V Ambrusu na osnovni
šoli odkrili spominsko
ploščo podoficirski šoli
7. korpusa NOV in POJ
Prvega junija 1944. leta je bila v suhokranjski vasi Ambrus us-tanovljena Podoficirska šola 7. korupsa NOV in POJ, ki je nato po raznih krajih Dolenjske in Bele krajine delovala vse do konca vojne. Obsegala je pehotni, politdelegatski, artilerijski, minerski in intendantski tečaj ter tečaj za zveze, v katerih so se šolali nižji starešinski kadri iz vseh enot 7. korpusa. Šoia je tako prispevala pomemben delež k strokovnemu usposabljanju starešin v na-rodnoosvobodilni vojski v Sloveniji in k uspešnemu vodenju enot v bojih.
Da bi ohranili spomin na ta dohodek, so se 20. oktobra 1984 zbrali nekdanje starešine in borci podoficirske šole, Skupnost borcev vojaškega šolstva NOV in POJ, borci Dolenjske in Bele krajine, mladina in krajani Ambrusa in na podružnični šoli odk-rili spominsko ploščo podoficirski šoli in njenemu prvemu ko-mandantu — narodnemu heroju Aleksandru Marjanoviču — Seku, ki je padel 6. junija 1944.
Vse navzoče je pozdravil predsednik krajevne konference SZDL Jože Šinkovec, slavnostni govornik pa je bil prvi komisar Podoficirske šole 7. korupsa, ki je med drugim dejal: »Danes bijemo bitko za stabilizacijo naših gospodarskih razmer, zato nam ni lahko, toda lahko nam ni bilo nikoli —¦ niti med na-rodnoosvobodilnim bojem, niti po vojni, ko smo začeli graditi porušeno domovino, niti po pritisku in gospodarski blokadi dežel informbiroja, niti danes, ko zaradi neenakopravnosti med razvitimi fn nerazvitimi obstaja očitno izkoriščanje mnogih dežel v svetu. Vendar smo kljub temu dosegli raven srednje raz-vite države. Le od nas samih, narodov in narodnosti Jugoslavije je odvisno, kako dolgo bo trajala stabilizacija. Začetni uspehi so spodbudni, kažejo, da smo na pravi poti. Moramo pa uporabiti vse sile za čimprejšnjo rešitev težav. Ne smemo dovoliti,da nas prevzameta malodušnost in apolitičnost. Energično se moramo postaviti po robu vsemu, kar ovira naš hitrejSi razvoj, razvijati moramo dialog in kritiko. Skratka, od nas samih je odvisno^ kdaj in koliko si bomo dvignili življenjsko raven. V tem nam je treba zavzeto delati in skrajno varčno uporabljati sredstva, ki jih ustvarjajo delovni Ijudje. Treba je storiti vse, da se otnogoči delovanje birokratskih in etatističnih sil mimo ustave in samoupravljanja.                                                  '                     J
Le tako bodo prišli do polnega izraza socialistična demokraci- ™ ja, enakopravnost ter bratstvo in enotnost med narodi in na-rodnostmi Jugoslavije, kar je zagotovilo za hitrejši in vsestranski razvoj socialističnega samoupravljanja v naši svobodni in neo-dvisni domovini.                                                                         J