Številka 183. Trst, v četrtek 5. julija 1906. Tečaj XXXI. Izhaja / Trstu idi o!) is csijat ii pKuftlk o& 5. uri, cd poiedeljialt ob 9. iri ijiua]. tsniičre številke Be prodajajo po 3 nvft (6 Btotink) - mnogih tobakarnah v Trotu in okolici, Ljubljani, Gorici, I^rzsiu. ^L Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dombergu, Solkanu itd. Cire oglasov se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke i11 mm t; za trgovinske in obrtne oglase po 20 8to t.; ca osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 etot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-:aijna vrnia K 2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najaumj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave idinost". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moči saali za vee leto K, pol leta 12 K. 3 neeece 6 K. — Na naroČbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo ltBta. Nefrankovuna pisma Be ne sprejemajo in rokopisi so ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Glorglo Galatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost *. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. Poitno-hranllnični račun št. 841.652. ■tov. 1167. ——— Socijalna demokracija na pti stvarnega pstopia in Kompromisov. Čudno. Cesto se dogaja, da kdo govori in pripoveduje samo staro in že davno znano resnico, da razlaga kako pravilo, ki je že pripoznano kakor veljavno in neoporečno; pripoveduje torej nekaj, kar ne more presenetiti nikogar. In vendar delujejo včasih take enuncijacije kakor kako novo razodetje in so radi tega mala senzacija. Čudno, kaj ne ? r\ako, od kodi prihaja to ? Nu, stvar je pač taka, da včasih ni odločilno vprašanje: kaj govori V — marveč vprašanje: kdo govori?! Če vemo. da je to, kar kdo govori, le ponovljen izraz starega mišljenja in starih nazorov, če smo, kar čujemo sedaj, že po-pred čuli iz istih ust, potem nas to ne preseneča in vsprejemamo je kakor nekaj samo ob sebi umevnega. Će pa nam pripoveduje isto kdo drugi, iz čegar ust nismo bili navajeni slišati tacih nazorov in jih torej po vseli precedencijah tudi nismo pričakovali: potem je naravno, da smo presenečeni, in da je stara resnica za nas — novost, senzacija. Tako nekako nam je bilo, ko smo na velikem shodu radi volilne reforme dne 24. junija t. 1. v gledališčni dvorani „Narodnega doma"* poslušali gospoda Etbina Kristana, znanega govornika naše slovenske socijalne demokracije. Z vso svojo zgovornostjo je govornik preciziral in zastopal stališče svoje stranke nasproti najaktuvelnejemu političnemu vprašanju, ki je bilo v povod omenjenemu shodu: nasproti načrtu volilne reforme, kakor ga je predložila avstrijska vlada in ki je sedaj v odseku v razpravi. Glavna tendenca Kristanovega govora je bila ta, da dokaže, da sedaj gre le za to : ali dobimo volilno reformo, ali je ne dobimo ? Ta načrt je sicer krivičen, ali za sedaj se moramo zadovoljiti žnjim! Govornik se je namreč jasno in brez vsa-cega pridržka postavil na stališče, da je nekaj vendar le bolje, nego — nič!! I)a opraviči in podkrepi to svoje stališče. je g. Kristan razvil nekoliko misli o p o-litiški taktiki sploh. Kar je torej re-kel. ni bilo namenjeno le v prepričanje poslušalcev o umestnosti stališča socijalne demokracije glede na konkretni predmet, ki je bil v razpravi — ozirom na volilno reformo — ampak je izražalo nazore govornika o politiški in strankarski taktiki v obče. Govornik je menil, da v političnem življenju treba stvarno postopati. Računati da POD L ISTE K. iz Italije. Spomini s pota. I'i š e Janko Krašovec. II. Kar se tiče doževe palače, priznavam, da je spremstvo cicerona skoro neobodno potrebno, pa bilo tudi, da obiskovalec še tako dobro pozna beneško zgodovino. V doževi palači se ne more zlahka orijentirati in znamenite slikarije si bo le s težka pojašnjeval sam. Mogočen je u t is te prekrasne mramo-rove palače, ki so jej bili temelji položeni baje že 1. 814.! Kakor sokolovo gnezdo, nad dvema rudečima mramornatima stebroma stoji 1 o g g i a. Izpod njene strešice so tolikrat ob grobni tišini tja preko glav drhtaj oče množice donele besede prokletstva, in smrtne obsodbe tistih, ki so se pregrešili zoper doževo veličanstvo. Na mestu, kjer so grmele usodne besede ortela, kjer so švigale maščujoče oči beneških sodnikov, se je naselil ponižen rod golobov, ki v znamenju ljubezni in krotkosti izvršuje one prelepe čednosti, do katerih se mogočni beneški glasitelji osvete niso mogli povspeti! — — Preko ogromnega dvorišča stopamo čez Seala dei Giganti — stopnice velikanov — do prvega nadstropja. Markantno in ostro je tu zaznačena moč in veličanstvo Adrijske kraljice. I)ve kolosalni sohi, Mars in Neptun, treba: koliko se more, kaj je možno doseči?? Za njih torej, ki žele, da se volilna reforma izvede, ne preostaja druzega, nego pot — kompromisa!! Kar je povedal tu g. Kristan, ni bilo, nam nič novega. Star nauk je to, staro pravilo, tako staro, da se nam je zdelo, kakor da bi poslušali — sami sebe, oziroma razne polemične govore, ki so jih govorili naši voditelji že ponovno in o raznih prilikah proti izvajanjem govornikov iz — slovenske socijalne demokracije! G. Kristan je pripoznal tudi pot kompromisov kakor dopustno v političnem življenju in ni odklanjal taktike in politike oportunizma! To je bila za nas v resnici nekaka senzacija. Ne radi tega, ker je bilo to za nas kako novo razodetje, ampak zato, ker je govoril to — g. Kristan! Radi strani, od katere so prišle, so zvenele te enuncijacije kakor novost! In — da dostavimo hitro — kakor novost, ki nas je zadovoljila! Ne morda v namen, da bi kaj očitali temu govorniku socijalne demokracije, ampak, da podkrepimo zatrdilo o svojem zadovoljstvu, naj nekoliko oživimo spomin na nedavno minolost, ko so se na raznih shodih križale — če smemo tako reči — govorniške sablje naših in soci-jalno-demokratičnili govornikov. Glavno, kar so ti poslednji vsikdar očitali politiki in taktiki tržaških Slovencev, je bilo, da je pre-mehka, da je brez odločnosti, da vedno prosi, mesto da bi zahtevala in izsiljevala, da je torej pre — o p o r t u n i s t i č n a. Izlasti pa so socijalno-demokratični govorniki ob našem šolskem vpraša-n j u vsikdar zavzemali stališče, ki je bilo ravno nasprotno onemu, ki je je na shodu dne 24. junija g. Kristan ne le pripoznaval kakor dopustno, ampak je je celo priporočal. V političnem življenju treba za hip vzeti to, kar je možno doseči; treba je računati, koliko se.more, ker: bolje je nekaj, nego — — nič. Tako je menil (povsem pametno) g. Kristan dne 24. junija na shodu v „Narodnem domu". Ali kako vse drugačno stališče so socijalno-demokratični govorniki in listi vse do danes zastopali nasproti našemu tržaškemu šolskemu vprašanju. Kakor je menil g. Kristan : glavno je za sedaj, da sploh dobimo volilno reformo, tako ali tako ! — tako so govorili naši voditelji: Najprej glejmo, da dobimo šolo, potem bomo mogli razpravljati, kaka naj bo ! Ali socijalistični govorniki in listi so vedno in dosledno odklanjali to stališče in so proglašali parolo: Sola mora biti taka, taka in taka — in Če nima biti taka in taka, ne moremo biti zanjo! Postavljali so se torej na tisto stališče, ki je je g. Kristan odklanjal na večkrat omenjenem shodu, na stališče: ali vse, kar hočemo mi, ali pa — nič!! Ali se smemo nadejati, da se naša socijalna demokracija postavi sedaj nasproti našemu šolskemu vprašanju na isto računajoče stališče, na katero se je postavil g. Kristan nasproti vprašanju volilne reforme: sedaj gre v prvi vrsti za to. da dobimo šolo!! trgovino Oall in bivši minister za finance Bohm sta potrdila Korberjeve izjave.' gradnje v tržaškem pristanišču. Bivši ministri pred proračunskim odsekom. (Brzojavno poročilo). Dunaj 4. V proračunski odsek so prišli danes bivši ministri dr. Korber, baron Call in dr. Bohm, da odgovorijo na vprašanja, stavljena od pododseka, glede gradnje v tržaškem pristanišču. Vsi ministri so se zahvalili, da jim je dana prilika, da stvar popolnoma pojasnijo. Dr. Korber je naglašal, da se ni državni zbornici v 17. zasedanju predložilo zakonskega načrta o razširjenju tržaškega pristanišča, ker se je imelo stroške za gradnjo pokriti iz tekočega proračuna. Dotični ustavno zaprošeni delni obroki so bili dovoljeni v proračunskem provizoriju, ne da bi bil kedaj za časa vsega službovanja ministerstva temu prigovarjal državni zbor. Oferte se ni razpisalo radi tega, ker je bilo nujno treba povspešiti pristaniščna dela, in ker je tržaška občina obljubila v določenem terminu prispevati en milijon kron. Pristaniščna dela niso bila v direktni zvezi z novo železnico. V prvi vrsti se je moralo zgraditi skladišča. Minister se je skliceval na sklepe sveta državnih železnic in industrijskega sveta, ki sta zahtevala, da se nujno odpomore nedostajanju prostorov v tržaškem pristanišču. Ako bi se bilo dela razpisalo, bi se bilo s tem izgubilo mnogo i časa, na drugi strani bi se bilo otežilo nameravano udeležitev domačih tvrd k. Dr. Korber je potem obširno govoril o pogajanjih z j banko „Union". Rekel je, da ne obstojajo nikake obveze med državo in banko „Union*4 i in da ima vlada posla le s konsorcijem. On ; in njegovi kolegi so prepričani, da se ni nikakor kršila ustava, in da vse, kar se je iz-| vršilo, je bilo v interesu naše gospodarske i politike. Konečno je dr. Korber izrekel svoje za-; ničevanje tistim, ki ga dolže, da je postopal j nepošteno in v svojo korist. Bivši minister za predstavljata beneško moč na suhem in na vodi. Notranjščina doževe palače je sijajen spomenik beneške umetnosti, s katero so Jac. Tintoretto, Paolo Veronese in Palma Giovanni poveličali čine republike. V stebrični dvorani so solie beneških učenjakov, umetnikov in dožev. Stopamo čez ..scala d* oro" (zlate stopnice). Nekoč so jih smele prestopiti samo noge njih, ki so bili kakor „nobili" vpisani v „zlato knjigo". Oh, kako strašno in okrutno so obračunali časi! Danes je italijanska država, kakor lastnica te palače, radostna in vesela, da mi tujinci za borno liro brusimo svoje čevlje po teh „zlatih stopnjicah" ! Kako pravi Goethe nekje: „Es wandelt niemand unge-straft unter Palmen". Prelestne so saborske dvorane beneške ljudovlade. Predaleko bi vedlo, da bi omenjal vseh umetniških umotvorov očarujočih dvoran ; za moj okus je pač najkrasnejša dekoracija stropa v „sala del colleggio", ki predstavlja skupine: Neptun in Mars, vira in Venezia, obvladajoča zemeljsko krogljo. Vsi so od P. Veronese. V „sala del maggior consiglio*4 je največa slika na vsem svetu, Tin-torettov paradiž, na kateri je baje glav, kolikor v letu dnij. Ne morem si kaj, da ne bi omenil zabavne dogodbice, ki se je pripetila v doževi palači. Imeli smo baje beneških ciceronov; ali nobeden njih ni umel češki. Med našimi izletniki pa jih je bilo nekoliko, ki niso znali : nemški, v katerem jeziku je začel cicerone j razjasnjevati. Kmalu so se oglasili ogorčeni klici, zahtevajoči češko objasnjevanje. „Ako poznate naš denar, morate poznati tudi naš jezik !" „Ne umemo nemški! Proč z nemščino ! Češko razlaganje!" — Ali ravno tako 'gosti so bili klici: „Ne izgubljajmo časa !" j „Saj vsakdo ume nemški ! Naj se nadaljuje v : češki razlagi!" Konfuzija je bila gotova. Druzega izhoda iz te zmešnjave ni bilo, nego da smo se razdelili v dve skupini: ena, ki je bila zadovoljna z nemšlo razlago ciceronov, in druga, ki je zahtevala češko razlago ; z drugo skupino je šlo seveda počasneje : cicerone je govoril nemški in neki gospod je razlagal to skupini v češčini. Proti poludnevu smo si ogledali še nekatere prodajalnice stekla na Markovem trgu. Beneška stekleninska obrt, ki je slovela že v starih dobah, je bila utemeljena od bizantinskih steklarjev. Že 1. 1289. pa so zaradi nevarnosti ognja premestili steklarne iz mesta na otok Murano. Najbolj so se beneški stekleni izdeli razcveteli v 15. in 16. stoletju. V 18. stoletju so beneške steklarne popolnoma propadle, v poslednjih 50 letih pa je ta obrt zopet oživela. Ob poludne smo poleteli s parnikom zopet v naša stanovališča na otok Lido. Popo-ludne smo odpluli s parnikom na otok Murano. Pust je prav za prav ta lagunski otok in poln je steklarskih tovaren. Eno teh smo si ogledali: prelestne so tenke, fantastično iz- Avstrijska delegaeija. (Brzojavno poročilo). Dunaj 4. — Avstrijska delegacija je vsprejela v specijelni debati proračun ministerstva vnanjih stvari ter razpravlja sedaj proračun mornarice. Odstop Goluchowskega ? „Pesti Hirlap" javlja, da naš minister za vnanje stvari, groi'Goluchowsky, odstopi v kratkem in da njegovim naslednikom postane grof I. Andrassy. Torej zopet Madjar voditelj naše vnanje politike ! ! A to je : slovanska večina prebivalstva v monarhiji ostane tudi na dalje brez vsake moči in vpliva na zastopstvo monarhije pred svetom. Večni — hlapci! Iz Hrvatske. V kupo zadovoljnosti je padla velika kaplja grenkobe. Javno mnenje na Hrvatskem je skrajno razburjeno radi dogodkov, ki so se pripetili povodom instalacije novega guvernerja na Reki, grofa Aleksandra Nako. Hrvatski narod je ob tej priliki doživel večkratno raz-žaljenje. Razžalil ga je novi guverner s tem, da je v svojem govoru navdušeno proglasil, da na Reki ima dominirati — m a d j a rs k o-italijanska kultura! Drugo razža-ljenje pa je bilo obseženo v dejstvu, da so s parnika »Tatra", ko je imel stopiti nanj novi sneli hrvatsko zastavo, da guverner. Tretje razžaljenje je bilo, da ni bil n a s 1 a v n o s t povabljen ni jeden hrvatski politik in novinar! — To je najliuja demonstracija proti političnemu ugledu in veljavnosti narodu, in kraljevstva hrvatskega, pred vsem pa demonstracija proti vsaki pravici Hrvatske do Reke I ! To pritiskanje Hrvatov v globino brezpomembnosti je moralo ogorčiti hrvatsko javnost. Ako bi ne bilo tako, bi uiuiiili misliti, da hoče Hrvatska pozabiti na vso svojo minolost krvavih bojev za samostalnost in da hoče na Reki — abdicirati. Hrvatska javnost mora zahtevati najiz-datnejega zadoščenja za razžaljenje, ki je je doživela. Ako ne dobi tacega zadoščenja, potem bo jasno, da se je vzbudila iz lepih sanj reške resolucije. Hrvatska se ne sme zadovoljiti z lovom za krivcem, kateri lov je menda že začel in ki se ima zvršiti s tem, da najdejo krivca... v predsedniku paroplovne družbe „Ungaro-Croata", ki že skuša vzeti vedene, živobarvne čaše, posode, cvetice, lestenci itd. Tudi zrcala, in celo mozaik se izdelujejo tu. Vendar se naši češki gostje niso mnogo zanimali za te steklene in mnogi so trdili celo, da so češke steklarne, kakor n. pr. ona grofa Harracha, mnogo zanimivejše. Blizu Murana je beneški mirodvor nazivan „S. Michele". Tudi groblje je na otoku, kjer je samostan. Pokopališča v Italiji, posebno v večjih mestih, spadajo med prve mestne zanimivosti. Isto se sme trditi tudi o beneškem pokopališču, kjer se nad domovanjem mrtvih raztezajo krasni gaji cipres in v njih senci se blesti marsikateri kameniti umotvor, čegar ustvaritelj je v teku časa že sam postal prebivalec tega velikega domovanja zamrlih beneških generacij. Mnogo je bilo naših izletnikov, ki še nikdar niso zrli vekovečnih morskih planjav. Pod večer, ko smo se vračali s pokopališča, smo poleteli na široko morje. Nad Poseido-novim kraljestvom se je razgrinjala veličastna tihota in mirina. Plavajoči solnčni odsevi so se izgubljali z morskimi valovčki. To je mir, svet in tajinstven, nad gladinami vekovečnih vodenih planjav ! Sveže brsteče gajevje Lida je ob prvih sočnih večernih poljubih božal baržunasti zefir, ko smo se vračali z izleta na široko morje. Še eno noč na otočju med valovji Adrije in jutri brzo na noge, ker jutrajšnji dan velja potovanju — v Loretto! (Pride še.) Stran TI »EDINOST« štev. 183 V četrtek, dne 5. julija 1906 grehe na-se. Hrvatska se mora postaviti na stališče,, da kriva je skupna vlada. — Ta ima dati zadoščenje. Dogodki na Ruskem. Poslanik grof Osten - Sacken pozvan k carju. Iz Berolina poročajo : V tukajšnjih ruskih krogih se govori, da je ruski poslanik v Berolinu, grof Osten-Sacken, prejel iz Petro-grada vest. da želi car govoriti ž njim čim prej. Temu potovanju poslanika pripisujejo veliko važnost. Upor vojakov v Mandžuriji. Iz Petrograda javljajo : Glasom vesti iz Harbina je v raznih posadkah vztočne Sibirije in Mandžurije zopet izbruhnil upor. Vojaki odločno zahtevajo, da se jih odpošlje v domovino ter odrekajo častnikom pokorščino. Več častnikov je bilo tudi ubitih. Izlasti je baje v okrožju Usurija gibanje zelo ne- varno. Domače vesti. imenovanje. Pristav moške kaznilnice v Kopru Julij Schiller je imenovan nadzornikom ženske kaznilnice v Begunjah. Ciril-Metodijski dar. Odbor moške podružnice družbe sv. Cirila in Metodija razpošilja ta-le poziv : Rojaki ! Danes obhaja slovenski svet praznik naših blagovestnikov sv. Cirila in Metodija. Podpisani odbor se obrača ob tej priliki z zaupanjem do Vas. cenjeni rojaki, ter Vas prosi, da tudi letos proslavite ta naš narodni praznik z blagodušnim darom na žrtvenik domovine : v korist velevažne družbe sv. < 'irila in Metodija. Žrtvujte torej vsak posvoji moči Ciril-M e t o d i i e v d a"r ter pomozite s tem reševati našo mladino tu v Trstu in drugod ob mejah, kjer preti narodni pogin. Vsaki, tudi najmanjši dar nam je ljub. Ne pozabite, da nam v Trstu vsi oni, ki bi nam morali dati zavodov za naš kulturni razvoj, kruto odrekajo vse. Vaš plemenit protest zoper t o n a s i 1 j e n a j bo Ciril-Metodijev dar!! Ako pa kdo po neljubi pomoti ni dobil na dom poslane nakaznice, naj blagovoli poslati svoj dar na naslov : „Moška podružnica družbe sv. ('irila in Metodija (.Tos. Ajdišek, blagajnika namestnik, uradnik Tržaške posojilnice in hranilnice") Trst. trg pred vojašnico." X. javna seja mestnega sveta. Pri-čenši ob 7. uri se je sinoči vršila X. javna seja mestnega svela s ze napovedanim in v našem listu priobčenim dnevnim redom. Prisotnih je bilo 40 svetovalcev. Predsedoval je župan dr. Sandrinelli. Vlado je zastopal vladni svetnik A. Lasciak. Po prečitanju in odobrenju zapisnika prejšnje seje je župan odgovoril na razne interpelacije, mej tem je poročal tudi, da bo — železniška proga Sv. Sava — klavnica dovršena še letos. Za tem je prišel v razpravo predlog za gradnjo nove ceste preko Škorklje, katera gradnja bi zahtevala — po predlogu mestne delegacije —470.000 kron troška. Razprave so se vdeležili svetovalci Mayer, Baschiera, Gerdol in dr. Slavik. Svetovalec Mayer je v imenu finančnega odseka predlagal, naj se proračunjena svota zmanjša na 370.000 kron in priporočal naj mestni svet dovoli to svoto pod pogojem, da lastniki zemljišč, po katerih bi imela iti cesta, odstopijo brezplačno prizadeta zemljišča. — Baschiera je izjavil, da bo glasoval proti pred- ; logu, ker cesta da ni več potrebna, kajti no-: rišnica se ne gradi v Škorklj i, ampak pri sv. Ivanu. Svetovalec Gerdol je dejal, da prebivalci Skorklje zahtevajo to cesto že 63 let. Ni res, da cesta ni potrebna. Dr. Slavik je izjavil, da se od manjih posestnikov ne more zahtevati, naj brezplačno odstopijo zemljišča za cesto, ker to da bi bilo v njih škodo. Brezplačen odstop zemljišč nai se zahteva le od večih posestnikov. No, predlog je bil vspre-jet s popravkom svet. Mayerja in odobren trošek 370.000 kron. Za tem je bil odobren proračun za mestno plinarno za leta 1903 in 1904. Odobren je bil tudi naknadni kredit 400 kron za lokalno policijo. Po javni seji se je vršila III. taj na s e j a m e s t n e g a s v e t a. V tej seji so bili na njih lastno prošnjo premeščeni okrajni zdravniki : dr. Usiglio iz Rojana v mesto (novo mesto), dr. Poliak od sv. Ane v staro mesto. Imenovani so pa bili okrajnim zdravnikom : za Skedenj dr. Freiberger, za Vrdelo dr. Gladolicli, za Rojan dr. Stuparich, za Barkovlje dr. Hrovat in za sv. Ano dr. Avieni. Ogledovalcem mrličev je bil imenovan dr. Saunig. Dalje je bil imenovan strojevodjem v novi norišnici konkurent Karol Agostinis. Velika planinska slavnost. ki jo je priredila minolo nedeljo trž. podružnica „Slov. plan. društva" pri Sv. Ivanu, je izpala (kakor že omenjeno) nad vse častno v vsakem obziru izlasti tudi gmotnem. Dasiravno je vreme marsikoga odvrnilo od poti na ta planinski dan. je bil vendar prostrani vrt v kratkem prenapolnjen z občinstvom. Ves veselični prostor je bil krasno odičen s svežim smrečjem in kaj okusno so bili prirejeni posamični oddelki: kakor planina, semenj, kavarna, koča, muzej itd. Da je pa vse to slavje toli častno izpalo na tem gre pred vsem zasluga častitim gospem in cenjenim gvspicam, ki so požrtvovalno vršile svoje narodno delo, a izlasti še čast gospej Z i n k i 4r. R y b a revi ki je toli spretno in vspešno vodila vse delovanje damskega odbora pred slavnostjo in tudi na istej. Dičcn paviljon, okrašen zelenjem in živo-barvnimi preprogami, je poživljal občinstvo na — planinski semenj. Raznovrstno blago je privabilo kmalu neštevilo občinstva, kjer so brhke planšarice v kratkem napravile prav dobro kupčijo. V tem oddelku so sodelovale sledeče dame: g. Ev. Valentičeva, nje namestnica gospa I. dr. Wilfanova, gospice • Angela PODLISTEK. Podklošterska roža. (Ferdo Plemič.) V Podkloštru ) se je prikazala vsikdar bela roža, kadar je imel umreti kateri menihov on dot nega samostana. Bil je nekdaj mlad menih, ki je silno ljubil svoje življenje. Mnogo je molil in prosil Boga, posebno pa, da bi kaj dolgo izostal konec njegovega bivanja na zemlji, na tej krasni zemlji, med kipečimi planinami. In glej. nekega jutra zarana je našel plačilo za svojo pobožnost, je našel na svojem kornem stolu — belo rožo, rosno in dehtečo oznani e val ko gotove smrti. Groza je prevzela meniha. Umreti, sedaj ? Ne ! Zlobna misel se mu je porodila v srcu ; ozrl se je, nikogar ni bilo blizu. Zgrabil je tedaj s tresočo roko belo rožo in jo položil na stolico — najstarejšega patra. Čez tri dni je oni pater umrl. ^Mladenič pa je živel dalje in dalje in se je staral in staral ter videl, kako leži bela roža kmalo na tem, kmalo na onem stolu — na svojem nikoli. Pomrli so mu vsi tovariši iz mladih dni, ostal je le on, siv in sključen, živ izgled menihom in podklošterskim prebivalcem, da pla- *) Arnoldstein v Zilaki dolini. čuje Bog pobožnost že na tem svetu z dolgim življenjem. A on je prebdeval po dolge noči v svoji celici, upiral votel pogled pred-se, molil in molil ter prosil in prosil — bele rože. Nekega dne pa so ga našli mrtvega v samostanskem vrtu, z belo rožo v krčevito stisnjeni pesti, blaženim nasmehom okolu usten. Od tedaj se ni več prikazala bela roža v Podkloštru-- Ura je bila tri in sosedov petelin je zapel s svojim tankim glasom. Premetaval sem se po postelji, spanec se mi ni hotel vrniti. Vstal sem ter odprl okno. V temno senco zaviti so ležali gozd in njive pod menoj. Preko njih pa je hitelo enakomerno šumenje reke Žile. Prvi svit je udaril ob ponosno skalnato čelo orjaškega Dobrača. Ura je bila vnovič; štiri. Zganil sem se, prievrstil črevlje, nadel si svoje oblačilo. Se palico in klobuk in liajdi ven na piano v vlažno morje goste jutranje megle! Ubral sem pot v Podklošter. Moja babica, dobra žena. mi je pogosto pravila v mojih otroških letih, da so me prinesli cigani iz daljnjih, daljnjih krajev onkraj morja. In takrat sem vedno pogledal na svoji borni ročici, tako rumeno-rjavkasti, in si mislil: Babica, siva žena, ima prav !" Je-li res kaj cigana v meni? Kdajpakdaj me nekaj zgrablja tako silno za prsi in tedaj moram ven, ven v svet — gorje, če ne smem. In danes je zopet tak kritečen dan. — Sel sem na obcesten kamen, a ne iz utrujenosti. Valentičeva, Tonica Cargova, Angela Marte-lančeva, Mimi Pertotova in Mimi Gromova. Nasproti semnju je bila pa postavljena lična gorska kavarna, kjer se je lahko sleherni okrepčal z izborno vedno svežo kavo, sladoledom, slaščicami itd. Tudi v tem oddelku je deloval venec veselih planšaric, tako, da si šel težko mimo, ne da bi se ustavil tu. Ta oddelek so vodile : gospa M. dr. Pret-nerjeva, namestnica g. A. fdr. Slavikove ter gospici S. Rebayeva, M. Skukova in Irma Šrekeljeva. Komaj pa si napravil par korakov naprej, bil si že ob vznožju poti, ki je vodila k Triglavski koči. Po strmi a precej široki stezi se je dospelo kmalu do vrha, odkoder se je odpiral obširen plan. pogled na dolinsko življenje in vrvenje. V preprijetni zeleni koči dobil si lahko pristnega planinskega okrepčila mleka, surovega masla, medu, gnjati raznih pijač itd. Ni čuda, da je bila koča vedno zasedena veselimi gosti. Triglavsko kočo so oskrbovale kaj marljivo: gospa Ema Bartelj-nova, namestnica Mar. Vinškova ter gospice : Ema Gorjupova, Milka Martelančeva, Mira Kovačeva in Marica Mavrinova. Kaj pa je to zvonenje in klicanje ? Udarimo jo navzdol. Velik štirioglat iotor z napisom „veliki planinski muzej" nas je vabil v obiske. Kdo bi se pač ne udal laskavim besedam živahne planšarice, ki je za malo cenv vabila na obisk, ter vrlemu klicatelju, ki je opisoval znamenitosti tega podjetja, ki je prišlo prvič in zadnjič v Trst. Prepovedano je bilo smejati se, tipati predmete, pod kaznijo je grozil napis, a težko si našel koga, ki bi se pokoril tej prepovedi, marveč je sleherni sledil ravno nasprotnim utisom, razstavljenih predmetov, ki so jih prireditelji prav izbomo pogodili. Triglav — tri zeljnate glave; Črna prst — kup črne prsti itd. Dalje najdbe : Hortisov meteor — kljuka — pot do mastnih služeb itd. Tudi muzej je napravil prav dobro kupčijo pod vodstvom plan. blagajničarice, gospice Milice Pertotove in klicatelj g. Justa Arharja. Omenjati nam je še tudi zgovornih prodajalk cvetic in razglednic : gospic Tonice Odinalove, Gasperšičeve ter Zore Vinškove, katerim si se le težko izmuznil praznih rok, ako so te zasačile. Slavnost sta poveličevala slovenska narodna godba Svetoivanska, ki je to pot jako dobro vršila svojo nalogo, ter čil pevski zbor planincev, ki je to pot prvič javno nastopil. Sveži glasovi, lepo prednašanje, vse to se je združevalo v harmoničen zbor in zato vrlim pevcem tudi ni manjkalo priznanja. Jako častno zastopana so bila na veselici razna narodna društva kakor „Slovansko pev. društvo" ki je zapelo tudi več pesm „Kolo", dalje „Slov. čitalnica" „Sokol" in druga. Ta bratovska ljubav in vzajemnost bo gotovo bodrila podružnico za nadaljnje delo, da bo tudi v bodoče vsikdar odbijala napade tujinstva na prirodne krasote naše lepe slo- Premišljeval sem, da me v tem hipu nihče ne pogreša in da bi sedaj prav lahko umrl. „MflT" sem začul in ob jednem se je naslonila lepa glavica na moje koleno. Bil je naš — pes Stoj. ki je bil stekel za mano. Pogladil sem ga in se vzravnal, potem pa dalje po državni cesti v Podklošter. Videl sem marsikaterega zgodnjega kmeta, kako je stopil pred prag, stegnil roki najprej od sebe v zrak, potem za tilnik ter slednjič kobalil v hlev s težkimi, neodločnimi koraki. Oj kako grenko je naše vsakdanje delo! Solnce me je pozdravilo, tam, kjer se od državne ceste, ki vodi v Podklošter, odceplja druga cesta, ki vodi čez korenski prelaz na Kranjsko. Ze sem zagledal od daleč razvaline nekdaj mogočnega podklošterskega samostana. Ta samostan je bil prvotno grad. a slednji njegov vitez Arnold (odtod nemško ime Ar-noldstein) ga je daroval bamberški škofiji 1. 1070. menda. Sedemintrideset let kasneje prišli so semkaj Benediktinci ter prebivali tu do 1. 1783., ko jih je odslovil cesar .ložef II. Trg pod samostanom in samostan so zasmo-dili Turki 1. 1476. Sedanja oblika samostana je torej iz 15. stoletja. Se v prejšnjem stoletju so služili samostanski prostori raznim c. kr. uradom, a drug požar jih je uničil vnovič, jih oropal strehe ter jih prepustil dežju in vetrovom. - Vsega tega si seveda nisem izmislil jaz, to je zapisano v grozno učenih knjigah, ki sem jih prelistoval nekdaj. Ljudje v trgu so bili na nogah in (hvala Bogu!) tudi krčmar j i. Tako sem hitel skozi trg ven do postaje, kjer sem vedel za dober venske domovine. Vse slavje je zaključi-končno še ples. Pristna domača godba, kal koršnjo nahajaš le po lepi Gorenjski, izlasti bohinjski dolini, zasukala je marsikomu pete, dokler ni udarila ura ter pozvala planinske plesalce na odhod. Tako se je zaključilo to planinsko slavje častnim uspehom in (kakor doznajemo) je tudi materij alen uspeh istega jako po-voljen. Podružnici in vrlim planincem častitamo pa na tej povsem novi in krasni prireditvi ter se nadejamo da nas še večkrat popeljejo na takov „veseli dan na planinah", kakor minolo nedeljo. Podpis nove pogodbe. Danes bo na Dunaju podpisana nova pogodba med vlado, dalmatinskimi paroplovnimi društvi in avstrijskim Llovdom. Danes je bila na Dunaju podpisana pogodba med parobrodari i ter Jadransko in dalmatinskimi bankami. Ob smrti matere škofa d.ra Mah-niča. Iz Krka nam pišejo : Dne 30. t. m. je prominola v Krku v 75. letu svoje dobe g.a Josipina Mahnič, mati prevzvišenega gosp. škofa dr.a Antona Mahniča. Pogreb je bil impozanten. Pokojnici pa, ki je vedno želelu, da bi jo krila slovenska zemlja, bodi lahka in mila gruda hrvatska ! Iz Komna nam pišejo : V Edinosti" je bilo že naznanjeno, da bomo meli v Koiunu tombolo, ki jo priredi pevsko društvo „Lira" Opozarjamo pa da se tombola ne bo vršila dne 28., ampak dne 22. julija. Popravek. V zaključnem odstavku uvodnega članka „In zopet vprašanje sporazum-Ijenja med Italijani in Slovani" v včerajšnji štev. je čitati: „Bedasti bi bili. ako bi v svrhe — ki so za sedaj zgolj utopija— žrtvovali kaj od realne svoje pozicije, ako vidimo, da nasprotnik niti ne misli na sporazumljenje ampak le na naše n a v d u š e n j e". Čitatelj je gotovo že sam uganil, da se je tu urinil tiskovni po-grešek. Citati treba : udušenje. Zabranjena glagolska maša. Iz Spljeta poročajo : Kakor vsakega leta, se je imela tudi letos na praznik sv. Cirila in Metodija služiti slovesna glagoljska maša. To let« je škofijska kurija to mašo prepoved a 1 a. Radi tega vlada med prebivalstvom veliko ogorčenje. Razpisana služba. V c. kr. kaznilnici v Kopru je razpisano mesto višega paznika z letno plačo K 1200. Cerkev zgorela. V torek ob 2. uri 15. min. popoludne je pričelo goreti v veliki cerkvi sv. Mihaela v Hamburgu. Ob 3. uri se je zrušil zvonik cerkve. Ogenj se je razširil tudi na sosedne hiše. Ob 4. uri se je zrušila cerkvena streha. Cerkev je popolnoma zgorela. Zgoreli so čuvaj za ogenj na zvoniku, trije delavci in en mehaničar, ki so popravljali uro. Požar je navstal baje vsled neopreznosti delavcev. Zahvala. Odbor pevskega društa „Lipa" v Bazovici se najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so kakorsibodi pripomogli, da je veselic:*. hotel z mično verando. Ali vsaki tretji korak sem se oziral v samostanske podrtine, je-li 11-gleda skozi zevajoča okna impozantnih zidin obraz — mladega Benediktinca. Prišel sera do restavracije. Dva debela, rudečenosa ir, redkolasa Nemca sta sedela v verandi. Z Nemci se ne maram mnogo pogovarjati ; premalo nemškega mi znajo in ob vsaki reči postajajo grozno zamišljeni. Poslednje je trdil že njihovi pesnik Goethe. Sel sem sam k svoji mizi ter si preganjal čas po svoje, dokler ni prižvižgal vlak. Tedaj pa sem pohitel na postajo. Polno nas je bilo v železniškem vozu, jedva sem si priboril tesen prostorček na trdi usnjeni klopi. Potem šele sem privzdignil oči, ki jih je obhajala še dremota. Kdo mi je sedel nasproti V Bela roža! Da, ona, ona je bila. Ohlapna, tenka in bela obleka je obdajala njeni život, oj kraser. život! Klobuk je bila snela in gosti kodri so se jej usuli krog belega čela in bledih lic ter temno obdajali mehko risano obličje. Glavo je bila naslonila na kupejevo steno, oči pa je zastirala s prozornima trepalnicama in dolgima. dolgima vejicama. Roki je imela sklenjeni za hrbtom in nožica jej je trepetala nervozno po podu. Bela roža ? Uprl sem vanjo svoje oči in takrat sta se povzdignili njeni trepalnici za hip in demonsko zmagonosen pogled je šinil preko mojega obraza. Vstrepetal sem po vsem životu. Bela roža — smrt ! V četrtek, dne 5. julija 190G. »EDINOST« štev. 183 Stran IK tega društva toli lepo vspela. V prvi vrsti se zali valj uje seveda bratskim društvom ,,Zvon,: z Opčin. „Kolo" iz Trsta in „Tabor" iz Lokve na obisku in sodelovanju — na tem dokazu bratske ljubavi. Hvalo je dolžno društvo tudi svojemu staremu dobrotniku, g. Josipu Urbančiču, ki je drage volje prepustil svoje lepe prostore in šel sploh na roko društvu v vsakem pogledu. Slednjič se zahvaljuje odbor vsemu občinstvu na častni udeležbi in podeljeni vspodbuji in podpori. Neznani so na stanovanju Frančiške Križmančič v Rocolu št. 57 ukradli uro. vredno 8 kron. in 5 kron denarja. — Na stanovanju Frančiške Masnec v ulici del Tintore št. 1 so ukradli posteljno pokrivalo vredno 20 kron. — Iz kabine na Llovdovem parniku „Hunga-ria" so kurjaču Andreju Tomažič ukradli volnen jopič, vreden 14 kron ; a kurjaču Ivanu Orlić so iz iste kabine ukradli vso obleko vredno 48 kron. = Vlomivši v zalogo oglja gospoda Evgena C hierini v ulici Massimo D' Azeglio, so vzeli razne knjige in že izpadle račune, ki pa nimajo — ne knjige, ne računi — nikake vrednosti. Žepni tatovi. Trgovski agent Fran Jer-kič. doma iz Ajdovščine, a stanujoči v ulici deli* Industria št. 2, je prijavil na policiji, da mu je predsinočnjim v ulici di Crosada neznan tat ukral kovinasto uro in srebrno verižico. vredno oboje 17 kron. V hipu, ko je okral .Terkiča. je bil tat v družbi treh komaj 18-letnih mladičev. Samomor. 24-letna služkinja Cecilija j Matevšič, ki je služila v krčmi Marije Chian-dussi v ulici Giulia št. 12 in stanovala skupaj z gospodinjo v hiši št. 87 v ulici del-1* Aojuedotto, je šla predsinočnjim spat olj navadni uri. Posteljo je imela skupaj s 16-letno gospodinjino hčerjo. Tudi predsinočnjim sta spali skupaj, in sicer sta legli obe hkratu. Tekom noči je pa Cecilija vstala in šla v kuhinjo. Vrnila se je bila kmalu in zopet legla v posteljo. Ko se je včeraj v jutro go-spodinjina liči zbudila, jej je vdaril v nos močan smrad po karbolni kislini. Ker se jej ie to zdelo jako sumljivo, je pogledala od bližje Cecilijo in spoznala je, da je ta že mrtva. Vsa prestrašena je takoj poklicala na pomoč mater in druge člene družine, ki so nemudoma dali pozvati zdravnika se zdravniške postaje, a ta nncM«« — -zeg. mrt p ^»oci k samomorilki policijski uradnik, ki je vzel stvar na zapisnik in potem odredil, da je bilo truplo nesrečne mladenke prenešeno v mrtvašnico pri sv. Justu. Na mizici poleg postelje so našli listek, napisan svinčnikom in naslovljen nekemu Vincencu F., ki je bil njen zaročenec. Na listku je bilo napisano : „Če storim smrt, jo storim zato. ker ljubim !" Anarhistični atentat v javnem vrtu na velikem trgu. Predsinočnjim okolu 7. ure in pol je bil javni vrt na velikem trgu poln ljudi. Na nekem stolu so sedele 3 ženske, a okolu njih je bilo več paglavcev. Hkratu je nekaj grozno počilo : nekaj je bilo eksplodiralo pod stolom, na katerem so sedele one 3 ženske. Te so seveda skočile vse prestrašene po koncu in pobegnile kričaje, da je bila vržena „bomba". Redarji, ki so v isti hip prišli tja, so pa kmalu zasledili „metalca bombe". Bil je 12-letni Štefan D., doma iz Kopra. Odvedli so ga na stražnico v ulici dei Rettori, kjer je dečko — sam jako prestrašen — povedal, da je stavil pod stol „pa-trono" in potem udaril po njej s kamnom. Patron o mu je bil dal neki paglavec, katerega ne pozna, in ga naučil, kaj ima ž njo narediti. Štefana so odvedli k očetu in ga njemu jako toplo priporočili. Pripoveduje se, da je imela ona eksplozija, radi tega toplega priporočila, posledice pod dečkovim hrbtom. Koledar ln vrezna. Danes : Ciril in Metod, slovanska blagovestnika; Leledrag; Marula. — Jutri: Izaija. prerok ; Domogoj ; Dobrija. — Temperatura včeraj: ob ii. uri popoludne -j- 29" Celsiua. — Vreme včeraj: deloma oblačno. Sedaj mi je bilo jasno, kaj me je gnalo sem v Podklošter pred jutranjim svitom. Pričakovala me je, priti sem moral — po svojo smrtno obsodbo : Cela roža — smrt! Minili so časi, ko se je prikazovala pod-| klošterskim menihom v podobi nežne cvetice. Sedaj je samovoljna in ne podvržena zlobni roki nepokornega človeka. Tam sedi in diha, diha : Bela roža — smrt ! In ta demonski smeli okolu žareče ru-dečih usten ! In to pijoče, dušo pijoče oko ! Moje oči so trudne, a nočejo se ločiti od njenih. Ni ga junaka, pred katerim bi trepetal, niti pred teboj ne. Bela roža — smrt ! Zapuščajo me moči in blagodejen mrak lega na moje oči. Zenici ne vidita več solnca tara zunaj, solca in življenja. Duša mi za-spava... Prespal sem svojo postajo, peljal sem se za eno dalje. Ko sem se vzbudil, ni je bilo več, izginila je— bela roža. Ha. ha, bela roža ! ..Kako otročji postaja človek, ko se mu dremlje !" sem si mislil in se nasmejal ciuiško. Izstopil sem iz vlaka, truden pobit. Pogrešal sem svojega psa. Stoj se je vrnil Še le drugega dne. Okolu vratu je imel ovit venec rudečih in belih rož. Otroci so mu jih privezali na ovratnik. Nič posebnega torej. A ko sem mu snel ta okrasek izpod gobca, zazdelo se mi je nakrat : „Ni-li to moje sopotovalke, bele rože, slednji pozdrav in — o|^omin Društvene vesti in zabave. Pevsko društvo „Zarja" priredi v nedeljo v Rojanu prvo vrtno veselico. Cesto že nam je bila prilika, izlasti zadnje čase, da smo poslušali krasno pevanje tega za Rojan neobhodno potrebnega pevskega društva, in smo se uverili kako precizno izvaja najtežav-neje pevske .točke. Med sedanjim obširnim programom so tudi arije iz lepe hrvatske opere „Maričon". Za smeh bo skrbel naš smešni Flikse, a mej veselico bo poslovala šaljiva pošta. Da ne bo pritožb radi postrežbe, bo točilo rojansko konsumno društvo najboljša vina in sveže pivo po navadnih nizkih cenah. Ker je društvo „Zarja" v umetni pesni obilo napredovalo, a ima s tem svojim spo-polnjevanjem mnogo stroškov, se najtopleje priroroča slavnemu občinstvu, da priliititi v obilnem številu na ta koncert v senčnati Rojan. Ornega. Otroški vrtec v Rocolu javlja znancem prijateljem in ljubiteljem mladine, da priredi svojo otroško veselico pri!.- ' " y t m. v šolskih prostorih Ker IP i m nI ir»»trw pokritje teh stroškov, će potreben vsestranske podpore ; radi tega se je nadejati obile vdeležbe. Nadalje se obrača podpisano vodstvo do vseli spoštovanih dam s ponižno prošnjo, da se usmilijo revnih rocolskih otročičev ter blagovolijo podariti po svoji moči nekoliko slad-čic, ali malo maUnovca, da bo možno otro-čiče skromno pogostiti kakor navadno vsako leto. Darove je pošiljati v zavod sv. Nikolaja, ulica Farneto. Nadejaje se obile udeležbe in vsestranske podpore se v naprej zahvaljuje Vodstvo. Veliki izlet „Tržaškega Sokola" v Na-brežino bo dne 15. julija 1900. Glavne točke: 1. Skupni odhod iz Bivija z godbo in zastavo na čelu na slavnostni prostor. 2. Javna telovadba. 3. Ljudska veselica na občinskem vrtu. 4. Fctje. 5. Pies na posebnem odru. Sodelu-jejo blagohotno razna pevska društva in tamburaški zbor od Sv. Ivana pod vodstvom kapelnika g. H. O. Vogrič-a. Na veselici in pri plesu bo svirala svetoivanska godba. Dramatična predstava, katero je priredila „Narodna čitalnica" v Rojanu. dne 1. julija v dvorani „Narodnega doma" v Bar-kovljah je kaj dobro vspela. moralno in tudi materijalno. Posebno se zahvaljujemo našim diletantom, kateri so največ opomogli v to in „Tamburaškemu odseku" pevskega društva „Adrija", za blagohotno sodelovanje in za res prekrasne točke, ki so jih izvajali med in pred dejanji. Zahvaljujemo se tudi za vdeležbo oddelku pevskega društva „Kolo" in vsem udeležni-kom. ki so pokazali s tem, da stojijo še vedno zvesto na narodni strani. Vstopnino so preplačali sledeči gospodje in dame : Pertot Ernest 1 K 50 st., V. Čer-nigoj 1 K 50 st., Mavric Anton 1 K, Zupančič Fanv, Treven Josip, Znideršič Ana, Cvetličič, Vouk Amalija, Pertot Silvester, Gerbec Rikarda, Pertot Jakob, Gerbec Dragjtina, Krošelj Janko, Petrič Josip, Pertot Valentin, N. N., Pogorelec Anton po 50 st.; Mozetič Josipina, N. N. po 40 st. Vsem velikodušnim darovateljem iskrena hvala. Kakor nori udje so se vpisali: g. Blažek Ferdo, g. Stok Jakob. g. Bremec Anton, g. Petelin Ivan in g. Cerč Alojzij. — Le vedno tako naprej, ker v edinosti je moč. Odbor „Nar. Čitalnice". Pevsko društvo „Kolo14 v Trstu priredi v nedeljo dne 15. julija ob 5. uri pop. o priliki obletnice razvitja društvene zastave veliko veselico. Društvo se kaj marljivo pripravlja, da slavnemu občinstvu nudi tega dne obilo užitka na glasbenem polju. Da pa se bo slav. občinstvo tudi kaj zabavalo med pevskimi in glasbenimi točkami, preskrbel je odbor društva tudi šaljivo pošto. Torej na svidenje dne 15. julija v „Narodnem domu" v Barkovljah. Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metodija na Greti bo imela v ponedeljek, dne 9. julija ob 7. uri zvečer v prostorih „Konsumnega društva" v Rojanu svoj redni letni občni zbor. Akad. tehn. društvo ,Tabor' v Gradcu priredi dne 7. t. m. svoj IV. redni občni zbor ob 7. uri zvečer pri „Zeleni Stajarski" z naslednjim sporedom : 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 3. čitanje zapisnika ,Slovenije', 3. poročilo odborovo, 4. proračun, 5. slučajnosti. Slovanski gostje dobrodošli! Nemška prestolonaslednica povila princa. POTSDAM 4. Prestolonaslednica Cecilija je danes predpoludne povila princa. Rusija. PETROGRAD 4. Nad okrožjem Odega je na mesto izrednega varstva proglašeno vojno stanje. PETROGRAD 4. Ukaz višega poveljnika petrograjskega vojnega okraja in garde odrejuje, da se proti poveljniku in bataljonskim poveljnikom, načelnikom stotnij ter drugim častnikom razpuščenega prvega batalijona Preobraženskega polka prične preiskava ter da se krivce izroči sodišču. Darovi. Darovali oziroma preplačali so vstopnino k domači zabavi pevskega društva „Adrija" dne 17. jun. t. 1. sledeči gg. : Veleč. g. župnik Anton Kjuder K 10, Peter Verčon K 2, Jos. Verčon K 1.20, zbrana družba v „Sežani" K 1.80. Po eno krono : Lovrenc Ščuka, H. Humplih, Jos. Zabrič, R. Znideršič, Rojančan, Ignac Živic, Jos. Pertot, Andrej Cuban. Po 60 st. : Silvester Pertot, Ant. Mavrič, Bole, Ljudevit Geržina. Janko Krošelj, Svetko Martelanc ml., N. N. 50 st., Drag. Starec 40 st., Ferdo Pertot 30 st. Po 20 st.: Fran Uršič, I. Pertot, N. N., Miroslav Znideršič, Jakob Guštin, Ivan Mozetič, Fran Martelanc, Josipina Pertot (Kraljeva), Ant. Pertot, Zaler, Miha Pertot, Fran. Uršič ml., Fr. Pertot Drejač, Anton Vodopivec, Fran Pertot, Brezovic. Srčna hvala vsem ča-stitim gg. darovalcem ! Gospodarstvo. Veter? Tujci v hotelu „BALKAN15. Na novo so došli: Goriup, pos?st-j PROSE K; Sobert, trgovec. ZROBAC; Frunati, učitelj, VIBORG; Starinski, župnik. PLANINA; Leainaki, zaseb.. NOVIGRAD; Zibilich, trg., ALEKSANDRIJA ; Gober, zasebnik, DUNAJ ; Ronimeo, zaseb., DUNAJ; Švecenv, trgov., DUNAJ; Globočnik, posestnik, LJUBLJANA; Gola-korski, c. kr. major, REKA; Roseneger, učiteljica, DUNAJ ; Leitner, zaaeb., GRADEC ; P nter, trgov . REKA; Belle, uČit*l:, MARIB03. *stv :em Na predlog odbora upnikov se bo prodala v konkurzno maso Ferdinanda Gostiše v Idriji spadajoča zaloga manufakturnega blaga z opravo vred, sodno cenjena na K 20.481*23 ofertnim potoni kakor stoji in leži, brez jamstva konkurzne mase za kakovost in količino. Pismene ponudbe, opremljene z 10°/0 vadijem je vložiti pri podpisanem upravitelju konkurzne mase najkasneje do 15. t. m. in ostanejo ponudniki vezani na nje do vštetega dne 22. t. m. Kupnino mora plačati ponudnik takoj, ko se mu naznani sprejetje ponudbe; ko bo kupec plačal kupnino, se mu izroči prodana zaloga in mora izprazniti prodajalniške prostore v liiši gosp. Franceta Dodič-a dokonča avgusta t. 1. Inventarni zapisnik je na vpogled pri tukajšnjem c. kr. okrajnem sodišču odd. I., uatanjčnejsa pojasnila pa daje podpisani. krog ministerstva za poljedelstvo 111 a« izključi iz resorta ministerstva J notranjih stvari. Tako je že sklenjeno v principu in se tudi izvede v najkrajšem času, cin* h odo a0 tične modalitete določene. Zajedno s prev-zetjem agend veterinarstva po ministerstvu za poljedelstvo, se ustanovi in pridodeli na tem ministerstvu veterinarsko [svetovaistvo, ki bo poslovalo kakor konsultativen organ ministerstva za poljedelstvo. Dalje se namerja ustanoviti v državnem železniškem svetu posebno samostojno sekcijo iz zastopnikov gospodarskih interesov. Glede pogojev, pod katerimi naj bi se izvršil ta načrt, se vrše sedaj pogajanja med dotičnimi udeleženimi minister-stvi. — Zdravnik Dr. D. KARA MAN specijalist za notranjo medicino in bo-leznij na dihalnih organih (grlo in nosu) Ordinira za sedaj v hiši St. 41 v ulici del-1' Aoiuedotto, od 11', ure predp. do 1'. poj«. Naznanilo- Dne 14. julija se prične tečaj nemškega jezika. Poduk bo 3-krat na teden. Za dečke od 8.—9. Za deklice od 10.—11. predp. Cena 4 gld. na mesec. Stariši, kateri žele, da se otroci uče nemščino, naj se priglasijo v nedeljo, dne 8. julija od 9.—12. Razne vesti. Vročina na Španskem. Kakor poročajo iz Madrida, vlada po vsej Španski grozna vročina, tako, da so mnogi ljudje od vročine zblazneli in so jih morali odvesti v predpoludne. — Naslov pove „Inseratni ou-zavode za umobolne. Zdravniki imajo polno delek Edinosti". (st. <2' > posla z osebami, ki jih je zadela solnčarica. Poleg tega preti zopet nevarnost lakote, ker je žetev zelo nepovoljna. i t j :;r Loterijske številke, izžrebane dne 4. j j kj gggr Tssv&rfii* p ohištva julija: || Jj . 4 <*./»; « j Brno 21 70 90 (37 60 j I Š M VI Ji%WL\ j Inomost 68 5 31 46 2 i h\ " " ® Brzojavne vesti. Obsojeni pomorščaki. PARIZ 4. Tukajšnje pomorsko razsodišče je obsodilo 13 podčastnikov in mornarjev torpedovke št. 250, ki so se med vožnjo spuntali in zapustili ladijo v Iionifacio na Korsiki, v ječo od šest mesecev do štiri leta. ! i ulj« Teia 5? i2, (ias^a fciša). ( , , ZALOGA: i pmzzR Rosnato j? ! . M I Csn?, a a so ni r. jtcn*ur®no». * 'G Sprejema,;s t* vsakovrstna d-;<3 tudi po j, SKJttrovu c-ifeUt fcros^lASa* Si* ff" ipiioi.oiitf"«'' • "VJ.P !_ o I <"-■ . 011 O ■' o * ~ TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA DI RISPARMIO 5. KATALOGI BREZPLAČNO. Stran IV. * EDINOST« št. 183. V četrtek, due .r>, juliji IDO Borzna poročila dne 4. julija. t žaška borza. Napoleoni K J9.13—19.K5, tr.gležsre lire K —.— d j —. London kratek termin K 240 42—240.62'/- I raL ija K 95.6U--"'5.S0, Italija K flViT1/,.—9j.S"», ftaliji r.rki bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.4"--117.70, cem'fci bankovci K —.—*— — i-vstrijeka ednotna renta K 09.60 - S9.90, ogrska krorF^a renta K 9"j. 10-9x40, itsJiianoku renta K —.— —.—, kreditne akcije K G6&AG — 668.50. državne železnice K 671.25 -673 25 — Lombardi K 166.25—168 25 Llr^dovs akcije K 752,— <53 — srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 4%.— do 483.—, Bodenkredit 1860 K 302. - 310.—. Bo-ceekredit 1889 K 302.— KO—. Turške K 150.50 do lf 2.50 Srbfcke —do —.— Dunajska borza ob 2. pop. Državni dolg v papirja n n n Brčbril Avstrijska renta v zlatu »v trenah 4U/U Avstr. investicijska m.-.« 3, s0;, Ogrekfl renta v 48/e » kroLsh 4° e Ol , n n ,g Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. lOo državnih mark 20 mark 20 frankov 1U0 itf.1. lir CeEatt&i cekini Parižka in londonska borza P a r i z : (.Sklep.) — Fraccozka rema 96.50, italijanska renta 104.45, Španski exterieur 96.87, f.kcije otomaneke banke 676 —. Menjice na London 251 55. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice —.— Lombarde 178.— unificirana turška renta 96.50 avstrijHka zlata renta 99.95, ogrska 4% zlata renta •7.C5, LiLnderbank 465.—, turške srečks 140.25, parižka banka 15.62, italijanske meridijonalne akcije fr.43, akcije Rio Tinto 16.59 Trdna. London: (Sklep) Konsolidiran dolg 37.7/,, »-rebro 30.—, Lombardi 6.s/4, španska renta 95.' 8 italijanska renta 101.'/» tržni diskont 3'/,, menjice na Dunaju —.—. Trdna. Tržna poročila 4. julija. Budimpešta. Pšenica za okt. K 15.14 do K 1V16, rž za okt K 12 90 do 12*92, oves za okt. od K 13-20 do 13-22, koruza za julij 12-14 do K 12.16 Pšenica: ponudbe in povpraševucie srednje, tendenca mirna, iredajs: 16.000 met. stot., nespremenjeno, druga žita mirneje. Vreme : lepo iu vroče. H a v r e. (Sklep) Kava Santos good average za tekoči mesec 44.75, za sept. 45.25. Mirno. Ne\v-Yort. Praznik. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos geoi average za september 3<>•%, za december 37\'4, za marej 373,V> za maj 38.W Mirno. — Kava Rio na- včeraj dEnea 100.35 100.40 100.-35 100.45 117.U0 117.90 99.75 99.70 89.70 S9.70 113.50 113 '.•> 95.25 95.2!» 85 20 1696.— 3 G92.— 6(5« 2b 668.— 240.37 240.40 117.45 117.45 23.47 23.47 19.1« 19.14 95.70 95.70 11.32 1131 ■ v v Isce nosti". SS krojač poročen brez otrok za vratarja. Naslov pove MIn?eratni oudelek Edi- 736 Veliko seniiiiščs blizu mesta, v > :ork!ji-Kolonji v najzdravejem snlnčnatem kr«ii5 je na. prodaj (na male in velike pr.rceie). — Slovenci! kmetje, mali posestniki, trgovci uradniki, zasebniki, ki imate na rnzp lago kaj denarja, in si hočete nabaviti s.'mo lastno hišo, ne zamudite te važne izredne prilike. Zemljišče primemo za gradnjo velikih in malih hiš. dvorcev (vil) hišic z vrtom, kmetskih hiš itd. Ne daleč od zemljišča je kamenolom, tako da se dobi materijal za zgradbo po nizki ceni. Vode je dovolj in sicer zdrave, hladne vode v vodnjakih. V kratkem bo napeljan tudi plin. Zgradila se bo nova široka cesta in sklenjeno je. da bo tru-vaj vozil blizo do zemljišča. P>tem bodo last tiki zemljišča imeli vse ugodnosti. Nji žel jo s«* e • di dvorce, hišice poljudne visokost*, tudi proti . ia-čilu na obroke. — Natančna pojasnila daje pisni no ali ustu.eno I.VSEIIATNI URAD EDINOSTI (Trst. ulica Giorgio (uilatti št iS od 9.-12. dop. in 2.-7, pop.) Narodni dom. Išče se dekle za delati ro polju. Plača mesečnih 16 kron. Via Roinngna 121 (723 o v. I* I i s k a, Corso št. 13, izvrši vsa-koršujo popravo kakoršne si bodi ure. Cene nizke. Prodaja vsakovrstne ure. (262) Urar£1 FILIP IVANISEVIO zaloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Torra blanca 11 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje Tommaso Grossi štev. 14 (Trst) priporoča slav. občinstva svoje gostilne ,.411*Adria4 . ■ i r) TRST Corso A• GAL GORICA Corso Vorcll 45 Predmeti za rešitav otrok, faaitor: segftin-« steklenice, aosalke Itd. Vata., chvcz'lno blago, obveza za rme, kt-rtitgjonl predmeti. V»o blago iz gntae in predmeti za strežb« bolnikov. Toplomeri za mrzlico. Form. predmeti. Cene. da ss ni bati tekmovanja. Umotatni ognji!!! V doljro poznani delavnici umetalnih ognjev v ulici Ponziana št. 12<» Fr. Brantlolin, kojo delavnico vodi sedaj Makso Ghersiack učenec odlikovanih pirotehnikov Brantlolin X Fistervvald, se nahaja na izbero umetalnih ognjev ter sprejema naročbe za javne ali zasebne zabave. — Brezkonkurenčne cene. Sprejemajo se naročbe tudi v ulici (Foniace) lim-iMla MM ^ odlikovan v Flcrenciji 1905 se zlato ko-~ { —lajno in nagrado. Kleparska ARTURO delavnica PISCUR 1 TRST — ulica deli' Istituto št. 5 j i izvršuje vsakovrstno delo po nizkih cenah.J Tuhinjska oprema 2 Mitra, emaila, in litega želasa; vrči za mleko. Stavbena dela, kakor žtebi in cevi. je edini divan, ki služi ob jednem tudi za posteljo se žimnico in pod-zglavjem in neobhodno potreben onim, družinam, ki iinajo malo stanovanje. Plačevanje na obroke. -9» ^nlon pfiaElglich, ul. Sv. Ivana 10 Velika zaloga vadna loco —iO navadna r.eina 41—42 navadna dobra 43—44. L o u d o n. Sladkor iz repe surov 83/B ; Stalno. Pariz. Rž za tekoči mcsec 10.—, za avgu t j , za sept.-okt. 1(5.—, za sept.-dec. 10.25 (mirno). ! — Plenica za tekoči mesec lr4.00, za avgust 23-65, za ^ept.-oktober 23.05, za eeptembar-dec. 23.5"j i mlačno). — Moka za tekoči mesec 31.65, za avgust 31.45, za *ept.-oktober 31.— , za september-dec. 30.80 (mlačno). — Repično olje za tekoči mesec 01.50, za avunst Gl.To, za *ept.-dec. 01.76, za januvar-ai»rii (mlačuo). — špirit za tekoči ^^ 43.75, avgust 40.25, za -eptemOer-Otčr 40.50, -a januvar-april »9.75 (miačno) — -Sladkor surov 88u usodov 22.',»—22.'/, (mirno), bel za tekoči mesec 25.V za avgust 25. '/„ za oki.-januvar 20.'/,, za januvar-ajtril 273 B, (mirno), rafiniran 5o.-50.50 Vreme : dež. = škLSERT B!?OSCH = Trst ul. Sv. Antona 9. Trst. i APNEHE6A KARBIDA prve vrste T ftJALI OGLASI. 1 *»Iaii ogli^i računajo ae po 3 stot. besedo; mastnotir?k:ine besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 Btotink. ------Plača ee takoj. Kožuhovinar in izdelovalec kapi odlikovan na razstavi v Trstu leta 1882. ^ ---j pa K 26 za 100 kg čiste teže, prosto vozarine T tlita zaiop kontom is tan za vojaSe in ciTiliste! za I tro ln (;,,risko i>r: Paoio P^tei^i CkvcIanD, Vcstjida, Columfe, svetovnoznane znamke S2T modeli 1905 Kolesa Coarier najnoveji sistem 13 kg, najfineja oprava Pflsniatit m vrste. M se za i?e ". ..; : Cene zmerne. FRAHcesco bednaR Trat, ulica Pontorosso št 4. i&eG&aotm&otKž&z* x 2t^f Oglase, poslaca, osmrtnice, zahvale, rr..J. e SfJT in v obče kakor5no koli vr^to ogl^-.nv r „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Ga! iS ff^V (Narodni dora) pclunaiiitropje, lev.). >:>.>! je odprt od 9. zjutraj do 12. iu u l 3. S. Po noči se sprejema v „Tiskarni M n J JOSIP ROŽE mizarski mojster v Tratu. ulica Haffaeie Zovenzoni 6 izvršuje vsakourstna mizarska aeia. Posebno pa se priporočit slovenskim koiisuninim, posojilnim in drugim z.i-vodom po (le/.eli. oi^e ^^T* Najfinejša namizno in jedilno se vdobi pri narodni zalogi olja rn Barriera štei 3. fvan Miiionirr, lastnik Izvršuje poprave hitro in za nizke cene; sprejema v , shrambo zimskf kož-ibovioe tej -;kouu prov^ročcuo po moljih in po požaru. i TRS i ANTON SKERL mshanlk, zapriseženi sverlen. Trst - Carlo Goldonijer trg n. - Trst. Zastopnik tovarne ioles in moto'žol s. Napeljava in zaloga električnih /.voi. ' r : fono grafov Učifiščo in vzgojevaiššče za deklice Prrfža co u ova „Deutschcs Lesebuch ' za K 2, I rUU« OU zgodovinski romau ..t~o uCiit-m nači-tu za osemrazredne ljutltške sole na, lJnmorsKem. Letna plača 450 kron. — HiSn z »rtom, lep in zdrav kraj,11 krasen razgled na morje, kopalnica. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in an-gležkem jeziku ; v gocibi, glasovir, gresli citre, petje, v ženskih ročnih delih, v risanju in slikanju. — ulica S- Lazzaro Št. 9 - TRSj, i" prodaja gramofonov, /.onofonov in ■ Zaloga, priprav za točiti pivo. L:t-' i t i: delavnica za popravljanje šivalnih -tp-j motokoles itd. Velika zalega pripadkov po tovarniških TELEF0M 5tev. 1734. sestre Trst — ulica G. Besenghi št. 6 - - Trst rar? iSZi w b VI ^ Wz K TRST - vi. rosie nnt;r. 91 priporoča Vtilik; izbor v.r: Ornega, c Schatfhause, Longines. Tavn: :, I. s Sprejena popravljanja po r.izk . v ih. kakor tudi zlate, srebrne in ;:ivrn3k2 ure za gospe. Izbor ur z.?, o;. - ...... graja Stifkalnice M lati I niče, Slamoreznice itd ska ulica 2. prodaja ŽIVIC i dr i v Trstu, Trgovin 658 Pnhicfun svetl° a,i tenin0» se prodaja; po-rUIIIbLVU polne sobe in posamezni komadi Iztera stolic. Cene, da &e ni bati tekmovanja. Ulica Tor rente 34, A. G u 11 i c h, 451 l^oi 00 služkinjo. Naslov pove „luseratni od-IbbO OB delek Edinosti". 331 Odda eta w naipm aIi tudi Proda hi?a V IlaJCIll z velikim hlevom ležeča ob glavni cesti v veliki vasi oddaljeni 2. in pol uri od Tr?ta. pripravna za vsako obrt in več zemljišča pod jako ugodnimi pogoji. Več se poir.ve pri .,Inse-jatnem uradu Edinosti". 900 Mizarski pomočnik dobro izurjen v stavbenem mizarstvu, z deljčasnimi Bpriče-vali išče slnžbe. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti'1. 738 Ivan Nasutti TRST (ulica Nuova št 141 Palača Salem)i Trgoviua a kuhinjsko opremo z emailiranega in litega železa glinastih posod in tteklenine. Franc Suc f»ke opreme, (ulica Barriera veechia štev. 5) Razprodaja lončevine in kuhinj-Zmerne cene. Dionict star> j*to zmožeQ' 9e ponuJ*a društvom I IctniSI in zasebnikom za koncerte ter poučuje v igranju na glasovir proti zmernim cenam. Za naslov je prašati pri „Inseratnem uradu Edinosti" (700 Malo Versalovič. stanovanje v bližini Glavne Pošte iščem. Ponudbe na „Inseratni urad Edine sti" pod (750) Obveze iz čiste gume prve _ vrste, neprekoaljive pri ce- pljenju trt so na prodaj v zalogi koles (bicikljev) R ccardo S a d z i n, ulica Cassa di Risparmio 6 (541 Vinogradniki BALL1^> Procuratore generale F. 3AL LIS TRST, ulica Barriera vecchia 27 i ; ilt.Tr it.. J VELIKA ZALOGA zež&ziiiii za vrata m okna, za pohištvo, ku^inisksfja orodja priprav zz drugih kmetijskih p edmo'ov po nizkih cenah POPOLNE TOVARNIŠKE NAPRAVE za kakoršno koli industrijo Zaloga sesaljk (pompe) in vsakovrstnih tehničnih preDmstov kakor Trinelle za stroje in kotle, Ktingerit, Pecolit, Asbest, Flocken, Graphit, trazmisijonalna jermena itd. Tehnični nrail Oiusopp© Montstibotti Ulica Sauita 10. Cene zmerne Telefon 139t6 Cene zmerne Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Tel«foao »t. 847. - Via della Stazlone Štv. 7. - Telefoao it. 847 Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. = (Pošiljanje sredmctOT, K se Mejo m uotoTanje ji pmalanje blaga la m proge.) = Sprejena m tvdi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladiića. Edini tržaški zavod za = ,VACUM CLEANER". ČIŠČENJE ln SHRANJEVANJE PREPR0H Točna, postrežba in nizke cene. > I V bcga?ej zalegi pohiši.M Em. Ehrenfrf und i {prej Jeai) oiioa Ncova 24 (pritUjS) daja novo in rabljeno pohištvo po konk trenČnih cenah v najeli. Fotooafičiii atelje D. Peteir^ ulica Torrente št. 20 že toliko rasa Iatno tarifne rene svojih >ujejo fotografije za legitimacijo ter daja i»t<>- Oasno priliko osvoboditi >•« bitnih in vsiljivih agentov, t nadi, da ga bo p. n. občinstvo pučaSčalo nezmanjšanim zaupanjem in obiskom. IzvrSe fce povečanja iu reprodukcijo hi-i in umetnostnih predmetoT, in sioer v kakor-nej koli valilosti. — Cene jako zmerne.