43, štev,
V Kranju, dne 22. oktobra 1915.
XVI, leto,
NJEC
Politicen in gospodarski list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Lavoslav Novak. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vrača jo
Odločitev vse vojne bode najbrž na Balkanu. O prvih bojih v Srbiji časniki poročajo še nastopno:
Na belgrajskih ulicah so se upirali srbski zadnji voji in četaši s puškami, granatami, strojnimi puškami, revolverji in bodali, dokler niso bili z bajonetom zaklani ali s kopiti pobiti. Ravno tako so se borile srbske čete v strelskih jarkih in na svojih oporiščih in tako si je razlagati razmeroma majhno število vojnih vjetnikov. Srbi so imeli 4 obrambne črte. Pred prvo so se nahajala obširna polja min, volčje jame, do 10 m široke žične ograje. Obrambene pozicije so bile močno zasedene z artiljerijo, zlasti tudi š francoskimi in angleškimi ladijskimi topovi. Prva srbska črta pa se je nahajala le 7 km od Save in Donave, tako da so jo mogle naše zemunske baterije popolnoma razbiti. Ko so v Belgradu še divjali poulični boji, smo obstreljevali že drugo srbsko linijo. Srbi so se potem še nekaj časa držali na tretji, najmočnejši svoji pozicij na višini Stražava- Ekmeluk, ki je povprečno 250 metrov visoka in od naših baterij na severnem savskem bregu 10—12 km oddaljena. Do tu so morali opravljati glavno delo težki topovi, 15 cm havbice, 24 cm možnarji in 30 5 cm Škodove motorne baterije. Sedaj pa so nastopili dalekonosni 10 4 cm avstrijski jekleni topovi, ki so pošiljali svoje projektile preko Belgrada v srbske okope ter jih strahovito drobili. Kmalu so jim začele pomagati naše baterije, ki so bile med tem prispele pred mesto. Srbska dozdevno proti vsaki bombi varna kritja so se podirala ter pokopavala pod seboj branitelje, granate so trgale človeška telesa in bombardement je postal tako strašen, da so braniteljem odpovedali živci. Med tem so se približale naše vojne čete z ročnimi granatami in najognevitejše ponašanje srbskih častnikov ni
moglo več preprečiti panike med srbskim moštvom, ki je pričelo bežati. Le s težavo so se Srbi zbrali na 565 m visoki Avali, kjer se nahaja nova njihova obrambe na črta.
Srbi se pogumno upirajo, ne morejo pa ustaviti prodiranja velikih nemških in avstrijskih armad. Od Belgrada so avstrijske armade potisnile dne 13. oktobra Srbe na utrjene višine gore Avale. Avala je 565 metrov visok hrib, južno od Belgrada. Avstrijci se poslužujejo težkih topov, ki napravljajo Srbom veliko škodo, tako da so Srbi pred temi topovi naAvalo morali pobegniti v neredu.
Gallwitzeva armada je dne 13. oktobra vzela utrdbe okoli Požarevca, drugi dan pa utrjeni Požarevac. Mesto Požarevac leži 15 km jugovzhodno od izliva Morave v Donavo ob vznožju gore Sobota. Mesto je utrjen tabor važno križišče cest, ki vežejo dolini Miave in Morave, in je štelo v miru 13.000 prebivalcev. Južno od mesta leži velika žrebčarna Ljubicevo.
Srbi so s tem izgubili precej močno oporo na severu in Nemcem je odprta pot po eni strani v dolino Morave, po drugi strani jih pa proti zapadu združuje z avstrijsko armado.
Na Avali so nameravali Srbi Avstrijce dalje časa zadrževati in so ši tam napravili močne utrdbe.
Dne 14. oktobra so bili Srbi od naših potisnjeni nazaj čez Erino Brdo in čez potok Boli-čico, ki se pri Vinci izteka v Donavo. Srbi hočejo, kakor lansko leto, braniti vsako ped zemlje z vso odločnostjo, s tem nasprotnika oslabiti in utruditi, nazadnje pa z novimi močmi nenadoma napasti. Kaže se, da so Srbi jako varčni s porabo vojnega materijala, ker vedo, da jim bo treba razviti mnogo moči tudi za boj proti Bolgarom. Skupno imajo Avstrijci, Nemci in Bolgari
trikrat več vojaštva pripravljenega proti Srbom, kakor Srbi in njihovi pomagači.
Kralj Peter je 3icer bolan, vendar je šel na fronto, da ondi navdušuje vojake.
Pri Belgradu prodirajoče avstrijske čete so došle 15. oktobra do utrdb pri gori Avali in so iztrgale Srbom močno utrjene postojanke na višinah južno pd Vince. Neka naša divizija je pobrala na bojišču 800 mrtvih in težko ranjenih Srbov.
Dne 16. oktobra so združeni nemški in avstrijski bataljoni z obsežnim napadom s severa in z zahoda vzeli srbske postojanke na gori Avali. Bili so nepopisno ljuti boji. Naše čete sp prodirale na obeh straneh ceste Belgrad—Grocka in so iztrgale Srbom višini Veliki Kamjen in Pasuljište.
Armada generala Mackensena je napredovala južno od Smederova in je z naskokom vzela goro Vranovo in vzhodno od Požarevca kraj Smoljinac. „
Na obeh straneh železnice Belgrad—Palanka so vzeli Nemci Petrovgrob in del obvladujoče gore Avale in tako je gorato ozemlje od Belgrada doli prišlo v njihove roke.
Ob bosenski meji so naši začeli prodirati čez Drino proti srbskim silam, zbranim zahodno od reke Kolu bare. Temu delu srbske armade groze tudi naie čete v Posavini.
Tudi dne 18. oktobra so povsod napredovali napadi zveznih vojnih sil. Mačva se nahaja že večinoma v avstrijski posesti. Naše čete, ki so bile pripeljane na obeh straneh Koiubare na srbska tla, so vzele o polnoči mesto Obrenovac in višine južnovzhodno od mesta. Od Belgrada prodirajoče avstrijske in nemške čete so podile Srbe čez Ripanj. Neka avstrijska četa je z bajonetom vzela Cigansko Goro južno od Gročke in je dosegla zvezo s tistimi nemškimi divizijami, ki prodirajo od spodnje Morave. Tri dni so trajali boji za Avalo in za postojanke pri Gročki. Naši so vjeli 5 srbskih častnikov in 2000 mož.
PQkU3T£K.
2£adnja luteranka.
Prizor iz leta 1615. — Spisal P. Bohinjec. (Dalje.)
Orjaška kovačica stegne pri tem svojo krepko desnico, da se je Zofka kar prestrašila.
.Nekaj bi vas prosila. Dobila sem namreč povelje, da ne smem več pustiti luterank v kopel. In še danes jim moram to povedati. Ali mi boste pomagali, soseda?"
.Vsekako, Zofka! Name se zanesi. Ako ti bo katera silo delala, kar pokliči me! Vržem jo čez prag kakor kovaško kladivo."
.Jaz mislim drugače, teta! Vi bi nabrali kakih deset katoliških žensk, da se pridejo kopat precej po kosilu. Kopel bo zastonj. In tako zasedejo vse ženske kopeli, predno Še dojdejo lu-teranke. Vse drugo že jaz saraz oskrbim."
.Tudi tako je modro. Ako bo potreba, skočimo iz kopeli in udarimo. Za te, Zofka, se dam tudi zapreti, če bi bila sila. Na dobro srečo!"
,Vi ste res junaški, Ivanka! Ali skrbi me vendar-le. Moja mati se mi smili.*
.Bolje je, da danes obračunimo, kakor jutri, Zofka! Le srčnost! Jaz grem na delo."
Ivanka oddide čez lesene podnice, da so se kar tla zamajala. Zofka pa nadaljuje svoje delo in premišlja. Ni zapazila novega prišleca, ki je tiho stopical po zeleni grivi. Počasi odpira lesene duri in pokuka notri.
.Mojsterca, tako zamišljena?" .Kaj te prinese, mojster Blaž?" .Prihajam po naročilu svojega  srca. Pri oknu sem slonel doma in žvižgal pe&emco:
Kaj ti je, dekle,
Da imaš solzne oči? — *
„No, no, Blaž, kaj ti pride na um? Meni je malo mar takih pesmic."
.Le počakaj, mojsterca, da povem do konca. Ko tako žvižgam, mi pride na misel moja pevka Jagodka, Hermanova Jagodka, moja najboljša pevka."
.Kaj mene briga Jagodka?" nevoljno zakliče Zofka.
.Le počasi! Snamem klobuk s kljuke in grem k Hermanu, našemu klučaiju, na merico terana. Ne sodi slabo, Zofka! Pesem, ki sem jo žvižgal, je bila glas srca, glas z neba. V gostilni je bil pred mano grajski pisar Prnol in Je pripovedoval Hermanu, da je tista ljubljanska reformatorična komisija povabila vse tržiške lu-terane na odgovor pod kaznijo 100 zlatov, ako se ne odzovejo," skonča Blaž samozavestno.
,In moja mati je tudi zraven?" popraša Zofka vollneje.
.Seveda. Ona je voditeljica. Huda bo. Morda jih celo pripro v Ljubljani. Vse to mi je pravila Jagodka. Ali torej ni bila moja pesemca božji glas? Pregovori mater, če moreš da se poda."
.Koliko sem si že prizadela, a je vse bob ob steno. Vsak drugi prej odneha, kakor moja mati."
.Škoda, ker je tako žlahtna žena. Najbrže ima potuho pri tistem Semenovem Boštjanu. Saj si dopisujeta. On je zdaj na Nemškem. Saj si že slišala tisto pesem o Lutru in Katrici. Ta pesem se nanaša na Boštjana in tvojo mater. Boštjan jo je hotel še kot dekle odpeljati čez Ljubelj. Pri Semenovih so zvedeli za to še o pravem času in Semen je poslal za ubežnikoma svoje hlapce na konjih. Dosegli so ju pri Starem Tržiču. Boštjan jim. jo je odpihal čez Ljubelj, Klaro pa so privedli nazaj v Tržič.
Deklica je poslušala z največjim zanimanjem dogodbo o svoji materi, naposled pa je le nevljudno odslovila  odkritosrčnega poročevalca:
.Pojdi, Blaž! Ti si nerodnežl"
.Rad, če ukažeš, mojsterca l" Toda s solznimi očmi se poslovi organist in zapre duri za sabo. Vjel je pa vendar-le odhajaje modre Zofkine oči.
II.
Čez Bistriški most je stopala po klancu navzgor zastavna ženska z pozlačeno avbo na glavi. Solnčni žarki so se lomili na zlati porti in žareli na lepi obraz ponosne tržanke. Starost ji ni začrtala gub na obrazu in polna lica so nosila nad sabo dvoje živih, modrih oči. Rožasti moderc je bil nadet z zlatimi nitmi in beli ošpetelj s širokimi rokavi je zaplapolal v zraku kolikorkrat se je žena prestopila. Zamišljena je bila in skoro da ni na glas govorila:
.Spet mi pride pred oči ta moj nezvesti otrok, ta moja trdoglava Zofka! Dasi ni moja,
Armada generala Galtovltza si je priborila s četami desnega krila pokrajino zahodno od Zeone ter Bodanj in Malo KrŠno, potem višine pri Lu-člci in južno od Boževca do Misljenovca. Ripanj leži 25 km vzhodno od Obrenovca in 20 km južno od Belgrada. Lučica pa je 5 km južno od Požarevca.
V Mačvi so se avstrijske čete 19. oktobra približale Šabcu. Pri Ripnju in pri Gročki so naši vrgli Srbe z neke močno utrjene višine. Nemške čete so si priborile prehod čez spodnjo Raljo, južno od Smederova in so šle od Požarevca naprej proti Petrovcu.
*
* *
Dne 13. oktobra je Bolgarija napovedala Srbiji vojno in utemeljila ta korak s stalnim vznemirjenjem bolgarske meje po srbskih četah. Kralj je izdal oklic, v katerem poživlja ljudstvo in armado, da naj oprostita brate, ki se bore pod srbskim jarmom in naj očistita domača tla, katera je omadeževal zavratni sosed.
Bolgari so pri vpadu v srbsko ozemlje zasedli višine vzhodno od reke Timoka. Boj je trajal ves dan, ko so Srbi hoteli zasesti vrhova Kovička Glava in Rosoviti Kamac. Bolgarske čete so Srbe odbile in zasedle omenjena vrhova. Nadalje so Srbi pri Bjelogradčiku ponoči na 13. oktober poizkušali priti v več krajev ozemlja Trn, Bosiljev Grad in Kjustendil ter dobiti ondi strategično važne točke, ki branijo pot v Adrijo. Drugi dan so Bolgari Srbe odpodili iz omenjenih krajev, a se je ves dan boj nadaljeval. Bolgari so izgubili 18 mrtvih, 30 težko in 160 lahko ranjenih vojakov. Bjelogradčik leži v severozahodni Bolgariji, nasproti Knjaževcu. Kjustendil je pa prvo bolgarsko mesto ob cesti iz Palanke v Sofijo, blizu ondi je Bosiljev grad.
Srbi cenijo število Bolgarov, zbranih v zgornjem Timoku na 60 tisoč mož. Pred to močjo so se srbske sprednje straže naglo umaknile.
Bolgarske čete so prekoračile srbsko mejo tudi ob zgornjem teku reke Nišave. Vnel se je ondi hud artiljerijski boj.
Kralj povdarja v oklicu, da hočejo Bolgari istočasno s hrabrimi armadami obeh osrednjih cesarstev napasti Srbe. — Vlada v Nišu je pa izjavila, da morejo sovražniki le čez mrliče 300.000 Srbov prodreti skozi deželo.
V bolgarski armadi sta zavzela važni mesti prestolonaslednik princ Boris in poročnik princ Ciril, ki je prideljen štabu II. armade.
Avstrija, Nemčija in Bolgarija razpolagajo s četami, ki štejejo nad 890.000 mož. Skupaj z Bolgari so proti Srbom nastopili tudi Turki.
Bolgarske bojne sile so si priborile 15. oktobra med Negotinom in Strumico na mnogih mestih prehod čez obmejno gorovje in so vzele vzhodne in zahodne utrdbe Zajčarja.
pa jo le težko pogrešam. Moje moči pešajo, nasprotniki pa so dan dan hujši. Boštjan, Boštjan, zakaj te ni? Naša četa se manjša, skoro ostanem sama. Celo graščak Paradajzar, naša desna roka, se umika in je slabe volje. Vse moram vzdrževati sama po koncu, povsodi me kličejo, za vse moram biti odgovorna. In kaj mi vse katoličani napovedujejo! Marsikaj mi je prišlo danes na ušesa in skoro ne morem verjeti, da je res. Edino upanje mi žari iznad klanca, koder preneha vladati prekanjeni in predrzni Pegam. Ta zagrizeni papist tu gori torej gre. Upajmo, da bo njegov naslednik bolj strpen mož."
V tem premišljevanju je žena prišla vrh klanca. Nehote se je ozrla na župnišče in zdelo se ji je, da je zagledala za veternicami posmehljivi obraz svojega nasprotnika. Urno se je obrnila na pot, ki je vedla proti kopelim.
Močno so zaropotale nepritrjene podnice v obsežnem, zaprtem, lesenem prostoru pred kopelmi.
»Ah, ali ste vi, mamica moja?" se oglasi zvonki glas kopališke mojsterce.
Ali je vse tako, dete moje, kakor je bilo naročeno?"
»Mamica, vse je, in ni vse."
.Kaj ni vse?"
.Mama, slabi časi!" odgovarja deklica zmedeno. „Zakaj se ne unesete in ne pustite katoličanov v miru?"
„Mi za-se, vi za-se. Kaj se hoče?"
_ (Dalje.))
Dne 16. oktobra so Bolgari pod Zajčarjem prekoračili reko Timck In so vzeli pod vodstvom generala Bojadjeva z naskokom vzhodno od Knja-ževca 1198 m visoko goro Giogovico, vjeli 200 mož in zaplenili osem topov.
Timoška dolina z najvažnejšo železnico, ki gre iz Niša k Donavi, je v bolgarskih rokah. Srbi je ne morejo več uporabljati, vsled česar je promet med Rusijo in Francijo pretrgan. Pretrgana je pa tudi brzojavna zveza med Srbijo in Solunom. Samo s kurirji na konjih se vzdržuje zveza s srbskim vojnim vodstvom. Bolgarski če-taši pa napadajo te kurirje, da poročila ne prihajajo v Solun.
Tudi v smeri proti Pirotu so prodirale bolgarske čete dalje.
Dne 18. oktobra so Bolgari iztrgali Srbom prvo utrjeno črto vzhodno od Pirota in so prodrli v pokrajino pri Vranji. Armada generala Bojadjeva je drla proti Zajčarju, Knjaževcu čez Inovo in proti kotlini pri Pirotu. Druge bolgarske čete so vzele Vranjo v zgornji dolini Morave in so prekoračile južno od tam črto Kriva Palanka—Štip.
Bolgari so 19. oktobra vzeli Srbom postojanko Sultantepe pod Krivo Palanko, prodirali proti Kumanovu, vjeli 2000 Srbov in zaplenili 12 topov. Dan poprej so bolgarske čete vkorakale v macedonski mesti Štip in Radovič.
Ruski car je izdal oklic, ki se razširja po bolgarskih strelskih jarkih. Oklic opominja Bolgare, naj ne pozabijo, da so Slovani, in naj se zato ne vojskujejo proti Slovanom.
Poveljnik zveznih brodovij (Angleške in Francoske) v vzhodnem Sredozemskem morju je 16. oktobra proglasil, da se je začela blokada bolgarskega pomorskega obrežja.
ITALIJANSKO BOJIŠČE.
Na primorski bojni črti so naši zasedli dne 13. oktobra blizu Javorčka kos italijanskega jarka. Odbita sta bila dva italijanska napada na Mrzli Vrh, kjer so bili Italijani že došli po ljuti pripravi s topovi do naših ovir. Tudi drugod ob Soči se je razlegalo ta dan močno grmenje topov.
Dne 13. oktobra je bil živahen artiljerijski ogenj na naše postojanke na visokih planotah Lavarone in Folgarija in proti posameznim opi-rališčem bojne črte v Dolomitih. Naši topovi so prepodili neki alpinski bataljon, ki je prodrl proti neki sprednji postojanki južno od Rive.
Na Tirolskem je bil dne 15. oktobra na severnih robovih gore Altissima, južnovzhodno od Rive, odbit napad Italijanov. V Dolomitih je laška artiljerija živahno obstreljevala prostor Corte in Monte Piano.
Ob primorski bojni črti je 15. oktobra italijanska težka artiljerija obstreljevala posamezne odseke Dobrdobske planote. Bojev pehote ta dan ni bilo nobenih. Drugi dan zjutraj so pa Italijani s pehoto večkrat napadli severozahodni odsek Dobrdobske planote, a vsi napadi so se izjalovili ob naših zaprekah. Lahi so izgubili veliko vojakov in so se umaknili v svoje prejšnje postojanke. V popoldanskih urah obnovljeni napad je ustavil že ogenj naših topov. Zvečer in ponoči je potem laška pehota poizkušala delati nadaljne sunke s tremi ali štirimi pešpolki, a ni nič opravila.
Dalje proti severu v goriškem in tolminskem obmostju so se nahajale 16. oktobra naše postojanke podnevu v ognju artiljerije. Sovražnik jc streljal na dele tolminskega obmostja plinaste bombe. Na Koroškem in na Tirolskem je bil ljut ogenj s topovi. 1
Dne 18. oktobra opoldne je napadel sovražnik naše postojanke na Krnu, ob tolminskem obmostju, pri Kanalu, pri Plaveh, na goriško ob-mostje in na planoto Doberdob. Bučali so ob vsej Soči jako močno italijanski topovi do večera in v posameznih krajih tudi še ponoči. Potem je začela napadati na mnogih mestih italijanska pehota. Na Krnu, ob Mrzlem Vrhu in pred postojankami tolminskega obmostja so bili Italijani premagani od naše pehote ter strelov iz strojnih pušk in topov, ki so bili namerjeni na sovražni krili. Italijani so zbežali z največjimi izgubami v svoje strelne jarke. Tu in tam so samo kričali nAvanti", ne da bi zapustili svoje postojanke. Ravno tako je bil odbit napad na goro Sabotin, ki stoji na desnem bregu Soče nasproti sv. Gori. Tudi tu je imela laška pehota velike izgube.
Tudi 19. oktobra je ves dan trajal močan topničarski boj ob soški bojni črti. Popoldne je bil ogenj na dobrdobsko planoto še hujši. Italijanska pehota je napravila napade na ozemlje Krna, proti tolminskemu obmostju, proti gorama Sabotin in Sv. Mihael in vzhodno od Vermiljana, a je bila z velikimi izgubami odbita. Tako se bije sedaj tretja velika bitka ob Soči.
Na tirolski bojni črti so bili včeraj tudi večji boji. Naše čete so odbile po dva napada pri Tre Sassi in na planoti Folgarija. V Judikariji so se naši oddelki umaknili na glavno obrambno črto.
RUSKO BOJIŠČE.
Rusi so nadaljevali dne 18. oktobra svoje napade v močvirju in gozdovih ob spodnjem Stiru. Pri vsasi Boguslavki so zastonj štirikrat naskočili postojanko neke honvedske divizije. Zapodeni so biti v beg in so pustili v naših rokah 3 častnike, nad 500 mož in 2 strojni puški. Pri Kulikovicah je bila tudi v beg zapodena neka ruska divizija. Pri Čartorisku so prišli Rusi na nekaterih točkah na desni breg reke Stira in tam traja še boj. Tudi severno od Rafalovke so Rusi napadli z močnimi silami. Bili so odbiti in naši so vjeli 100 mož.
Boji v ozemlju pri Kolkih so se nadaljevali še 19. oktobra in niso izpremenili položaja. Ob Putilovki je zaplenila neka naša poizvedovalna skupina v ruskem oklopnem vlaku dve strojni puški, veliko japonskega ročnega orožja in streliva.
* * *
Južno od Rige so vzele nemške čete več ruskih postojank in so dospele do Dvine, vzhodno od Brokovica. Vjele so enega častnika, 240 mož in zaplenile dve strojni puški. Pri Smolviju so Nemci sestrelili francosko letalo, kater je vodil neki ruski državni kapitan.
Zahodno od Iluksta so 13. oktobra Nemci vrgli Ruse z neke postojanke, jih 650 vjeli in zaplenili 3 strojne puške. Odbiti so bili nadalje ruski napadi zahodno od Dvinska. General Bothmer je zasedel zopet vas Hajvoronko, južno od Burkanova, katero so bili Rusi poprej Nemcem vzeli, in vrgel zopet Ruse nazaj čez reko Stripo.
Pri Mitavi nemške čete napredujejo in so vzele več sovražnih postojank. Kolodvor Garosen so Rusi Nemcem zopet vzeli. Rusi trdijo, da so vjeli pri Rafalovki 500, južno od nje 1000, pri Čartorisku 800 in pri Kulikovicah 1000 Nemcev.
Nemčija v bojih na zapadli.
V Champagni so Nemci 19. oktobra vjeli 4 častnike 864 mož, zaplenili tri strojne puške, 3 metalce min in veliko orodja. Sestreljeno je bilo neko angleško letalo in letalci so bili vjeti.
Napad na London.
Nemško zračno brodovje je v noči na 14. oktober metalo bombe na vzhodne angleške grofije in na mesto London. Angleži razglašajo, da je bilo po tem napadu z bombami ubitih 15 vojakov in 13 ranjenih. Od civilistov je pa 27 mrtvih in 64 ranjenih. V londonskem okraju je bilo skupaj 32 mrtvih 95 ranjenih. Nemško brodovje se je v megli nepoškodovano vrnilo, dasiravno so je Angleži močno obstreljevali.
POLITIČNI PREGLED.
Strah Italijanov.
Italijanski list „Secolo" je pisal: .Mogoče je, da bodeta osrednji velevlasti ukazovali od Vzhodnega do Egejskega morja, ko bodo uničeni Srbi. Potem bi bilo za Italijane bolje, da se vsi skupaj izselijo v Ameriko in si tam osnujejo novo domovino, bodi si kot snažilci čevljev v Buenos Aires ali pa, da začno obdelovati polja v Braziliji skupno z zamorci, kajti ko bo premagan Balkan, se bo nemška pohlepnost in maščevalnost z vso močjo vrgla na Italijo."
Srbija in Italija.
Zadnje dni septembra je bila Italija še pripravljena z večjo armado podpreti Srbijo, ako bi bila ta dala Italiji prosto roko v Albaniji. Srbski kronski svet je pa sklenil upreti se tej italijanski nakani. Srbski prestolonaslednik Aleksander je
vpričo ruskega poslanika kneza Trubeckoja rekel italijanskemu poslaniku te-le besede: »Zaradi Vaše nesramnosti moramo mi poginiti. Naredili smo pa že sklepe. Ne bodete nas oropali. Vemo, da nam preti pogin in da ni veliko nade za zmago, a bojevati se hočemo kakor levi. Pri nas se je pričelo, vi pridete za nami na vrsto in nihče se vas ne bode s spoštovanjem spominjal."
Grčija.
Angleški ministrski predsednik Grey je v svojem govoru opomnil Grčijo, da naj izpolni svojo dolžnost, katero ima zaradi sklenjene pogodbe s Srbijo. Grški kralj se pa vedno bolj umika in utegne v kratkem omenjeno pogodbo odpovedati. S tem korakom je kralj Konstantin napravil Nemčiji in Avstriji veliko uslugo. Četudi Venizelosova stranka še ni popolnoma na tleh in dela vladi še mnogo težav, je vendar mogoče, da bode kralj zlomil ves njen vpliv. Ministrski predsednik Zaimis je baje prepovedal prevoz vojakov čveterosporazuma po grški železnici. Bolgarskemu predsedniku Radoslavovu je Grčija naznanila, da ostane nevtralna.
Četverosporazum denarno podpira Grčijo in še vedno upa, da se bode Grčija odločila na njegovo stran.
Bolgarija.
Zanimivo je, da si dolgo nobena država ni upala Bolgariji napovedati vojno. Rusija deloma potrebuje vojake na zapadni svoji meji in jih ne more pošiljati čez Črno morje, deloma se pa nadeja, da bode opozicija v Bolgariji, dokler ni vojna napovedana, še vedno storila kak korak v korist Rusije osvoboditelj ice. — Italija kaže proti Bolgariji nenavadno prijaznost, to pa radi tega, ker so ji Srbi trn v peti in bi jih rada izrinila iz Albanije, da bi mogla ondi svobodno zagospodovati. Zato Viviani sicer govori, da bo treba Srbiji pomagati, ne more se pa odločiti, da bi zato storil kak korak.
Črna Gora.
Mislilo se je, da bode kralj Nikita isti dan napravil napad iz Črne Gore na avstrijske čete, ko so Avstrijci zasedli Belgrad. Temu pa ni tako. Nikita je ukazal prav zdaj, da naj se v Črni Gori z avstrijskimi vjetniki milo ravna in se jim pusti prosto gibanje. Katoliške Miridite pa hoče napraviti si prijatelje in njihov vojvoda Prenk Bib Doda se nahaja na Cetinju. Znano je, da so Mi-riditi bili doslej vedno Avstriji prijazni. Miriditi so pri Karmi z vspehom napadli čete Essad paše. V Skadru so Črnogorci dovolili Miriditom, da so smeli otvoriti svoje katoliške redovne šole. — Črna Gora je dobila od Italije težko artiljerijo.
Rusija.
Na Balkanu je Rusija s svojo politiko pogorela. Sazonov ni mislil, da bode do tega prišlo. Vedno se je nadejal, da bode spomin na staro prijateljstvo med Bolgarijo in Rusijo kaj izdal. Sedaj je bitka diplomatov končana in Sazonov bode najbrže zapustil ministrstvo, ker je izgubil igro.
Amerika.
Zedinjene države hočejo postaviti na noge pol milijona vojakov. Ta armada bo stala na leto 164 milijonov dolarjev.
Amerika za čveterosporazum.
Vsak teden odpotuje 150 mehanikov iz Amerike na Angleško in v Rusijo, kjer pomagajo izdelovati v tovarnah strelivo.
Dve novi vojni napovedi. Dne 15. oktobra zvečer je Angleška napovedala vojno Bolgariji in drugo jutro je isto storila Francoska, češ da se Bolgarija bojuje na strani sovražnikov Francoske.
Podmorski čolni. Naši in nemški podmorski čolni so potopili v dveh tednih v Sredozemskem morju sedem parnikov. Nedavno je bil potopljen pri Kreti angleški transportni parnik .Transylvania". Angleži so umorili posadko nekega nemškega podmorskega čolna.
fflT   Opozarjamo na
Jmlii ščit" y Kranju!
Z ozirom na slabe poštne zveze naročite takoj srečke -Slovenske Straže*! Žrebanje je že 26. oktobra. Ena srečka samo 1 K. — Naročite več srečk skupaj I Zadnji čas je za odpošiljanje doneskov!
NOVIČAR.
Brambni Ščit v Kranju. Po zgledu drugih krajev je naročila tudi mestna občina v Kranju brambni ščit. Dne 7. novembra se bodo začeli zabijati žeblji v brambni ščit s primerno slav nostjo. Vspored slavnosti in podrobnosti o ščitu objavimo prihodnjič. Zaenkrat le opozarjamo, da se bo porabil denar, ki se bo dobil za prodane in zabite žeblje, v prid vdov in sirot padlih vojakov. Mestna občina Kranj je sklenila v svoji zadnji seji, da zabije žebelj za 100 kron.
Preč. g. Matija Erzar, dekan v Postojni, je dobil kanonikat v Novem Mestu.
Preč. g. Frančišek Gornik, bivši dekan postojnski, je umrl v pokoju na Velikem Ubelj-skem dne 17. t. m.
Za oslepele vojake se nabrani darovi pošiljajo kranjskemu deželnemu odboru in ne drugam.
Cerkveni zvonovi. Državna uprava bo pobrala cerkvene zvonove«1 in jih porabila za nove topove. Ostala bodetii pri župnih cerkvah baje le po dva zvonova, pri podružnicah pa le bo eden. Rešili se bodo pa stari zvonovi, ki imajo zgodovinsko ali umetniško vrednost.
Preparator DobovŠek ponesrečil. Na
južnem bojišču je jako spretnega preparatorja kranjskega deželnega muzeja Franca Dobovška ubil konj na neki ježi v Bosni.
Letošnje vino se bode smelo s spodnjega Štajerskega Izvažati do konca novembra tega leta.
Oddaja klavne živine naposodo iz vojaških zbirališč. Vsled prizadevanja c. kr. kmetijske družbe kranjske je c. kr. intendanca 5. armadnega etapnega poveljništva dovolila, da se sme klavna živina iz vojaških živinskih zbirališč na Vrhniki, v Grosupljem, na Jesenicah in v Škof ji Loki dajati na posodo kmetovalcem v občinah, ki se nahajajo, blizu teh zbirališč. Taka izposojena živina bo marsikomu dobro došla, ker se med njo nahajajo molzne krave in vprežni voli. Kmetovalec ne bo imel dobička samo od vprežnega dela ali mleka, ampak bo tudi pridelal gnoj. Živina se bo izposojevala le iz neokuženih zbirališč. Kdor hoče imeti kako žival naposodo, naj se obrne naravnost do poveljnika dotičnega živinskega zbirališča. Vsakdo, ki dobi kako žival naposodo, se mora zavezati, da jo bo dobro oskrboval in krmil. Izposojeno žival je v tistem trenutku vrniti, ko jo vojaška oblast nazaj zahteva. Pri izposojenih živalih, ki sp vsled slabe oskrbe in krmljenja na teži izgubile, je plačati za vsak kg izgube 2 K in pri živalih, ki so se zredile, pa plača vojna uprava za vsak kg prirastka 2 K. Do 5 kg izgube ali prirastka pri eni živali se ne bo oziralo in se ne bo zahtevalo ne povračila in ne dalo doplačila. Za živinozdravniško pomoč v slučaju kake bolezni ima skrbeti izposojevalec sam.
Vojna je zdravnica. Nervoznost je bila zadnja desetletja splošna bolezen človeštva. Koliko so imeli posla ž njo razni zdravniki in razne kopeli 1 Tudi časniki so precej zaslužili, ko so priporočali po inseratih čudovito hvaljena, a večinoma brezuspešna sredstva zoper nervoznost. Marsikdo je mislil, da se bode ta bolezen vsled evropske vojne še pomnožila in da bodo vojaki vsled večmesečnega bivanja v strelskih jarkih in strašnega bučanja topov postali vsi nervozni. Medicinci so že za pojave nervoznost) imeli pripravljen nov Izraz, .vojna nevroza". Prišli so pa do prepričanja, da se v vojski nervoznost ne množi, marveč le odpravlja. Stroga disciplina v vojni in red v vojaškem življenju blagodejno vplivata na živce. Pod močnimi vtisi se razrovani živci spravijo v red. Med skakanjem granat in sikanjem šrapnelov nevrasteniki pozabijo na svojo bolezen. To velja tudi z., nevrastenične dame, ki dobivajo od sinov in mož poročila z bojišča. Lotuje se jih po sugestiji junaški pogum, znani krči jih popuščajo in' nič več ne polegajo po posteljah. Mnogo mož je bilo poprej brez vsake energije in so vedno tožili o raznih slabostih. Odkar so v vojski, so jih vse težave popustile. Odkod to prihaja ? Življenje imajo bolj redno. V nočeh ne posedajo po zakajenih gostilnah, ampak pospe v svežem gorskem zraku, alkohola uživajo manj, in hrane tudi ne preveč. Telo ni omehkuženo od dolge leže na mehki postelji in še kake druge stvari ni, kar telo slabi. Živci postajajo utrjeni, neupogljivi in veselje nad .špartanskim" življenjem in doseženo zmago nad seboj dela junake še čvrstejše. V tem ozira je vojna pravo zdravilišče za bolno človeštvo. Seveda vojna seka rane, katerih ne bodo zacelila desetletja. Kako bo po vojni z vero in moralo, o tem bomo mogli obširneje pisati še-le potem, ko se vrnejo vojaki domov.
NOVEJŠE VESTI.
Dunaj, 21. oktobra. Zahodno od Čartori — Iska je bil včeraj ljut boj. Močni ruski napadi so bili odbit!. Včeraj so naši vjeli na Stiru 1300 Rusov. — Ha vsi italijanski fronti so veliki boji. Na Tirolskem so bili vsi italijanski napadi odbiti. Tudi na fronti ob Soči so se izjalovili poizkusi sovražnika, da bi se približal našim postojankam. — Naše čete so zasedle Šabac, Mačva je očiščena sovražnika. Armadi Ko/esza in Gall-witza gresta vedno bolj globoko v srbsko ozemlje. — Bolgari so prišli med Zaječarjem in Knjažev-cem v dolino Timok in so se približali Pirotu, priborili so si vhod v dolino Kumanova in Vardarja.
Nova kmetijska postava.
[Izšel je cesarski ukaz z dne 9. avg. 1915, drž. zak. št. 234, o prodaji kmetijskih posestev].
Postava namerava ohraniti kmetije kmetom. Zato zabranjuje prvič razprodajo kmetij.
Drugič hoče izločiti prekupce. Prekupci so dozdaj zemljo kupovali in jo z dobičkom prodajali.
Oboje hoče postava doseči s tem, da zahteva za nakup in prodajo zemlje dovoljenja. To dovoljenje ima dajati posebna komisija. Samo za ožje sorodnike ni treba dovoljenja in pa, če kdo proda zemljišče v javne namene občini, državi ali za splošno koristna podjetja.
Dovoljuje pa postava razprodajo veleposestev. Veže torej najmanjšo zemljiško posest do tiste meje, kjer začne veleposestvo. Začne pa velepo-sestvo v smislu postave takrat, ko je zmožno preživeti več kot šest družin s sedmimi člani.
Namen postave torej ni napačen, ker hoče napraviti stalen kmečki stan in ima tudi določbe, da zamorejo kmetije pijancev in nezmožnih preiti v roke zmožnim kmetovalcem.
Temno točko utegne tvoriti le komisija, ki dovoljuje nakup in prodajo.
V tej komisiji sta dva državna uradnika, župan in en zastopnik kmetijskega društva. Če je pa več kmetijskih korporacij v tistem kraju, ima predsednik, okrajni sodnik, pravico imenovanja četrtega člana. — V obmejnih krajih utegne priti do izrabljanja in spopadov. — Povsod povsod zadevajo najboljše postave na težave, ker država ni urejana po narodnostih, kakor zahteva sedanji čas.
Trgovsko sušenje sadja.
.Možje! Sadjarstvo vam bo le potem prineslo blagoslov, če ne bote kuhali žganja." Besede sadjarskega inštruktorja M. Humeka pri nekem njegovem predavanju.
Od vseh strani se zadnji dve leti povdarja: gospodarji sušite sadje 1 Najnovejši oklic v ta namen je izdala c. kr. kmetijska družba za Kranjsko. Naj spravimo to zadevo v razgovor tudi v .Gorenjcu", ker je res velevažna, da bomo mogli reči: šli smo korak naprej!
1. Zakaj naj sušimo sadje? Sadje je važno živilo, in bi ne bilo prav, ko bi sadje pili in ga ne jedli. Pred 40. leti so ljudje kuhali sveže češplje v soku, suhe češplje v kaši, suhe hruške v fižolu, vodo iz krhljev in češpelj so imele žanjice na polju in kosci v senožetih, otroci so imeli suho sadje za malico. Morda ni bilo povsod po Kranjskem tako — morda tam manj, kjer redno ne zmanjkuje domačega kruha, pa vendar tudi po Gorenjskem je bilo suho sadje v večji časti, kakor je sedaj. To pričajo še mnoge sušilnice iz starih časov. .Koliko hlebov kruha bi prihranili, ako bi bolj sušili sadje", je rekel
nekje g. Humek, in res je tako. Ravno sedaj v vojnem času, ko so kosci kruha postali majhni, ko vže ena tretjina kranjske dežele nima kruha, in se bo ta tretjina, ako se ne zgodilo kaj posebnega, v kratkem času izpremenila v polovico vsega stanovniitva — je nujno potrebno gledati na to, kje se bo mesto kruha dobil grižljaj drugega živeža.
Vsa živila so postala neznosno draga, nekaterih celo za denar ni dobiti. Ali bi ne bilo greh, ako bi zametali hrano na drevju, katero je Bog to leto po nekaterih gorenjskih krajih bogato blagoslovil?
Na Kranjskem porabimo na leto okoli 700 vagonov sladkorja, ki je vreden, če ga računimo 1 kg po 1 K, 7 milijonov kron. In ves ta denar danes gre iz dežele I (Ravno toliko za žganje 1) Povdarja se pogosto, da je sladkor za prehrano potreben. Gotovo je, da se ga veliko porabi, če je ravno tako potreben, tega ne vemo. Pa če je res tako potreben, ali ni nespametno, da ne izrabimo sladkorja, ki ga pridelamo doma? V vsakih 100 kg sadja je 7 ali 8 kg sladkorja. Odtegne se našemu računu, koliko sladkorja nam da mati narava po naših vrlih, a brez dvoma ga mora biti na milijone kg — in ves ta sladkor za ljudsko prehrano le malo ali nič ne zaleže. Bila bi pač umestna misel, da bi poklicane oblasti pretehtovale vprašanje, ali bi se ne dalo iz sadja pridobivati sladkor. Dokler pa tega ne znamo, je najjednostavnejši način, da sladkor v sadju za ljudsko prehrano izrabimo, če sadje sušimo.
Letos silno manjka maščobe. Ljudje jedo tu in tam nezabeljeno. Kako prav bi zopet prišlo v lonec perišče suhega sadja, pomešanega med kašo ali fižol, da bi jed imela vsaj nekaj več
Okusa! (Dalje prih.)
Pismo od besarabske meje.
(Napisal vojni kurat J. Hafner.) (Konec.)
Prenesli so nas proti severu, kjer je sovražnik silno pritiskal. Komaj je končal višji poveljnik lep govor, kako se dobro postavljamo in, da nam vsled zadnjih naporov hoče dati oddih, ko pride novo povelje. Treba je bilo hitro daleč gori zamašiti nastalo vrzel. Dva polka konjenice plavata mimo nas z jahajočim topništvom, za njimi jo urežemo mi. Ni bila šala. Ljudje utrujeni in lačni, vreme slabo, pot dolga, sila nujna. Mi, ki se bolj zadaj držimo, kadar se gre zares, ostanemo v mestu T., kjer najdemo hitro imenitno stanovanje. Toda, nekaj ni moralo biti čisto prav, kajti Judje, ki imajo strašno natančne nosove, so nekaj zavohali; prihajali so najprej posamič, potem pa v vedno gostejših gručah iz strani bojev v mesto in nas nemirno izpraševali, kaj bo. Resno so se bali in zatrjevali so, da bi bilo bolje umreti, kakor še enkrat priti pod Rusa. Drugi dan zjutraj se je mesto navidez pomirilo; vendar so nas Rusi pozdravljali s topovi. Ta čas se je odigrala dogodbica, katere ne smem zamolčali. Vsled zanikrne nepazljivosti je eden naših pijo-nirjev, ko je snažil puško, smrtnonevarno ranil v trebuh svojega tovariša. Pokličejo me k umirajočemu, ki leži sredi celega oddelka. V imenu neprevidneža prosim umirajočega, naj mu kot kristjan odpusti, kakor je Kristus Gospod odpustil svojim morilcem, drugemu pa sem velel, naj prosi odpuščenja, da bo zadobil pokoj svoji duši. Segla sta si v roke; umirajoči junak je velikodušno odpustil, krivec pa se je spustil na koleni, dvigni! proseče roke — ihteč, stokajoč prosil odpuščanja. Drugi pa so gledali in marsikomu se se je porosilo oko. Skupaj smo molili liianije za umirajoče, nato pa sem podelil junaku sv. zakramente.
Proti večeru se je močno streljanje vedno bolj bližalo mestu. Morali smo iti na pot, za Judi, kajti od treh strani smo videli naše roje v redo
vitem prodiranju nazaj. Ubogi ljudje, ki jih je spomin na gospodstvo Rusov gnal po cesti pred nami! Otrocj s kravami in ovcami, Judinje s kopico malih otrok, ki so prodajali platno, Judje, sloki in raztrgani, priganjajoči kljuseta, da odpeljejo pravočasno visoko naložene vozove, polne blazin, košev, ženjk in otrok, slabo opravljeni študentje, vse to se je trlo in drvilo po blatni cesti mimo pogorišča judovske sredine mesteca po cesti naprej. Mimo, hladni in mrki, smo jahali v skrajnem času iz kraja na cesto, potem pa s ceste v polje, v temno noč. Za nami pa so v polkrogu švigale žarke rakete proti oblačnemu nebu. Ustavili smo se v pozni uri v razdejani vasi, kjer so nam pred kratkim ležali Rusi nasproti ; bila je pošteno porušena od naših topov. Tretji dan dopoldne šele je iznova pritisnil premočni nasprotnik na nas. IzpoČetka je šlo dobro; prišlo je celo naznanilo od zgoraj, da bomo zopet napredovali za ponekod se umikajočim sovražnikom. Tudi je kuhar začel pripravljati kosilo. Kar se pretrga, zveza baterije, ki je streljala poleg nas, z nje opazovalcem, takoj nato zvemo, da so Rusi desno od nas vjeli stotnijo hrabrih honvedov (tisti Rusi so imeli zelo dolge muštace in močan glas) ter prodrli v našo črto. Slišal sem sicer vse to, pa nisem dosti porajtal. Po stari navadi se ravno tedaj najbolj obiram, kadar se najbolj mudi; celo kosila in večerje dosledno zamujam, kar vsi moji dosedanji poglavarji lahko s prisego potrdijo. Pridobil sem si to nespametno lastnost pravzaprav iz dobrega namena in pri vpjakib kot enoletni prostovoljec. Kadar so nas hoteli prestrašiti in razburiti z alarmom, sem se jaz vadil v ravnodušnosti in priču-jočnosti duha s tem, da sem se najpreje obrnil z desne strani, na kateri ponavadi spim, na levo in ležal dalje par minut. Vendar ne brez posla. Med tem, ko so tovariši nervozno skakali in vpili, iskajoč ter nase obešajoč vsak svoj „coknpok", sem jaz prvo minuto drgnil oči, v drugi pa sem basal fajfo, ki je studenec miru in pričujočnosti duha; seveda to poslednje šele kadar se zakuri. To pot pa moja navada ni bila ugodna, kajti naenkrai sem bil sam, okoli mene so frčale kroglje (ki so pa dandanes, kakor menda že veste, po-dolgaste in koničaste). Komaj sem še došel svoje, tako hitro smo vsi nazaj »forUkali". No, vsaka stvar ima svojo dobro plat. To forikanje je raz-odelo, da imajo tudi stari vojščaki še dobre in mlade noge. Kakor jeleni smo šli ter stvarno in jasno dokazali, da umevamo položaj ter se ne damo zapeljati po navideznih  okoliščinah in znamo premagati utrujenost, kajti spotoma smo videli jako lepa počivališča. Pot pa nas je pripeljala v vas, iz katere smo pred tremi tedni izšli in nastopili zmagoslavni pohod. Pa niso bili nič kaj veseli vaščani naših obrazov, ker so se tresli pred njimi, ki imajo priti za nami. Hoteli so bežati in niso se dali potolažiti; preveč so jim ostala v spominu nasilja sovražnika, ki je pred nami tu bival par mesecev. Blagoslovil sem reveže, potem pa sem hotel poiskati svoje. Zopet zadrega. Ravno, ko zagledam most, o katerem sem že pisal, in hitim proti nJemu, da bi prišel na varno, se srednje okno podere. Rus, ki je do tedaj s šrapneli škropil na naše, ki so drli čez most, je takoj ustavil ogenj, ker ga ni bilo več treba. Lepa reč i Pred nami narasli, tristo korakov široki, deroči Dnjester, za nami od vseh strani bližajoči se močni nasprotnik, mi pa čepimo pred razdrtim mostom, skriti za stopnjo, ki jo tvori breg, in čakamo smrti ali vjetništva. In to tam, kjer smo tako slavno vrgli pred dvcir.a mesecema Rusa čez vodo nazaj 1 Nervozno se je prestopal major, ki je veleval nad vsem, »kar je t ostra n vode našega", kadil je kakor stroj in dajal povelja. Dva častnika sta se med tem slekla, tekla na sredo mpsta in skočila v valove. Komaj sta zlezla nekaj sto korakov zdolej zopet na suho* Nazadnje se je pa le vse srečno končalo. Oddelki naših so pa bregu
ustavili sovražnika, pijonirji so položili čez odprtino v mostu dva trama in napeli oporno vrv, tako da smo do noči posamič vsi dospeli na drugo stran. Mnogo pa jih je prišlo šele drugi, tretji in četrti dan; skrili so se v gozdu in po velikih ovinkih so zopet prišli nazaj .domov", nekateri so celo vjetnike pripeljali s seboj. Enemu se je prigodilo to tako. Samcat je naletel na tri Ruse. Ti so takoj brez uvoda in ovinkov zahtevali od njega, naj jih vjame. Seveda ni mogel druzega storiti, kakor ukloniti se premoči in sili ter jih vzeti seboj kot vjetnike- Samo to je bilo težko, kako uiti prihajajočim kozakom na varno avstrijsko plat. Časa ni bilo mnogo za premišljevanje, zato jo naš junak v teku pocedi za nami, njegovi trije vjetniki pa za njim. Bili so boljši tekači, prišli so preje na varno kot on. Drugi dan sem se pogovarjal z njimi in slišal marsikaj zanimivega. Eden je bil katoliški Armenec s Kavkaza, eden Poljak iz krakovske (ruske) okolice, tretji pa Rus iz jekaterinoslavske gubernije, ki ima že od zime brata na varnem v vjetniškem taboru.
Počivali smo par dni v najlepšem miru, ker Rus ni upal čez vodo. Potem pa smo šli ob vodi dalje proti krajem, kjer »solnce gor gre", drugi pa so spet popravili, kar se je podrlo. Tako je potekel september v našem kotu, medtem ko so naši na severu Rusa tako pretepli, da še „za peklat' ne bo več dober", in ga tako daleč potisnili v močvirja, da najmanj dvajset let ne bo zlezel ven. Vzlic temu pa lahko verjamete, da naši tukaj niso nič manjši tiči in kampeljni, kakor oni, ki so vse trdnjave na Poljskem prevrnili in tako daleč naprej forUkali. Pač ne odgovarja vselej uspeh žrtvam in zmožnosti vojaštva. Toda, kadar pride na nas vrsta, še s prstom na karti ne boste mogli tako hitro za nami, kakor mi za Rusom. Za zdaj pa zdravstvujte in molite za nas 1
Pozor, članice Marijinih družb!
Izšel je v naši tiskarni Bleiweisov družbeni molitvenik: »Hči Brezmadežne'', ki obsega okrog 450 strani. Oblika je ista kakor pri .Tolažba dušam v vicah". V prvem delu je ponatisnjen stanovski pouk, katerega so v prvi izdaji Slovenke z velikim navdušenjem sprejele. V drugem, novem delu je bogat marijanski molitvenik. ki nudi poleg drugih posebno veliko obhajilnih molitev in vse za družbe potrebne molitve. Pesmi je nad 30. Velja pa molitvenik rdečeobrezan 2-50 K. Naroča se lahko takoj pri »Tiskovnem društvu * v Kranju.
SQ[s][3[a[i)[3[3[3@E3S(B@[3[5]Is|[šl
Umetni zobje!
Ne da bi se izruvale zohne korenine, se ustavljajo
amerlkanibl umetni zobje
posamezno ali celo zobovje, kakor se tudi
plombiralo zobie 21
vsak dan od 8. ure dopoldne do 6. ure zvečer v konc. zobotehničnem ateljeju
O. 5eydi, LJnbllana.
Stritarjeva ulica št. 7.
Posestvo
z veliko, lepo feMto
se proda s proste roke Fitfrn Prt Kranju. Kdor želj kupiti naj se oglasi istotam.
>   Kupujte razno manufakturno In galanterijsko blago vedno le pri 4
„Prvi gorenjski razpošiljalm" Ivan Savnik, Kranj
► ki prodaja dobro In trpežno blago po najnižjih cenah« >>>
■AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA4I
Lastništvo in tisk .Tiskovnega društva" v Kranju.