Poslovili smo se od prijaznih domačinov z — nasvidenje v Hrastniku. Odbor za športno rekreacijo je na svoji redni seji dne
21.	10. 1971, ko je obravnaval gostovanje v Zagrebu, sklenil, da se povratno srečanje odigra še letos, predvidoma 6. novembra 1971.
P.	J.
Predsedstvo osnovne organizacije podjetja je razpravljalo
Na dnevnem redu zadnje seje predsedstva sindikata naše podružnice je bilo: izvolitev članov kolektiva (sindikata) za volilno konferenco in razprava o bližnjem kongresu sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije in drugo organiziranje enodnevnega seminarja za člane plenuma sindikata Steklarne Hrastnik.
Po obširni razpravi predlaga predsedstvo sindikata plenumu sindikalne podružnice delegate za volilno konferenco: Bočko Franc, Cigler Janez, Klanšek Jože, Godi-celj Vinko, Kaluder Milan, Kun-šek Slavko, Maurer Oskar, Haberl Adolf, Zupanek Franc, Hal-zer Robert, Zaletel Vili, Laznik Stane, Drame Stane, Bezgovšek Jože, Cigelnjak Marija, Logar Boris, Grašič Frančiška, Novak Avgust, Premec Jože, Hudi, Viktor, Kirhmajer Rudi, Kapelar Albert, Konček Vlado, Kavzac Janko, Obermajer Silva, Rački Viktor, šoper Matilda, Sušin Viktor, Dremel Karli, Vidovič Ida.
Predsedstvo je odločilo predlagati volilni konferenci, da naj bi
naša sindikalna organizacija imela na bližnjem kongresu sindikata industrije in rudarstva dva delegata, in sicer naj bi to bila tov. Viktor Sušin in Obermajer Silva, pregledalka v brusilnici.
Ker mora iz naše sindikalne organizacije biti zastopan en član v republiškem odboru sindikata industrije in rudarstva, se predlaga tov. Haberla Adolfa, sedanjega predsednika predsedstva sindikalne organizacije.
Vse predloge bo obravnavala volilna konferenca.
Predsedstvo meni, da je nujno organizirati enodnevni seminar za vse člane predsedstva in plenuma sindikata. Predlaga se, da se temeljito obravnava pomen samoupravnega sporazuma, tolmači bistvo 28., 29. in 30. ustavnega amandmaja slovenske ustave, ker ti amandmaji zadevajo predvsem samoupravljanje v podjetjih. Nazadnje naj se obravnavajo problemi našega gospodarstva.
Predsedstvo je zaključilo, da
na eni prihodnjih sej temeljito obravnava stabilizacijski program našega podjetja. O nekaterih problemih in predlogih stabilizacijskega programa je že spregovoril tovariš direktor Klanšek Jože.
Predsedstvo je obravnavalo tudi probleme o stanju v podjetju
Invalidsko
V mesecu oktobru je bil invalidsko upokojen steklarski mojster BRGLEZ RIHARD. V Steklarni Hrastnik se je zaposlil.takoj po končani osnovni šoli, to je leta 1936. Njegova mladost je bila težka, saj je izhajal iz številne delavske družine. Tako kot večina mladih delavcev jje tudi Rihard stremel za tem, da se čim prej izuči za poklic steklarja. Velika ljubezen do dela, disciplina in močna volja, da nekaj postane, sta bila porok, da se mu bo
po sprejetju pravilnika o nagrajevanju. Meni, da je pravilnik treba stalno prilagajati gibanju na tržišču, ga popravljati takoj, ko se opazi, da so bile napravljene napake. Predlaga se pa, da se mora sistemizacija delovnih mest izvršiti do konca leta 1971.
r. r.
upokojena
ta želja izpolnila. Kmalu po končani vojni, ko je primanjkovalo strokovnih kadrov, je bil postavljen na mesto brigadirja na pol-avtomatu, to delo je uspešno o-pravljal vse do svoje upokojitve. Pri svojem dolgoletnem delu je izučil veliko število steklarjev, ki sedaj uspešno nadaljujejo njegovo delo. Zato mu njegovi nekdanji sodelavci kakor tudi mi želimo, da bi svoj zasluženi pokoj užival še veliko srečnih in zdravih let.	Uredništvo
KADROVSKE VESTI
Prišli v podjetje
Kosec Viktor, nabiralec stekla; Laznik Jožefa, izpihalka; Avflič Ana, odnašalka stekla; Gec Milé-na, odnašalka stekla; Gole Milan, pobiralec črepinj; Brzovič Martin, pomožni delavec; Jakopič Mina, odnašalka stekla; Keiner Frančiška, odnašalka stekla; Maksimovič Momčilo, odnašalec stekla; Rancinger Venčeslav, krogličar; Petrišorevič Krsto, odnašalec stekla; Čirič Vlado, pobiralec črepinj; Knez Marjana, odnašalka stekla; Trošt Martin, menjalec modelov; Posavec Ljuba, uslužbenka; Povše Milan, dostavlja-lec stekla; Dolinar Vida, odnašalka stekla; Tržan Ivan, ključavničar; štigelj Bojan, delavec težak; Bregar Albin, krogličar; Jaz-binšek Franc, krogličar; Zalaznik Bogdan, odbijalec stekla; Kav-zar Janez, strojni tehnik; Zorec Karl, krogličar.
Odšli iz podjetja
Na lastno željo
Brunček Jože, krogličar; Marinci Ivan, čistilec gorilcev; Krpič Erna, žigosarka; Blagotinšek Ema, finančni knjigovodja III.; Pečnik Franc, ključavničar; Bratec Jožica, skladiščna delavka.
Samovoljno zapustili delo
Volavšek Rozalija, pomožna delavka v brusilnici; Klenovšek Edvard, odnašalec stekla; Grlica Bojan, krogličar; Roškar Rudolf, krogličar; Stefanovič Vitomir, odnašalec stekla; Šarič Ana, odnašalka stekla; Mlakar Darko, odnašalec stekla.
Upokojen
Košler Robert, ročni pihalec.
Invalidsko upokojeni
Brglez Rihard, nabiralec stekla I — KIKO; Povhe Marija, kontrolor stekla; Jerič Vid, kurjač v strojarni.
Poročili so se
Hrastnik Pavla, jedkar s kislino in Gračnar Jože, pomočnik IS; Kačič Cvetka, kontrolor stekla — VOZELJ.
Prirastek v družini
Mejač Jože, obratni ključavničar — sina; Kreže Anton, urejevalec steklar, pip — sina; Brglez Leopold, nabiralec stekla — sina; Kostanjšek Stanko, krogličar — hčerko; Precovnik Pavla — čistilka modelov — hčerko.
(Nadaljevanje z 8. strani)
Vprašanje: Ali so vam s strani društva delali sitnosti?
Odgovor: O sitnosti v domu ne bi mogel govoriti, nasprotno, spoznala sva več časti vrednih članov planinske skupnosti med odborniki PD.
Vprašanje: Ali vam najčešči o-biskovaici doma niso bili všeč?
Odgovor: Z vsemi gosti, tudi najčeščimi obiskovalci sva imela dobre, celo prijateljske odnose.
Vprašanje: Kaj predlagate, da bi bilo treba spremeniti v društvu, da bi bilo poslovanje uspešnejše?
Odgovor: Predlagal bi, čeprav menim, da nisem zato kompetenten, da se sklepi občnega zbora in UO dosledneje izvajajo, določi trdnejši red investicij ter več kolektivnega vodenja, ker en sam človek ne more vsega izvesti.
Tovariš Pavle je še na kraju najinega pogovora pripomnil, da je ženo Marjanko najbolj motila nevoščljivost, ki je bila bolj ali manj jasno izrečena, seveda poudarjam, le s strani posameznikov, ona pa že od mladih dni ni materialist, kar je pokazala že z delom pri PD »Lisca« Krško.
JERIC VIDKO — invalidsko upokojen 19. 10. 1971. Zaposlil se je v Steklarni Hrastnik takoj po izučitvi za ključavničarja, bil je. vajenec našega podjetja. V ključavničarski delavnici je bil zaposlen pri vseh delih, katera so bila potrebna za nemoteno delo tovarne. Dolga leta je bil eden naših najboljših varilcev, na tem delovnem mestu je tudi zbolel, zato je bil kasneje priznan za invalida III. stopnje. Lažje delo, katerega je opravljal po priznanju invalidnosti, mu ni dosti pomagalo, njegova bolezen se je kljub temu slabšala. Tako ga je naknadno komisija invalidsko upokojila. Ko odhaja tovariš Vinko v pokoj, mu želijo njegovi sodelavci iz delavnic in strojarne, kakor tudi mi mnogo sreče in boljšega zdravja.
Uredništvo
Starostno
KOŠLER ROBERT, roj. 21. 2. 1917 v Hrastniku, izhaja iz stare steklarske družine. V Steklarni Hrastnik se je zaposlil kot 14 let-
upokojen
ni deček. Najprej kot odnašalec stekla. Veselje do steklarskega poklica in prirojen talent sta mu omogočila, da je pri delu hitro napredoval. Robert je vodil kot steklarski mojster v skupini RDBO brigado vrsto let zelo uspešno, njegovi delovni uspehi so bili vedno zelo cenjeni s strani predpostavljenih. V obdobju svojega dela je izučil veliko število mojstrov, ki njegovo delo uspešno nadaljujejo. Tako kot je bil vesten pii delu v tovarni je še danes pri kulturno prosvetni dejavnosti, v katerega delo se je vključil že v svoji rani mladosti. Danes aktivno sodeluje pri steklarski godbi »Svoboda II« Hrastnik. Ko odhaja v zasluženi pokoj, je Robert lahko zadovoljen, ker odhaja z zavestjo, da je dal današnji družbi vse kar lahko da delavec svojemu kolektivu, v katerem je pustil 40 let svojega dela.
Zato ti vsi tvoji nekdanji sodelavci, steklarji in uredništvo Steklarja želimo, da bi zasluženi pokoj užival še mnogo srečnih in zdravih let v krogu svoje družine.
N AG BAD N A KRIŽ AN KA
sestavil: KARLI DREMEL	INDIJANSKA TROFEJA	VRSTA MEČA,- FLORET	IZZIVAČ, VOHUN	SAMOVLADA R. OBLASTNE?	ZNAMENITA CERKEV V PARIZU	M	MESTO < NA ŠVEDSKEM	VEZNIK	PREDAL V BANČNI BLAGAJNI	VZDEVEK GOETHEJEVE MATERE	M	REČNO KAMENJE	POSUŠENA TRAVA	REKA V SRBIJI	HIENG ANDREJ	MAJHEN OLTAR	SVETIŠČE ATENE NA AKROPOLI	IZVAJANJE ANKETE	TONE SELIŠKAR
DRUGO (ME ZA JULIJ IN AVQUST LVEl Kl IN MALI						MESTO V ITALIJI					DUŠEVNO ABNORMALEN 0LOVEK								
						REDKE ZEMLJE (V KEMUI)													
KARBOLNC OL.JE											URAVNOTEŽE NJE BILANCE								
											OZKA DOLINA QRAPA								
ODPADNIK OD VERE ALI IDEJE								KROJ PRI OBLEKI							TRČENJE, KARAMBOL				TISETANSK0 GOVEDO
								KEM. ZNAK ZA KROM											
PREBI- VALEČ LIVORNA			•						ZAČETEK, UVOD * (SKLADBE, QOVORA ..J	KRAJ, KJER VODA ZEMUC ODNAŠA					ATE K, OČKA				
										PRETEKU ČAS					*C-				
GROBAR KAPITA- LIZMA												M	AVTOR OPERE .DALIBOR'' l&EDftlCH)	GRŠKI OTOK					
														DUHOVNIŠKI STREŽNIK					
M	PAUL	KRAJ V ZAH. INDIJI					POVRŠINSKA MERA	ČLOVEK,KI JE PREŽIVEL VESOLJ NI POTOP (.PO BIBLIJI)				VRSTA OBLICA							
	HINDEMITH	SEVERNI JELEN																	
VIS.OKO, KOŠATO LEPOTNO DREVO								OBLIKA RASTLINSKEGA STEBLA				ZVEZDNI UTRINEK							VRSTA BONBONOV
V0JY0DA KARANTANSKIH SLOVENCEV								BIKOVO OQLASANJE				ELDA VILER			RUDAR				
															GLAVNO MESTO FILIPINOV				
								KOMUN. PARTIJA ITALIJE											
M	BLIŽNJI STANOVALEC						KMEČKO ORODJE					IGRALSKA DRUŽINA				SUKNO ZA LOVSKE OBLEKE’	NAŠI RAZGLEDI		
							TRIUMF					VRSTA prehlada					FRANCOSKI KOMPONIST		
M	DEL	KONEC POLOTOKA			IZKUŠNJA, EKSAMEN						ŽENSKO IME								
											OSREDNJI SLOVENSKI DNEVNIK								
	KNJICjE	DALM. MOŠKO IME																	
LOUIS ADAMIČ			RASTLINSKA BODICA	HRVATSKI F1L0L0Q (K0L0MAN)	BIVŠI SVET. PRVAK V NA-M1Z,TENISU	PRIPOVED, BAJKA				DELTEDNA, ZA- UR				SLAVNI ŠVEDSKI KEMIK					
						DEDNA ZASNOVA				STRELNO OROŽJE									
SPLETKA								TOLAŽBA						PRI RIMLJANIH 13. AL115. DAN V MESECU				ITALIJA	
														OSVOBODILNA FRONTA				OSBORNE JOHN	
IZKUŠEN VOJSKO- VODJA								ITALIJANSKI POPEVKAR CBODY)					OTOK OB ZAH. FRANC. OBALI						
PESEM TRUBA- DURJEV								M	TLA				MLADENIČI, POBJE						
Za pravilno rešitev nagradne križanke razpisujemo 7 nagrad:
1.	nagrada: 30 din
2.	nagrada: 20 din
3.	do 7. nagrada: 10 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele v uredništvo do torka, 23. 11. 1971.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko od 9. 10. smo do določenega roka prejeli 50 rešitev. Žreb je bil naklonjen naslednjim reševalcem:
1.	nagrada (30 din);
JAGER Greta
2.	nagrada (20 din):
ALT Vilma
3.	do 7. nagrada (po 10 din): KAVZAR Janko LAHARNER Franc ABRAM Stane, upok.
JAGER Avgust
ČADEŽ Milan
PRAVILNA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: Planinski dom, turizem, zibi, transverzala, Zalog, Dr., tatvina, L. U., Agenor, anoda, vakuum, siderit, špana, S. S., A.
T., gekon, alimenti, vaga, Popov, Kranjec, sto, B. T., žele, Aar, era, kontura, kila, nit, Argolida, Vida, Jalta, Galen, Ekart, Bevk, karavela, ranar, etan, uho, aras, anali, Sora.	(D. K.)
IZ STARIH ČASOV
—	Komaj sva se poročila, pa si že tako hladen do mene!
—	Kaj bi ne bil: tvoj oče mi je obljubil dve kravi, dal mi je pa samo eno.
—	Tako! Kaj sem pa jaz?
CISTO PREPROSTO
—	Zakaj si pa ti zaprt?
—	Zaradi bolezni v ansamblu.
—	???
—	Ko smo ponoči vlamljali v blagajno, je tisti, ki je imel nahod, kihnil in zbudil nočnega čuvaja.
VELIKA ŽELJA
Jurček je bil prvič v cirkusu. Ves navdušen se je vrnil domov in odločno rekel:
—	Očka, ko bom velik, hočem biti pritlikavec!
Praktična kemija Profesor: »Povejte mi no kakšno praktično stvar, ki nam jo je dala kemija?«
Študent: »Na primer, blondinke!«
PAZITE, DA NE IZGUBITE ZOB, ZLASTI PREDNJIH!
Časnik »Berliner Zeitung« je objavil tale sodobni aforizem: »Marsikdo si je že rešil glavo, ko se je ugriznil v jezik.«
OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA
OBVESTILO
Obveščamo vse voznike motornih vozil, da bomo nadaljevali s tečaji prve pomoči za voznike motornih vozil.
Vpis se vrši vsako sredo od 8 do 10 in od 15 do 17 na občinskem odboru RK.
Glede na to, da je že opravilo tečaj nad 80 % vseh, ki imajo svoje motorno vozilo, bo občinski odbor organiziral časovno tečaje samo takrat, ko bo vpisanih odgovarjajoče število slušateljev.
Občinski odbor RK Hrastnik
ZAHVALA
Občinski odbor Rdečega križa Hrastnik se najtopleje zahvaljuje vsem tistim, ki so na kakršen koli način pomagali s svojim sodelovanjem pri zbiranju oblačil, obutve in denarnih prispevkov k izredno uspeli zbiralni akciji.
Posebno se zahvaljujemo vodstvu osnovne šole N. H. Rajka, kakor tudi podmladkarjem RK za tako številno udeležbo na dan zbiralne akcije.
Občinski odbor pa sporoča vsem, ki so dali svoj prispevek pri tej humani akciji, da bomo v najkrajšem času vaše darovane stvari dostavili tistim občanom in občinskim odborom, ki so tovrstne pomoči potrebni in jim je ta pomoč tudi namenjena.
Hvala vsem!	Občinski odbor Rdečega križa
Hrastnik