DELAVSKA ENOTNOST DA N E S : Bogo Pečan: DVE IN POL MILIJARDE OBTOŽUJETA Dušan Kralj: TRI RAZSTAVE -ENO RAZSTAVIŠČE Milan Šparovec - Dušan Kralj: NAPOREN JE MOJ POKLIC (fotoreportaža) V. S.: ZAČARANI KROG SE ODPIRA S. F.: NUKLEARNI INSTITUT »JOŽEF STEFAN« . Soboto, 10. sept 1960 Štev. 36, leto XVIII. S POSVETOVANJA V CENTRALNEM SVETU ZVEZE SINDIKATOV SE VEČJO VELJAV> sv lreAeMi *01!ek’. septembra, je bilo v Centralnem vi ^ • ,zveze sindikatov v Beogradu posvetovanje o siniri koniU11 pri rasti življenjske ravni in o nalogah ra 1,1 na tem področju. Na posvetovanje so prišli m ^anov plenuma Centralnega sveta ZŠJ in pred-Omkov sindikalnih svetov iz večjih mest in indu-t^jskih središč tudi član ZIS Vladimir Popovič, pred-avniki Stalne konference mest in strokovnih zbornic s/ združenj. Referat o vlogi komun pri izboljšanju , andarda in o nalogah sindikalnih organizacij je pre-»aLi .sevkretar Centralnega sveta ZSJ Bora Romič. Ob tr«lJUŽku razPrave Je govoril tudi predsednik Cen-a*nega sveta ZSJ Svetozar Vukmanovič. Iz referata, zprave in zaključne besede tovariša Vukmanoviča P°vzemamo nekaj glavnih misli in pobud. v zadnjih letih so dobile ko-rvJk? pomembnih pravic in polastil na področju gospodar-nea- komunalne dejavnosti, sploš-, uprave, kulture in prosvete, t^favstva, socialne politike itd. nit i^tale izredno pomemben či-korf1'1 Pr^ urejanju številnih vsa-O^ih potreb delovnih ljudi, js prenašanjem teh pravic te .^oblastil z višjih politično-Spnl0rialnih organov na občine, knvi6 krepil tudi gmotni položaj tnuh, kar je omogočilo, da so vrtale nosilec in organizator umžbene dejavnosti na svojem P^ročju. S tem pa se je povečala tudi vloga občinskih sindikalnih svetov, ki naj v skladu z materialnimi možnostmi in pogoji vplivajo na to, da bodo v občinah uveljavili takšno gospodarsko politiko, ki bo kar najbolj prispevala k zboljšanju življenjske ravni. Kajti prav od gospodarske politike občine so odvisni realni zaslužki občanov. Ce je torej od gmotnega položaja komun odvisno uspešno reševanje problemov življenjskega standarda, mora biti sodelovanje komun pri delitvi dohodka kar najbolj stimulativno. Podatki, ki jih je zbral Centralni svet ZSJ, V OKVIRU Čenčanje o mezdni miselnosti Komaj je minilo letošnjih Pet mesecev, pa so pričeli pri-v naše uredništvo dopisi, , uterih se pritožujejo nad iz-fj,li Premij za prvo polletje. ekateri pravijo v pismih, »da le nerazpoložen je in razburjenje ■ kolektivu zelo veliko in da Protestirajo proti takim pre-mijam.« Taka so torej pisma, stvari Pa nekoliko drugačne, če stopiš kolektiv, v katerem je razburjenje. V posameznih prime-m se celo izkaže, da imajo v takem kolektivu ne le polovično, pac pa zares kompleksno nagrajevanje po učinku (že kar vpe-3ane ekonomske enote itd.) Od od torej pritožbe in včasih kar skupinski protesti? Premije, ki marsikje niso več Premije, pač pa izplačila na osnovi objektiviziranih meril za Gospodarski uspeh podjetja, obračanje obratnih sredstev, zmanjšanje odpadnega materia-*:a kd., izračunavajo polletno in ruko so vsote nekoliko večje. Te večje vsote pa pred izplačili ra-Unovodstva zaradi slabih izku-f n j glede premij v minulih le-th in zaradi komoditete, kajti tio bi to tolmačil delavcem, zukaj in od kod toliko denarja zu Posameznike, kratko in malo “e objavijo in ne tolmačijo. takih kolektivih, kjer pri-Z^rija delijo kolikor se le da Pritajeno (to vzbuja sum o opravičenosti), pravijo, da je ~Zko stvari obrazložiti, ker ^ezdna mentaliteta še ni iz-entnjena« in ker je »teorija ***ikih želodcev še zelo veljav-stvar«. Pa smo tovariše v takih aktivih spraševali, če meni-(’■ bodo mezdno mentaliteto [^mogrede rečeno, gre za men-tteto, ki se je med delav-°m ukoreninila v sto in ne le nekaj letih, pač zaradi sistema, v katerem so se borili za svoj biti ali ne biti) izkoreninili z ilegalnostjo v uveljavljanju pravilnika o nagrajevanju, brez nenehnega tolmačenja takega pravilnika in sistema, ki ga uveljavljajo, v nekaj mesecih. Prav gotovo ne moremo zavračati delavcev, ki sprašujejo, od kod take nagrade, z besedami: »Tam je pravilnik, pa si ga oglej.« Leta je mnogokrat še za političnega ekonomista dokaj zapleten. Pa tudi odgovori: »Saj je vse prav, sicer pa tako in tako ne bi razumel.« »Svoje znaš izračunati, ali ti ni dovolj,« in konč-no celo: »Kaj te vse to sploh zanima« — prav gotovo niso nikakršni prispevki k izkoreninjenju mezdne miselnosti. Največ negodovanja in razburjanja ter protestov je bilo (in bo) zaradi tega, ker nihče ne pojasnjuje delavcem, kako deluje pravilnik o nagrajevanju. Zakaj ne bi vsako izplačilo javno utemeljevali vse dotlej, dokler ne bo vsakomur razumljivo, za kaj je bilo priznano?! Podatki o izplačilih so v večini primerov zelo prepričljivi in premije, o katerih govore, so največkrat zaslužek. Skoraj povsod se povečuje dohodek delavcev in vodilnega vodstva pri večjem gospodarskem uspehu v enakem sorazmerju. Če pa bo javna razprava tu in tam ovrgla neobjektivna merila, pa je to edinole prav. Zato kljub vsemu ostane sum: Tam, kjer izplačila tako imenovanih premij skrivajo in čenčajo o mezdni miselnosti delavstva, merila najbrž niso gospo darsko upravičena in zaslug posameznikov res problema tične. , MITJA ŠVAB pa odkrivajo še precejšnje pomanjkljivosti pri razdeljevanju ustvarjenih sredstev, formiranju sredstev komun in njih porabi. CENTRALIZIRATI ALI DECENTRALIZIRATI SREDSTVA? Res je, da so v minulih štirih letih (od 1956 do 1959) porasla sredstva lokalnih organov za 58 %. (V okviru tega skupnega porasta so se povečala proračunska sredstva okrajev in občin za 73 %, sredstva skladov za kreditiranje stanovanjske graditve za 95 %, sredstva družbenih skladov za investicije pa za 35 %.) Kljub tej absolutni krepitvi gmotnega položaja komun pa njihov delež v splošni razdelitvi dohodka zaostaja za deleži drugih činiteljev, ki sodelujejo pri razdelitvi, zlasti federacije. Poglejmo podatke: leta 1956 so lokalni politično-teritorialni organi (občine in okraji) dobili 18,4 % vseh ustvarjenih sredstev, leta 1959 pa le 16,2 %, medtem ko je federacija dobila 1956. leta 24,9 %, leta 1959 pa že 28,6 %. Delež republik se je zmanjšal za 0,5 % (od 7,1 % na 6,6%), socialnega zavarovan ja tudi zmanjšal za 1 % (od 9,7 % na 8,7 %), delež gospodarskih organizacij pa je ostal enak (39,9 %). Gre torej za občutno nesorazmerje pri porastu sredstev posameznih politično-teritorialnih enot od občin do federacije, ki destimulativno vpliva na razvoj komunalnega sistema. Dejstvo je, da so pred leti bili potrebni precejšnji centralni skladi za zagotovitev skladnega razvoja gospodarstva in ekonomskega sodelovanja s tujino. Dokler so nam resnično zagotavljali skladen razvoj in ekonomsko neodvisnost v odnosih š tujino, so bili koristni V zadnjih letih pa so se razmere spremenile. Naše kmetijstvo je občutno napredovalo (pšenice, za katero smo nekoč porabili na leto kakih 100 milijonov dolarjev, pe uvažamo več), zagotovili smo si surovine doma in v tujini, gospodarstvo se je stabiliziralo in proizvodnost je porasla, komune so se utrdile in postale osnovne samoupravne enote državljanov itd. (Nadaljevanje na 2. strani) MIHA MARINKO OB 60-LETNICI odlikovan z redom junaka socialističnega dela PRIZNANJE DELAVSKEGA RAZREDA za štiridesetletno revolucionarno delo Predsednik republike Josip Broz-Tito je odlikoval tovariša Miho Marinka, predsednika Ljudske skupščine LRS, ob njegovem šestdesetem rojstnem dnevu za njegovo štiridesetletnico revolucionarnega dela z Redom junaka socialističnega dela. Visoko odlikovanje je v sredo zvečer na svečanosti v Ljubljani slavljencu izročil podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tovariš Aleksander Rankovič. Predsednik republike Josip Broz-Tito je poslal predsedniku Ljudske skupščine LRS Mihi Marinku ob njegovi šestdesetletnici naslednjo brzojavko: Dragi tovariš Miha! Ob svojem šestdesetem rojstnem dnevu sprejmi od mene in Jovanke prisrčne čestitke in mnogo najboljših želja za srečno, dolgo in plodno življenje. Moja želje, da bi v našem skupnem prizadevanju za zgraditev naše socialistične dežele in srečnejše bodočnosti naših narodov, še nadalje dajal svoj dragocen prispevek revolucionarnega borca. Izročitvi odlikovanja in in- najbližji sodelavci tovariša Mi-timni proslavi rojstnega dne he Marinka, tovariša Mihe Marinka so prisostvovali tovariši Edvard Kardelj, Jovan Veselinov, Ivan tovariš Gošnjak, Veljko Zekovič in Ob izročitvi odlikovanja je Aleksander Rankovič dejal: Dragi tovariš Miha! Imam posebno prijetno dolžnost, da Ti v imenu tovariša Tita čestitam za 60-letnico življenja in 40-letnico revolucionarnega dela in Ti ob tej priložnosti izročim Red junaka socialističnega dela, s katerim Te je odlikoval predsednik republike za Tvoje požrtvovalno delo v dobrobit narodov Jugoslavije in za zmago socializma. Dragi Miha! Še kot mlad delavec v rudarskih revirjih Trbovelj si stopil na pot revolucionarne borbe in bil sprejet kot član revolucionarnega gibanja rudarske mladine v SKOJ in nato v Komunistično partijo Jugosla-(Nadaljevanje na 3. strani) RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM SVETA ZA ŠOLSTVO LRS TOV. VLADKOM MAJHNOM: SREDI REFORMNIH PRIMCEV Predsednik Sveta za šolstvo Vladko Majhen odgovarja na našega sodelavca Šolski zvonec zna biti nekaj zelo običajnega, toda takrat, ko v septembru prvič po počitniškem premoru povabi v šolske klopi, takrat njegove brnenje prinaša s seboj utrip nečesa novega. Menda za vse, za učence, dijake m njihove starse, za učitelje in profesorje, še šolski služitelj se ol prvem pritisku na zvonec narahlo zdrzne. Večina takrat ne more ubežati 81 Prizadevajo približati prihodnost. Mi pa smo to priložnost izkoristili za razgovor s predsednikom Sveta za šolstvo LRS tov. Vladkom Majhnom in ga zaprosili, da nam pripoveduje o-tem: ® kaj. k° prinesla solska reforma v novem šolskem letu na področju nižjega, srednjega in strokovnega šolstva; • kaj izbilo doslej storjenega, da bi se reformna prizadevanja čimbolj ® kako so se naše šole povezale z družbeno-političnim in gospodarskim življenjem neposredne okolice; 0 kako se razvija družbeno upravljanje na naših šolah; 0 katere so konkretne naloge samoupravnih organov naših šol v novem solskem letu. Čemu vsa ta vprašanja? Zato, ker živimo v času, ko si prizadevam'/, da bi vse nase solstvo kar najtesneje povezali z našim idejno-političnim, druž-beno-ekonomskim življenjem, ker hočemo, da bi naša šola postala resnični LRS tovariš oaraz naseSa življenja in naših prizadevanj. Kaj pa je na naša vprašanja ,a vprašanja odgovoril predsednik Sveta za šolstvo LRS tov. Vladko Majhen, preberite na 11. strani našega lista. 7 dni v sindikatih ® Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Žalec je na svoji seji analiziralo gospodarske uspehe industrije v prvem letošnjem polletju. 'Ugotovili so, da je v industriji realiziran letni plan 460/o, čisti dohodek pa 51,5°/». Na seji so podrobno razpravljali o gospodarskih uspehih posameznih gospodarskih organizacij.' Občinski svet bo vse ugotovitve, zlasti pa zapažene negativne pojave predložil v obravnavo občinskemu zboru. proizvajalcev. PERSPEKTIVE ČEVLJARSKE USLUŽNOSTNE OBRTI Čevljarska zadruga »Rožnik« v Ljubljani bo v kratkem nabavila več strojev, s katerimi bo dnevno lahko popravila 600 parov čevljev. Usluge se bodo zaradi industrijskega načina dela za 30 odstotkov pocenile. Razveseljiva vest! Toda ta pr- Z ureditvno sodobnih poprav-va lastovka še ne bo pregnala Ijalnic, kjer bi ročno delo zame trdne zime v uslužnostni čevljar- njali s strojnim, bi rešili še drug ski obrti. težaven problem — problem Ka- Novi zvezni predpis, ki spro- dr1ov:. Znano d.a.se d?Sr-šča cene obrtniških uslug, bo ver- mladina ne navdušuje za čevljar jetno stimuliral tudi čevljarje. skl P?khc- Ves ljubljanski okra] Plafoniranje cen nam je doslej ™a danes 81 čevljarskih vajen delalo medvedjo uslugo, čevljarji cev (letos v P*0etj” ** 3 5, so se otepali popravil. Zdaj, ko ].e ,na "OVOo^lU°u lam pa 7) v 337 obratih. Cevijai ® V trgovskem podjetju »Izbira« v Rogaški Slatini so delili višek osebnih dohodkov nad tarifnim pravilnikom. Med pretežnim delom kolektiva je nastalo nezadovoljstvo, ker je bil glavni ...... delež razdeljen med vodilne „iIS®„7S’„„w„3 Jl®-:e“braV.Jf P_razn?yal d?lovni kolektiv »LITOSTROJA« dva pomembna dogodka: sla-uslužbence. Odbor sindikalne po-družnice je sklical sestanek, na katerega je prišel tudi zastopnik ObSS Šoštanj, vendar sestanka ni bilo, ker se ga niso hoteli udeležiti vodilni uslužbenci. Občinski sindikalni svet bo poskrbel, da bodo sestanek ponovno sklicali. špektorji zaradi tega ne bodo terem čevljarskem obratu, mogli do živega. Zakon ponudbe Nikogar ne moremo prisihtn O« in povpraševanja bo torej dva- bi se izučil čevljarstva, če mm kratno deloval v njihov prid, če veselja do tega. Prav tako pa n se ne bomo skupno potrudili za moremo prisiliti čevljarskega P^' g i p abljeniml^gost^so ^^^“^^P^s^jmki^jeseniških železarjev in ravenskih fužinarjev. Ob tej prli nove popravljalnice čevljev, če želi v tovarno ali če hoče po-_ priložnosti so podelili zaslužnejšim članom kolektiva priznanja z darili H Pretekli teden so v Rudniku živega srebra v Idriji Sklicali sestanek političnega aktiva, na katerem so obravnavali osnove za razdeljevanje osebnega dohodka po ekonomskih enotah in enoti proizvoda. Po izdelanem načrtu Sedaj/takšna centralizacija ni več nameravajo razdeliti kolektiv na Komuni ševeojoveljavo (Nadaljevanje s X. strani) valcev v občini, kakor so osebni dohodki 5 ekonomskih enot. Nekoliko dopolnjen osnutek bodo predložili v obravnavo upravnemu odboru ..... . . , , jena le na probleme, od katerih ^ Sedaj takšna centralizacija ni več cl?‘10'cllu Proizvajalca odvisni od je odvisen neposreden standard Drugo uspešno pot pa je nepotrebna. Celo škodljiva je. Za- ^egovega delovnega učinka in ampak tudi na zdravstvo kulturo’ kazala obrtna zadruga »Rožnik«, kaj komunam ne bi zaunab' toli- u?in.ka Podjetja. Le z zagoto- i,„—Čevljarstvo moramo modernizi- or< kaj komunam ne bi zaupali toliko, kot na primer zaupamo delovnim kolektivom, zakaj bi jim še nadalje jemali sredstva, pa jim vitvijo večje stimulacije in enotnih meril pri formiranju komunalnih dohodkov bo moč šolstvo, stanovanjskc-komunalne raVhRriino delo zadeve itd. Vse te pomembne naloge . stati raznašalec brzojavov, kar se Možnosti za to je več. Skoraj tudi dogaja. Treba bo pač P0: vse tovarne čevljev imajo lastne skrbeti, da se izboljšajo delovni piodajalne v večjih krajih. Ali pogoji v čevljarski obrti, da s® ne bi na primer zbor proizvajal- tlelo čimbolj mehanizira, in skraj-cev lahko zahteval od njih, da šati učno dobo ter olajšati učenje, odpro tudi lastne popravljalnice? z novim šolskim letom se bo šo-Same tovarne se tega najbrž zle- lanje čevljarjev zelo poenostavile-pa ne bi lotile, ker 's prodajo Novi šolski sistem dopušča pi'1' obutve nimajo težav. K temu jih učevanje za posamezna čevljar" bo. prisilila šele ostrejša medse- ska dela in skrajšuje učno dobo. bojna konkurenca, ki pa se uteg- Morda bo ta magnet deloval na ne razviti šele čez leta. nekatere mlade ljudi, vendar bi- stvenih izboljšav glede kadra n® bo zagotovil, če ne bomo izboljšali delovnih pogojev in seveda tudi nagrajevanja po učinku. Iz leta v leto tudi ugotavljamo, da se število čevljarskih ob- z orodjem, ki so ga poznali že naši stari očetje, podražuje proizvodnjo in veči- podjetja in delovnemu kolektivu. KSi^n^eenttov, bOdtlMikrt^Zj, SSi te S okraj« « Republiški odbor sindikata aparat, ki jemlje in& daj^ denar^Z sai bo sleherni napredek proiz-...... - • ■ J . J ^ vodnosti zagotovil komuni tudi kovinskih delavčev je pred krat- svojem preudarku. Pri tem pa pre- - - a „ , kim analiziral delitev osebnih prečuje iniciativo ljudi, pasivizira 'j6- sredstev za skupne potrebe dohodkov v podjetju »Litostroj«, jih. Ljudje bolj razmišljajo, kako arzavlianov. To podjetje je sedaj opustilo ne- bi dobili iz centralnih skladov kar stimulativen, nerazumljiv in zelo največ denarja, manj pa, kako kompliciran način premiranja iz bi sami na svojem področju, v leta 1959. Sredstva bodo razde- svojih gospodarskih organizacijah, Ijevali med kolektiv s pomočjo ustvarili več sredstev. In še to: novega, premijskega sistema v če neki občini nekaj daš, moraš okviru ekonomskih enot. drugi vzeti. z mobilizaciio naiiHris,^ j111,0,’ medtem ko čevljarske stroje so jih lani likvidirali 31, na no- svojega članstva in s prizadev- cl ZalTa^o^drSžbenT^nvisU- dvomno tCdt^to^grož^uslužnoTt-nostjo, da bo sleherna dejavnost cije v čevljarsko obrt zelo majh- no dejavnost in omogoča, da cev-v komuni stvar skupne odločitve ne, ker so pač v drugih usluž- Ijarji še bolj izkoriščajo konjunk-občanov. nostnih obrtih še večje potrebe, turo. Vprašanje novih kadrov v _ ‘ Ljubljanski okraj bo na primer čevljarstvu in krčenje čevljarskih (Problemov, o katerih so govo- letos razdelil iz sklada za razvoj obratov nas utegne torej pripe-Nh na posvetovanju, je veliko in obrti 50 milijonov dinarjev, toda Od politike komun so odvisni vsi so zelo pomembni. Tokrat smo denar je namenjen predvsem za REALNI PREJEMKI življenjski stroški tudi realni zaslužki proizvajalcev, omenili le nekaj glavnih misli in ureditev novih obrtnih centrov, Ijati v slepo ulico glede usluž-nostne dejavnosti, če se s tem vprašanjem ne bomo resno spoprijeli in poskrbeli za nove popravljalnice, opremljene s stroji. Zahtevo, naj realill zaslužki ra- pobud, v prihodnjih številkah na- k;'er čevljarstvo skorajda ne bo •v mahi *** Jpjisžzst: rsr . 2J2S? *■’*’*’ ?»“*StfE&SrSTZlSZ pravilnika. Področja, s katerimi se komuna 'Prasanja, ki neposred- standard.) J. v. vsem za izdelavo novih čevliev „»** stvo zaradi prekratkega roka. za hrano, cene komunalnih in obrt-Takšna decentralizacija ne bo nih uslug, preskrbo, zlasti pre reč predložen osnutek tarifnega na rast življenjske raviii. pravilnika 5. septembra, 7. septembra pa bi že morali dati nanj „ , , , . ± , , , svoje, pripombe ter ga odposlati samo «ospodarsko koristna, pač skrbo s sadjem in zelenjavo itd. obratnemu delavskemu svetu Re- pa tudi politično. Omogočila bo Dos od n nj n praksa kaze, da so v miza ELOK Reka. Le-ta pa mora večjo množično iniciativo ljudi, mnogih komunah sicer povečali pravočasno dati svoje pripombe ki . ne bodo več zgolj zahtevali proizvodnost dela in v skladu s in stdlišča na delavski svet ŽTP pomoč, pač pa v svojih komunah tem povečali tudi nominalne oseb-Ljubljana. Zaradi tako kratkega iskali možnosti, da ustvarijo več ne dohodke, realni zaslužki pa so roka je nemogoče, da bi se vsi sredstev in hitreje kot doslej iz- se zaradi občutnega dviga živ-clan, kolektiva seznanili s pra- bojjšujejo življenje. Ijenjskih stroškov povečali zelo vilmlvom, se manj pa, da bi ga J J .x /T ^ . A1 temeljito proučili. Menijo, da bi (Seveda pa bodo nekateri cen- ^ al1 pa. n^; Podatkov ob-morali organi samoupravljanja tralizirani skladi potrebni še na- finskega sindikalnega sveta v pri ŽTP skladno z zakonitimi do- dalje, na primer sklad za razvoj Trbovljah, ki pa še niso popolni, ločili omogočiti 116-članskemu zaostalejših pokrajin.) je razvidno, da so se v prvem > ZASEDANJE SKUPŠČINE ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V KRANJU Razprava le takrat, če je izguba? _P°1 za šalo, pol zares je eden izmed članov skup- za socialno zavarovanje (ki ga seme okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v gospodarske organizacije plaču-Kranju na zadnjem zasedanju rekel tudi tole: »Ce bi jT’ če 1jnajo nadpovprečno šte- colektivu .temeljito razpravo isnutku tarifnega pravilnika. • Te dni je bilo v Gorici posvetovanje .0/ ustanovitvi stalne konference za varnost pri delu. Na posvetovanju je bil izvoljen katerem polletju letošnjega leta — v pri-SREDSTVA KOMUN NAJ BODO merjavi z istim obdobjem lani VEČJA, Ce JE VEČJA TUDI povečali osebni dohodki zaposle-PROIZVODNOST DELA nih 23 20 %. medtem ko so živ-^ , . . Ijenjski stroški .porasli za 27 %.) j«. r- 21-članski odbor., ki tvori stalno svetovanju, so enotna merila za P0Vz^0caJ0 negodovanje delavcev Konferenco in čigar naloga je, da formiranje sredstev komun. Le-ta *n destimulativno vplivajo na Koordinira delo med zavodi in pa bo moč uveljaviti samo tedaj, proizvodnost dela. ustanovami, ki se . ukvarjajo s če bo porast sredstev komun po- Zato so na posvetovanju skle-problemi .varnosti, da analizira vsem odvisen od večjega dohodka niii) naj občinski sindikalni sveti probleme yarnosti pri delu posa- in večje proizvodnosti dela gospo- z vso svojo družbeno-politično ____________ danskih organizacij a komuni. Se- veljavo zagotovijo množičen vpliv tošnjem presežku sredstev, danji gospodarski instrumenti pa na ljudske odbore, da bodo raz- Okrajni zavod za socialno za-s® P® zagotavljajo, da bi imele porejali sredstva zlasti za tista varovanje je imel lani ob pollet-obcine sorazmerno toliko več ^do- področja, ki neposredno vplivajo ju 65 milijonov, letos pa še no-hodkov, za kolikor bi se povečala na standard. Pozornost sindikal- vih 94 milijonov dinarjev presež1 imeli izgubo, bi se že razgovorili. Tako pa, ko imamo presežek, molčimo...« Nekdo drug je »ugotovil«, da so vsa poročila (razen o finančnem poslovanju zavoda v prvem polletju še o delu raznih komisij skupščine, o kmetijskem zavarovanju v okraju, o gradnji nove porodnišnice v Kranju ter o sistematizaciji delovnih mest okrajnega zavoda) tako imenitno, natančno in pregledno sestavljena, da res ne ve, o čem bi še lahko razpravljali... Potem razprave pravzaprav nov dinarjev. Do tega je prišlo ni bilo, čeprav bi se člani skup- predvsem zaradi porasta osebnih * dohodkov, ki so v kranjskem meznih podjetij ter da jim na podlagi svojih ugotovitev daje navodila in predloge, kako naj odpravijo morebitne pomanjkljivosti. ščine prav gotovo lahko o marsičem pomenili. Na primer: o le- okraju precej višji od republiške- vilo za delo nesposobnih članov kolektiva) tako, da bi sicer imeli še več denarja! Kadar samoupravni organi v gospodarskih organizacijah razpravljajo o tako pomembnih zadevah, kakor so četrtletni, polletni ali zaključni letni računi, se — vsaj okvirno — pogovorijo tudi o tem — za kaj bodo porabili sredstva. Zato bi pričakovali, da bo tudi skupščina zavoda za socialno zavarovanje v Kranju, ki je sicer organ družbenega upravljanja pri tem zavodu in ki edina odloča o uporabi in razdeliti presežnih sredstev, razpravljala ^T^jaKRar..tega ^ ir?el zel° P°drobno, za kaj bo ta de-zavod letos ob polletju povprečno 2340 več zavarovancev kot v istem času lani, V Kranju se na- proizvodnost. Številni primeri do-@ Pretekli teden so člani taj- kazujejo. da razpoložljiva sredstva ništva OSS Celje skupaj sv pred- nekaterih ljudskih odborov hitre-sedniki občinskih sindikalnih sve- je naraščajo kot dohodek v gotov obiskali nekatere gospodarske spodarstvu, ali pa obratno. To organizacije na področju občine, opozarja, da so v delitvi dohodka kjer so razpravljali o problemih, še močni administrativni ostanki, ki se pojavljajo pri formiranju z novim proračunskim siste-centr^v za strokovno izobraževa- mom so sicer odpravili nekatere nje. Na področju okraja bi mo- pomanjkljivosti. Toda osebni do-ralo biti že 24 teh centrov, ob- hodki, po katerih se plačuje prestajajo pa le trije. Ugotovili so, računski prispevek, še niso poda je osnovni problem pomanj- vsem odvisni od dosežene proiz-kanje sposobnih kadrov, ki bi vodnosti, saj se oblikujejo po ad-začeli delati pri organizaciji cen- ministrativno določenem elemen-trov za izobraževanje. Ugotovili tu minimalnih osebnih dohodkov, so še, da so se samoupravni or- V bodoče bo treba torej zagoto-gani in Sindikalne organizacije viti stalnost dohodkov občin in do sedaj premalo ukvarjali s pro- dogledno uvajati načelo, naj bodo blemi Ustanavljanja izobraževal- njih dohodki res odvisni od dose-nih cehtrov., žene proizvodnosti vseh prebi- nih svetov pa naj ne bo usmer- ka. Skupno torej letos 159 milijo- posled radi pohvalijo, da so znižali stopnjo za posebni prispevek DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20. novembra 1942 List izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni in odgovorni urednik MITJA ŠVAB UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: DORNIK PETER OASPERSIC SONJA MAVER MILAN VOLJO JANEZ TEHNIČNI UREDNIK; janez Šuster List Iznaja v uredniški povezavi t -.Radom- - Naslov uredništvi-..tn uprave: Ljubljana. Kopitarjeva 2. pošt. pred. 313-VL tel. urednl štva 39-181 do 188. 3!-55S In 31-453 - Račun pri Komunalni banki v Ljubljani št 600 705/1 83 - Posamezna številka stane 20 din -Naročnina te- Četrtletna 250 polletna 500 In letna 1000 din - Lisi tiska OZP *L1udska pravica * - Poštnina olačana v eotovlnl najdonosnejši objekt v naši zadrugi.. nar porabljen, ko bo potrjen z3‘ ključni račun. Prav tako je bil° to zasedanje ugodna priložnost, da bi skupščina poskusila kategorizirati probleme in težave, ki naj bi jih pomagali urediti tudi s sredstvi socialnega zavarovanja-Od vsega tega to pot ni bilo nič-V razgovoru z direktorjem Zavoda za socialno 2:avarovanje v Kranju smo potem še izvedeli, da je o tem težko govoriti, ker še ni jasno, koliko bo sredstev, kako b° izvedena nova organizacija socialnega zavarovanja iq podobno. Čeprav je vse to bolj ali manj točno, pa skupščina, ki je očitno enakega mnenja', ne bi smela do zadnjega! to je do potrditve zaključnega računal odlašati z razpravo. kako in zakaj naj bi bila porabljena presežna sredstva. Kajti če pri nas sredstva socialnega zavarovanja za zdaj še niso porabljena pretežno v okviru komun, kjer so bila ustvarjena, ampak z njimi precej administrativno razpolagajo skupščine zavodov za socialno zavarovanje, potem bi le-te morale biti vedno na tekočem. kako je s sredstvi in na kakšna še lahko z gotovostjo računajo. da bi lahko zadovoljili točno določene potrebe po že znanem in določenem vrstnem redu Pkratka — gre za smotrno gospodarjenje. Če pa se ponekod odločijo za raznravo le tedai. kadai kai zaškriplje, sice’- na so samo-ze.dovolini .in — čakajo, je to naimanj zaskrbljujoče, če ne kaj več. -mG GRADBENA podjetja so opravila delo, naročniki pa niso plačali Dve in pol milijardi obtožujeta Do 31. julija letos bi morala gradbena podjetja zelo spoštujejo finančno discipii-Slovenije prejeti od naročnikov 2.459,385.000 dinarjev ^jetje^ne^plSa^llga^osmrn 2a dela, ki so jih že zdavnaj opravila. Toda naročniki dneh, mu ustavijo nadaljnje po-zneskov niso plačali. Dve in pol milijardi obložn-Jeta. Krivcev za to je več: sprašujejo, zakaj vodstva podjetij, — kriva so vodstva gradbene operntive, ker so pre- SS f Vzela dela za tako gospodarsko neodgovorne in neresne ni milijone in milijarde. Naročnike; Gradbeništvo ni bilo lani v , . v , . , v .. prav nič drugačnem položaju. — krivi so naročniki, ker niso plačali opravljenega Tudi lani so bila takšna'razmerja dela; med izvajalci del in naročniki. ... j .P. v . . . Toda letos se je položaj še za- — krivi pa so tudi razni hnancni zavodi, ki so iz- ostril. Zaostril se je tako, da za- (*aj!-li potrdila, da ima naročnik zagotovljena sredstva vofjo tega prihaja ^marsikakšno _ , . . . . . podjetje v resne težave. Napak 49 gradnjo, v resnici pa denarja ni. bi bilo trditi, da niso bila že lani izrečena opozorila, naj tudi grad-pravočasno denarja, čeprav vedo, bena podjetja sama poskrbe za da stroški naraščajo zaradi raz- resnejše in rednejše poslovanje, ličnih sprememb, ki jih seveda Republiški odbor sindikata de-sami zahtevajo. Takšen odnos in- lavcev gradbeništva in industrije .Razumljivo je, da je gospodar-ko poslovanje gradbenih podjetij fea^ljo tega otežkočeno. V kako jszkem položaju so gradbena --------------- P°djetja, pove razen ostalega tudi vestitorjev je seveda vse graje vreden. Zal gradbena podjetja izdatek, da so sama dolžna do wviteljem nad 4 milijarde dinarjev. . poglejmo, kdo in kakšni so °jžniki: Stanovanjski skladi so ,?zni od omenjenega zneska .4 Investitorji bi morali iz nstnih skladov plačati 25 % premalo skrbno premotre gospodarski položaj investitorja in mu »nasedejo«. Toda krivdo za to velja pripisati tudi gradbenim podjetjem samim. Vodstva gradbenih podjetij po- gradbenega materiala Slovenije je že lani nenehno opozarjal na takšno neresno poslovanje. V prvih mesecih letos je na svojem plenarnem zasedanju znova razpravljal o tem, sprejel določene sklepe in jih, posredoval sindikalnim organizacijam in organom delavskega upravljanja. Letos občinski investicijski skladi, ------- investicijski --------, Plošni investicijski skladi in pro-ačunsbi skladi. Ostali pa so dolžni 9 0/o dolga. Investitorji, ki ®lrnajo finančnih sredstev, so dolžni plačati 37 “/o zneska za že ?Pravljena dela. Gradbena podjetja niso še dobila plačanih 10 %> dolga, ker niso opravljene kolav-aacije. Za 4%> dolga so situacije sPorne. Za to, da ni plačan ostali ?Pesek, pa so kriva gradbena pod-i®tja sama, ker niso pravi čas vložila jo krivca in vprašujejo, kdo naj reši ta zamotana vprašanja, kdo naj preseka ta gordijski vozel. Poglejmo, kakšen je njihov odnos do dolžnikov. Gradbena podjetja bi morala izterjati, kot rečeno, skoraj dve in pol milijardi dinarjev dolga. Toda le za 15,8 “/o dol- va imela svoje plenarno zasedanje, je ostro obsodila takšno prakso poslovanja. Izrečena so bila priporočila, da se je treba ogibati takšnega poslovanja, ki je še posledica gospodarjenja iz prejšnjih let. Tudi IV. kongres sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije (ki je bil v začetku junija letos v Ljubljani) je posvetil ga so tožila dolžnike, izto- ^ ____________ ___________ Ženih, vendar neplačanih računov temu vprašanju~pre'cej "časa zato^ pa je bilo 0,6%. Za ves ostali da bi prenehali s takšnim nači-znesek, to je za nad 83,6 »/o dolga nom p0slovanja, ki povzroča tako pa gradbena podjetja sploh niso gOSp0darske težave kot tudi po-sitnarii Rrči ie treba da za- vložila tožb- Takšen odnos grad- litieno škodo. Namen vseh teh ^žan denar zaradi kolavdacij L benih podjetij, do _ investitorjev, razprav je bil, naj__ bi _ delovni denar zaradi kolavdacij sPornih situacij ni poravnan žalijo tega, ker investitorji nimajo Potrebnih sredstev. Tudi če bi gradbena podjetja pravi čas predložila zadnje situacije, bi zavoljo te§a ostala večina dolga nepo- ravnana. ki niso redni plačniki za že kolektivi "oziroma njihovi organi opravljeno delo, je več kot »fa- samoupravljanja z vso resnostjo mili j aren«. . jn odgovornostjo o tem ne samo Vodstva podjetij imajo seveda razpravljali, temveč sprejeta na-na pretek izgovorov, zakaj niso žela tudi uresničevali v pra si. vložila tožb za izplačilo. Toda Organi upravljanja _ bi moral1 vsi izgovori so enaki, unet1 v duhu teh načel pred se Dolg Zavoljo neplačanih, ven- Upravičeno je^treba ° vprašati, ^>5. da tako rečemo vedno čiste že opravljenih del narašča Predvsem zaradi tega, ker inve- račune. Vedeti bi morali, kakšna mar*** =* *£. redki, temveč pogosti primeri, da so delo opravili, toda zanj niso naročnik plača opravljeno HSSS! ČSSUSISS; H frif,Sr„S»mPSt.SrS m 'spremljanje jejo svoje obveznosti in kdaj jim ao delo. podjetja sradbenim podjetjem, čeprav že se pa hkrati ob tem dogaja, da na presm na stroškov Vnaprej vedo, da za gradnjo ni- primer cementarne in železarne prek ekonomskih enot i o dovolj denarja. Ko je grad- — eden izmed pomembnih doba- tem tudi .zas^?v^|ae , bodo nIa že v teku tudi ne poskrbe viteljev gradbenega materiala - gp^^doseženi, se velja izogibati takšnemu nesolidnemu poslovanju. Toda žal, kot lahko ugotavljamo, v prenekaterem podjetju ne mislijo tudi na to, čeprav se pripravljajo na takšen način nagrajevanja. Republiški odbor sindikata gradbincev sodi, da bi morali izvršni odbori sindikalnih podružnic in organi delavskega upravljanja o vseh teh problemih razmisliti in znova proučiti priporočila, sprejeta na omenjenih plenarnih zasedanjih in kongresu. Zal velja reči, da jih marsikje doslej niso tehtno proučili, kajti če bi jih in če bi se jih prizadevali tudi uresničevati, ne bi bilo skoraj dve in pol milijardi dinarjev dolga za že opravljeno delo. Uresničiti je treba načelo, da bodo odnosi med izvajalci gradbenih del in investitorji enakopravno obravnavani. Toda za uresničitev te naloge so odgovorni predvsem kolektivi gradbene operative sami. BOGO PEČAN V BELINKI SO ODPUSTILI INŽENIRJA BREZ RAZLOGA IN UTEMELJITVE ZRCALO nezakonitosti in samovolje Dne 6. septembra letos so v kijništvu Belinke, tovarne elek-trokemičnih izdelkov v Šentjakobu ob Savi (pri Ljubljani), na hitrico napisali odločbo V'3. 159 60 s tole vsebino: -Po sklepu izredne seje upravnega odbora podjetja preneha inženirju Martinu Sotler-ju, vodji »belilne tehnike«, delovno razmerje z dvomesečnim odpovednim rokom (od 15. 9. — 16. 11. 1960)«. Prizadetemu so jo izročili še tisti dan. Direktor podjetja Av-Sec pa mu je prepovedal vstop v tovarno, češ to bom naročil vratarju. Kaj je zagrešil inženir * osemletno prakso? Direktor podjetja je pred ta odločitev podcenjevanje njegovega dela in da, če »sme« obiskati velesejem šele 19. septembra, potem rajši odloži obisk, se za razstavo ne zanima prav nič več in raje dela na delovnem mestu, ki mu je dodeljeno. Dne 6. septembra je bila sklicana izredna seja upravnega odbora podjetja, brez dvoma na pobudo in zahtevo direktorja in kmalu nato je dobil prizadeti v roke odločbo V'3. 159/60 o odpovedi delovnega razmerja z obrazložitvijo: — Zaradi kršitve delovne discipline. Zdi se mi, da tej obrazložitvi in vzroku zanjo — tega pa časom naročil inženirju Sotler- sem omenil že prej - ni po-ju in komercialnemu vodji Gr-car ju, naj pripravljata predmete *a razstave oziroma velesejme. Inžejiir Sotler je naročilo izpolnjeval. Podjetje »Propaganda« i® ob pomoči arhitekta pripra- treben komentar, vendar. V podjetju so prezrli: — da je bila prekinitev delovnega razmerja izrečena zaradi razloga, ki še ni nastopil; da bi moralo vodstvo pre- v'ilo za jesenski zagrebški vele- krnitev delovnega razmerja ute-Seiem poseben oddelek proizvo- meljiti - omenjena utemeljitev aov te tovarne. Pred dnevi pa pa ne pove prav nič, s čim je omenjeni inženir povprašal je kršena delovna disciplina; komercialista Grčarja, kdaj bo- - in če bi prizadeti v res-skupno obiskala razstavne niči kršil delovno disciplino, bi Prostore, in sicer pred začet- moral direktor predlagati disci- kom velesejma (to se mu je z izreči za takšno urejanje -imerij izvršni odbor sind;-kalne organizacije in delavski svet podjetja. PETER DORNIK Priznanj e Mihi Marinku republike. S tem odlikovanjem, katerega smo vsi (Nadaljevanje s 1. strani) vinskem procesu graditve no- povedati o Tvojih zaslugah, zavije. Od tedaj dalje je bilo vse vih družbenih odnosov v JUgo- radi katerih se Ti izkazuje vi-^ Tvoje življenje nerazdružno po- slaviji se Tvoj osebni prispevek soko priznanje z odlikovanjem vezano z revolucionarno borbo ne čuti samo v Sloveniji, kjer predsednika delavskega razreda in njegove je delavski razred dosegel v Komunistične partije, ki je nisi zadnjih letih posebno velike iskreno veseli, je simbolizirano razočaral niti v najtežjih tre- rezultate v upravljanju s pro- tudi priznanje delavskega raz-nutkih življenja, ne v zaporih izvodnjo in delitvijo, temveč reda in vseh narodov Jugosla-stare Jugoslavije, niti v mukah, predstavlja pomemben prispe- vije Tvoji zvestobi do njihove ki so Ti jih prizadejali fašistič- vek vsemu jugoslovanskemu borbe in stvari socializma, ni krvniki. Tvoja proletarska razvoju. Dovoli, da Ti k čestitkam mladost in vzgoja, ki Ti jo je Tvoje osebne vrline,, s kate- tovariša Tita in Centralnega ko-dala Komunistična partija,, sta rimi si se odlikoval v potrpež- miteja Zveze komunistov Jugo-Ti vsadili globok občutek pri- Ijivem in neumornem delu za slavije iskreno čestitam v last-vrženosti življenju in borbi de- graditev revolucionarne partije nem imenu in v imenu prisot-lovnega človeka, ki Te je vo- in prosvetljevanje delovnih lju- nih tovarišev in Ti zaželim še dil na vsej življenjski poti. di že pred vojno, so prišle v mnogo uspehov v Tvojem živ-Prešel si številne revolucio- sedanjem razdobju še posebno Ijenju in delu za nadaljnjo vse-narne akcije, prestal zapore,, do izraza. Tvoja skromnost, to- stranslco krepitev socialistične konjinacije in leta ilegalnega pel in human odnos do ljudi, Jugoslavije in Tvoje drage Slo-življenja. Krvavi spopad s fa- razumevanje za vse probleme venije. Hstično Orjuno 1924. leta, v delovnega človeka, vse to je do-katerem si aktivno sodeloval, je prineslo uspehom v Tvojem delu bil znanilec velike borbe de lavskega razreda Jugoslavije in vseh naših narodov z mračnimi silami fašizma in reakcije. V letih, ko se je pripravljala druga svetovna vojna, si Ti, skupno s Leskoškom, Globoko ganjen nad visokim ter vzbuja spoštovanje in lju- priznanjem in prisrčno poča-bezen vseh, ki Te poznajo, zla- stitvijo se je tovariš Miha Ma- sti pa Tvojih najbližjih lavcev in soborcev. Dragi Miha! Teh nekaj besed o Tvojem nosti tovariši Kardeljem, življenju in delu še zdaleč ne predsedniku Kidričem, Tomši- izčrpava vsega, kar bi Ti želel Titu. sode- rinko prisrčno zahvalil tovarišu Rankoviču in ga, tudi prašil, naj te njegove občutke hvalež-in spoštovanja sporoči republike tovarišu E Življ enjska pot slavij enca čem in drugimi, neumorno delal za ustvarjanje enotnosti svobo-doljubnih naprednih sil na čelu s Komunistično partijo, iz katere je že v prvih dneh po zlomu stare Jugoslavije zrasla Tovariš Miha Marinko se je ga je partijsko vodstvo iz Pa-Osvobodilna fronta slovenskega rodil dne 8. septembra 1900 v riža poslalo nazaj v Slovenijo. naroda. V oboroženi borbi proti Knezdolu nad Trbovljami. Kot Po vrnitvi je bil zopet aretiran okupatorju si prevzel odgovor- nezakonski sin služkinje je že in konfiniran v Braslovčah. no nalogo kot prvi politični ko- s trinajstimi leti moral na delo Uspel je spodbiti zakonitost od-misar Glavnega štaba Slovenije v steklarno, čez dve leti pa v ločbe o konfinaciji in se po in se boril že v prvih akcijah rudnik, kjer se je pridružil re- dveh mesecih vrnil v Trbovlje. slovenskih partizanov. voluocinarnemu delavskemu gi- Kljub policijskim šikanam In Že pred vojno Te je Tvoja banju, leta 1919 postal član kaznim je legalno vztrajal v revolucionarna pot privedla na SKOJ in se udejstvoval v kul- Trbovljah do konca leta 1939, delo v druge kraje Jugoslavije, turno-prosvetnih društvih. Po ko je organiziral in vodil de-2e takrat si začel dajati svoj odslužitvi dveletnega vojaškega vetdnevno stavko. Tedaj se je prispevek bratstvu in enotnosti roka se je leta 1923 vrnil v Za- umaknil v ilegalo, delal v Zve-jugoslovamskih narodov, ki sta gorje in bil sprejet v članstvo zi slovenskega delovnega Ijud-v ljudski revoluciji omogočila Komunistične partije Jugosla- stva, bil nato inštruktor CK ustvariti novo Jugoslavijo, brat- vije. Zaradi akcije proti »Orju- KPJ pri CK KP Hrvatske do sko skupnost naših narodov. V ni« je bil mesec dni zaprt, nato julija 1940, zaprt dva meseca in njej je tudi slovenski narod na- pa je emigriral v Francijo. Tam izročen ljubljanski policiji, ki šel zagotovilo svoje svobode, je delal v rudnikih. Bil je pred- ga je konfinirala v Brusnicah enakopravnosti in vsestranskega stavnik jugoslovanskih emigran- pri Novem mestu, od koder je razcveta. tov v sindikatu rudarjev in ponovno pobegnil v Zagreb in Na vseh odgovornih dolžno- funkcionar jugoslovanske sekci- bil kot inštruktor CK KPJ postih, ki si jih po osvoboditvi vr- je Komunistične partije Fran- slan v Bosno. Od tam je ja-šil v našem javnem življenju, cije. Leta 1931 je odšel v Ber- nuarja 1941 odšel v Ljubljano, so prišli do izraza Tvoja izku- lin in nato v Moskvo, kjer je kjer je urejal »Ljudsko pravi-šenost v politično-organizacij- obiskoval višjo partijsko šolo, co« in sodeloval v ožjem vedskem delu, poznavanje življe- leta 1933 pa se je vrnil v do- stvu KPS in bil kot tak eden nja, globoko razumevanje zaple- movino. Bil je inštruktor Cen- izmed vodilnih organizatorjev tenih procesov v izgradnji no- tralnega komiteja KPJ v Po- NOB. Na partijski konferenci vih družbenih odnosov, pred- krajinskem komiteju za Slove- 1. julijS"1941 je imel referat o vsem pa Tvoja načelnost in do- nijo, nato sekretar Pokrajin- kadrih, julija postal politkomi-slednost. skega komiteja. Leta 1934 ga je sar Glavnega poveljstva sloven- V težki borbi, ki jo je mo- policija v Ljubljani aretirala in skih partizanskih čet in v te-rala voditi Komunistična parti- po dveh mesecih preiskave kon- žavnih pogojih mesec dni orga-ja Jugoslavije pod vodstvom finirala v Trbovljah. Tam se je niziral NOB na Štajerskem. tovariša Tita, v razdobju po preživljal s skromnim zasluž- Septembra je šel na posvetova-vojni za obnovo in izgradnjo kom na javnih delih. Na IV. nje Vrhovnega štaba v Stolice, dežele,, za razvijanje novih druž- konferenci KPJ decembra 1934 zatem je vodil akcijo na Bučko, benih odnosov in za ustvarjalno je bil izvoljen v Centralni ko- decembra 1941 je bil aretiran uporabo marksističnih načel v mite KPJ. Četudi pod strogim in obsojen na 30 let. V ječi Ca-naših pogojih, si Ti mnogo do- policijskim nadzorstvom je kot steli Franco v Italiji je vodil prinesel k uspehom Jugoslavije, član Pokrajinskega komiteja vo- organizacijo KP in Osvobodil-posebno pa k uspehom, ki jih je dil Okrožni komite partije in ne fronte, konec leta 1943 je dosegla Ljudska republika Slo- preko njega znane velike štraj- pobegnil in prišel na osvobo-venija. ke in druge politične akcije v jeno ožemi,je v Sloveniji. Nato Graditvi socialistične demo- revirjih. Kot podpisnik progla- je politično delal na Primor-kracije si se posvetil z goreč- sa za ustanovitev Neodvisne skem in v Trstu. Konec leta nosijo pravega revolucionarja, delavske stranke je bil leta 1935 1944 je bil poslan v Makedo-poglabljajoč se z velikim razu- zopet aretiran, izpuščen in po- nijo, nato je delal v CK KPJ, mevanjem zlasti v probleme novno aretiran, odpeljan v Za- 15. junija 1946 je postal ored-življenja delavskega razreda v greh, mučen in po dveh mese- sednik Narodne vlade Slove-novih pogojih. Tvoje objektiv- cih zapora na procesu v Beo- niie, sekretar CK KPS in Iz-no in ustvarjalno pristopanje k gradu zaradi pomanjkanja do- vršnega odbora Osvobodilne problemom delavskega samo- kazov oktobra 1936 oproščen. upravljanja, smisel za preverja- Na ustanovnem kongresu KP nje vseh načel v praksi, zlasti Slovenije 17. in 18. aprila 1937 pa Tvoj neposredni kontakt z na Čebinah nad Trbovljami je delovnimi ljudmi so še posebno bil izbran v Centralni komite prišli do izraza v Tvojem delu KP Slovenije. Nato je ilegalnp niie. nosilec »Spomenice 1941«, za izpopolnjevanje našega druž- vodil skupino rudarjev v po- odlikovan z redom narodneea benega sistema. V tem zgodo- moč španskim protifašistom, a heroja in drugimi odlikovanji. fronte. Sedal je predsednik Ljudske skupščine LRS, član Izvršnega komiteja CK ZKJ, sekretar CK ZKS. predsednik Glavnega odbora SZDL Slove- PRVI USPEHI ODBORA ZA POSPEŠEVANJE PROIZVODNJE BLAGA ZA š™KO POTROŠNJO »NIMAMO« POGOSTOKRAT IZGOVOR V trgovino z železnino je prišel starejši možakar in Nekajmesečno delovanje tega je IKl Maribor že pripravil vse praM. če imajo pipice za vodne kotličke. Prodajaj HSSZ&ISSi proizvajalci. Tako je, na primer. Tovarna kovanega orodja v Zre- je pojasnil, da jih nimajo in da jih ne bo nikjer dobil »To je zastarela reč,« je še dodal, »tovarne jih ne delajo, ker se jim ne splača.« Marsikdo je v trgovinah zaman iskal napenjalce ,, , v ,. c, 0 , , . j ... ... ,v i cevije. ro pnmizmn poaatKin sauje iz nerjaveče zic (kopita) za cevije. Zvedel je, da jih nikjer vete ne de- potrebujemo v naši republiki še nirane zložljive mizice lajo, ker se tovarne pač preusmerjajo na proizvodnjo ’ ’■ -.......... - ... donosnejših izdelkov. Še marsikaj drugega naš potrošnik zaman išče v _ na . odbor poskusil ugotoviti, kaj je čah bo dala na trg poceni gar-z omenjenimi pipicami za kotlič- niture orodja. V trgovinah bomo ke za vodo in z napenjalci za kmalu lahko dobili košarice za čevlje. Po približnih podatkih sadje iz nerjaveče žice. kombi-' za servl- okoli 5000 pipic na leto. Mari- ranje in za podobne namene, borski livarni, ki jih je doslej zložljive kovinske lestve za go-izdelovala, se proizvodnja po spodinjstvo, posebna napenjala kosov res ne izplača, za gojzerje, razne praktične go- ov, v. , T . nekaj sto kosov trgovinah, čeprav ve, da domači proizvajalci izdelujejo Pripravljena pa je naenkrat iz- spo^injske pripomočke in izdelke (ali pa so izdelovali) tudi take reci. Odgovor je skoraj delati vseh 5000 f ,r-‘ ' vselej enak: »Nimamo, ne splača se...« Mar res ne in zakaj? Ali sa- som lotil poseben odbor za po- pipic. Če bo to- iz plastičnih mas. Kot kaže, bo-rej trgovina pravočasno skleni- mo kmalu dobili tudi perforira-la pogodbe, bo potrošniku lahko ni lakirani lesonit, ki ga v tu-ustregla. Tisto o napenjalcih za jini že dlje časa uporabljajo mo ekonomska računica vpliva speševanje proizvodnje blaga za čevlje, da jih ne delajo, pa je zlasti za dekorativne namene, na enostranske odločitve proiz- široko potrošnjo pri Trgovinski sploh iz trte izvito. V »Kopitar- Nemara mnogo bolj kot trgo-vajalcev, ali pa je kriva tudi tr- zbornici za Slovenijo. Odbor ni« v Sevnici ne vedo, kam bi z vina, so ustanovitev tega odbora govina? Tako ali drugače, res vključuje zastopnike Sekretaria- njimi, trgovcev pa ni blizu! pozdravili proizvajalci. Že zdaj je, da vse do nedavna pri nas ta za industrijo in blagovni pro .... nihče ni vedel, kakšnih izdel- met, denarnih zavodov, trgovskih dobnih, čeprav na videz malen- podjetja kov za široko potrošnjo pri- podjetij. Republiškega zavoda za kostnih slabosti, predstavlja sa- kako bi manjkuje. zakaj podjetja opu- napredek gospodinjstva, društva mo J ' 1 ščajo proizvodnjo/ že vpeljanih iznajditeljev, Trgovinske zborni- Ugotavljanje takšnih in po- se oglašajo predvsem manjša 1 ' '' ' j- »»- jn pr0Sijo za nasvete, usmerila svojo proiz-del dejavnosti tega odbora, vodnjo. Tako se odboru za po-sodelovanju z obrtnimi in speševanje proizvodnje za, širo- izdelkov, zakaj trgovina ne po- ce in patentne pisarne, tako da industrijskimi podjetji priprav- ko potrošnjo tudi po tej strani išče drugih možnosti, da bi za- bo lahko uspešno reševal števil- Ija tudi načrte za proizvodnjo odpira pomembno in hvdležnc dovoljila željam potrošnikov. Te ne probleme v zvezi s proizvod- novih izdelkov po domačih za- torišče dela. Novega »zaveznika« ne lahke naloge se je pred ča- njo izdelkov za široko potrošnjo, mislih ali po tujih vzorcih. Tako je zlasti vesel naš potrošnik. / V Mostu na Soči je tako rekoč čez noč nastalo podjetje za proizvodnjo drobne galanterije. Delo v njem je prav tako čez noč našlo svojega občudovalca. Domače tržišče je izdelke te »-tovarne-« dobro ocenilo in številna naročila so visoko presegla proizvodno zmogljivost. Čez noč pa se je delovni kolektiv v podjetju znašel v vrtincu problemov, ki jim ne more biti kos niti m lepo, niti z- grdo besedo. Problemi pa niso v proizvodnem postopku, še manj v morebitnem pomanjkanju surovin, prav-tako ne v neizkušenosti mladih strokovnih moči, pač pa so se razbohotili v odnosu do prebivalcev lepega naselja ob Soči, ki nikakor nočejo razumeti vrednost ravnokar rojene gospodarske organizacije. Nič koliko je bilo negodovanja, ko se je novo podjetje vselilo v zapuščen in zanemarjen hlev ob robu trga. Sosedje so videli v tem vsiljivo dejanje in večerni pogovori v številnih gostilnah na Mostu so kar kipeli ob grenkih besedah in zlonamernih pripombah na račun nezaželenega kolektiva. In vendar je vsakomur jasno, da Most na Soči zaradi izgubljenega hleva ni in ne bo prav ničesar izgubil na račun svojih turističnih zanimivosti! Koliko je še takšnih in podobnih »hlevov«, ki bi jih domačini lahko odstopili skupnosti in bi imeli od njih s skupnostjo vred koristi. Zadruga na Mostu nudi špecerijsko blago na prodajni mizi, pod katero ima svoje — »skladišče«. V tem skladišču lahko najdeš vrečo z umetnimi gnojili ob vreči bele moke! Na srečo se je sanitarni inšpektor pomiril z žalostnim dejstvom, da zadruga pač nima primernejšega prostora, ki bi ga lahko koristila za skladiščenje svojega blaga — in zadruga prodaja kot zna in more. Primernejši prostor bi se sicer našel! Most na Soči je nekoč slovel kot pomembno križišče treh dolin: Idrijske in Soške, pa Baške grape! V njem so se nastanili gostilničarji, ki so bili obenem posestniki velikih hlevov, trgovci, ki so si ob lepih hišah postavili prostorna skladišča, celo vinsko klet so sezidali! Danes pa ni več ne duha in ne sluha o teh prostorih in tako kot se zadruga zaman ozira za svojim skladiščem, tako Brez občine je vzrok negodovanja pri domačinih sicer razveseljivo dejstvo, da se je novo podjetje »znašlo« in spremenilo neuporaben hlev v uporabno delavnico. V katerem grmu tiči zajec? Pred leti je imel Most na Soči svojo občino. Takrat so se ljudje, domačini, živo zanimali za drobne skrbi domačega praga in niso imeli gluhih ušes, če je le šlo za rešitev njihovih vsakdanjih težav. Preureditev pa jim je vzela občino in jo je prestavila v Tolmin. V tistem trenutku so se domačini zaprli vase in so kratko-malo odstopili od vsakršne dejavnosti v korist svojega trga. »Naj reši občina!« To je bil odgovor na vsako vprašanje, ki je nakazoval ta ali oni problem. Občina v Tolminu je seveda reševala v svoji moči, za svojo desno roko pa je še zmerom upoštevala mnenje vdlil-cev in njihovo pripravljenost, predvsem njihovo pripravljenost, da občini pomagajo reševati Vozlje, ki jih poraja čas. .. Toda — nekateri domačini iz Mosta na Soči so se povsem umaknili v gnezdo godrnjavosti in praznega natolcevanja. S svojim jadikovanjem so prevpili ostale: »Ne dajo nam osemletke!« »Ne dajo nam turistične propagande!« ^ »Ne dajo nam trgovine!« »Ničesar nam ne dajo, ker pač nismo več sedež občine!« Vznemirljiva plat tega zvona niti ni toliko v jadikovanju teh ljudi, otožnejše je dejstvo, ki je skrito v dobršni meri nezanimanja domačinov za svoj razvoj, za razvoj svojega mesteca. Na zborih volilcev si podaja roke le nekaj domačinov, tisti, ki bi lahko pospešili korak k boljšemu, pa ostajajo doma in se ne ganejo od zapečka. Med temi, ki ostajajo doma, so lastniki starih, zapuščenih hlevov, skladišč; med njimi so tudi posestniki praznih (že dolga leta praznih!) stanovanjskih prostorov, med njimi so člani naše skupnosti, ki od nje veliko pričakujejo ob tem, ko ji ničesar ne dajejo. — Saj vidite, da se ukvarjam z živinorejo... Zadruga na Mostu ob Soči nima svojih skladiščnih prostorov! Gradnjo osemletke zadržujejo težave s stanovanji, ki jih potrebuje šola za prosvetne de-' lavce! ' In naposled — novoustanovljeno podjetje za proizvodnjo drobne galanterije, ki se mora ukvarjati ob svojih delovnih težavah še s problemi prostora, prav tako potrebuje za svoj strokovni kader primerna stanovanja, (za zdaj samo eno, za orodjarja!) pa jih ne dobi, čeprav ve, da ta stanovanja so! Domačini, lastniki nenaseljenih stanovanj ne mignejo s prstom, kaj Šele, da bi potlačili svojo skopost in odstopili, ali vsaj prodali svojo stanovanjsko pravico skupnosti. Pravijo, da je vse to zavoljo dejstva, ker na Mostu ob Soči ni vefi občinskih uradov in uradnikov!? * Preudarimo samo, kakšen bi bil obraz naših trgov in vasi, če bi le-teh prebivalci stopicali po stopinjah Mosta ob Soči? Dejavnost občine vendar ni omejena samo na kraj, kjer ima občina svoj sedež, pač pa je njena vsebina v gospodarskem razvoju slehernega, še tako neznatnega naselja v občinskih mejah; ta dejavnost pa lahko žanje uspehe edinole ob nesebični pomoči prizadetih domačinov, ki znajo oceniti lastne potrebe in s svojo prizadevnostjo doprinašati k razvoju in k napredku svojega kraja. S>- K. Gospodarsko razstavišče v Ljubljani se je na letošnjem 1 VI. MEDNARODNEM VINSKEM SEJMU dobro znašlo: obiskovalcu ni ukazovalo poti z običajnimi kažipoti, pač pa je izbralo za vodiča po razstavnem prostoru posameznikovo presojo, ki mu je velela na desno ali pa ga je vlekla na levo! 'f J nenasitnega »Jurčka« na levi \r strani razstavišča so se usi-w pali ljudje. Če je že bila gneča pri vhodih, si pri izhodnih vratih ni nihče brusil komolcev. Dekleta so odpirala steklenico za steklenico in še tako skopo odmerjena količina enkratne pokušnje ni mogla preprečiti hitro praznjenje bokalov z vinsko kapljo boljše sorte. Marsikateri obiskovalec je bil namreč prikrajšan za pokušnjo nekaterih šampionov in izbrancev z zlatimi kolajnami, ker je teh vin VITRINE S ŠAMPIONI IN Z ZLATIMI KOLAJNAMI - NAJZGOVORNEJŠI OCENJEVALEC ŽLAHTNEJŠE VINSKE KAPLJICE rado zmanjkalo; dekleta za strežno mizo pa so toliko bolj ognjevito nalivala običajnejše, domače vrste iz »kota zidance«. Ljubitelji vin so tako manj »vandrali« po svetu in jim je mehčal obraz v nasmeh le tisti, ki ga sicer’ ne dobiš v naših hramih. »Pa pravijo, da pride domačega vina kar 3^ litrov na Slovenca!« »In 27 na Jugoslovana!« Vsako leto, zdaj že šesto, prisluškujemo podobnim komentarjem! Globlje razlage sejem ne daje. Dekleta, ki strežejo, se razumejo na visokošolske študije, obvladajo tuje jezike, so »komercialno« prijazne in ljubeznive, o vinu pa ne vedo nič. Nemara pa bi bila dobrodošla stre-žajka, ki bi obiskovalcu navrgla kakšno zanimivost o proizvodnji vinca, ki ga naliva!? V tem so zgovornejši proizvajalci sadnih sokov, ki so letos prvič razvrstili svoje proizvode in jih obenem tako samozavestno postavili ob vino, da človek res ni mogel mimo brez besede. tem, da so sadni sokovi odlična pijača, ni nobenega dvoma, s premišljevanjem pa nas obremeni čudno vi-jugova pot Sadnih sokov do potrošnika. No, za to pot bi nam bilo malo mar, če bi se ob njej ne dvigovale cene in nesramno silile nad cenami žlahtnejših vin. Hudomušnež je menil, da so zavoljo višje cene razstavili sadne sokove tudi v »višjem nadstropju«! Ustrežljivost ponudnikov sadnih sokov je kajpak o ceni previdno molčala. Če je že prišel dinar na jezik, so bile hitro zaokrožene desetice. Predstavnik »Vojvodine« iz Subotice je na primer dejal: »Cena naših sadnih sokov je 40 dinarjev. V ta denar je vštetih 20°/o, ki jih dajemo trgovini. Razumljivo, stroške dostave in vračila plačamo mi sami!« Trg te tovarne je omejen. Narekujejo “ga nižji prevozni stroški — kdo bi tovoril v daljno Slovenijo, ko je bližjih odjemalcev na pretek! Narekuje ga enostavnejši postopek prodaje, ki je v tem, da tovarna izroči svoj proizvod grosistu, grosist pa detajlistu. Grosist zasluži z nakupom in s preprodajo, detaj-list pa si po svoje zaračuna na račun potrošnika. Dokler bo sadnih sokov malo, bo tovarna trgovala na ta način. Njena račrrnica kaže v smer trgovine, potrošnik je še predaleč. Kadar pa bo v tovarni višja proizvodnja potisnila ponudbo nad povpraševanje, takrat bodo odpadli posamezni posredniki in šele takrat bomo pili sadne sokove po dostopnejši ceni. Vse to je potemtakem prepuščeno razvoju in nikogar še ni, ki bi hotel ta »razvoj« preskočiti. Pač, »preskakujejo« ga nekateri, ki naj bi bili enakovredni sadnim sokovom. Poplava takšnih »naravnih nadomestkov« bo bržkone streznila komercialiste v tovarnah sadnih sokov. Odjemalec se bo zadovoljil s cenejšimi nadomestki! Potem se bomo začeli pogovarjati o vlogi tovarne pri formiranju cene za njene proizvode (tudi o odgovornosti pred delovnim kolektivom, ki mu ne bo vseeno, kako in komu bo svoj proizvod prodal, kot bi mu tudi danes ne smelo biti vseeno, po kakšni ceni plačuje njegove proizvode potrošnik!) in o trgovini, ki kot posrednik med proizvajalcem in potrošnikom še vedno gleda predvsem na svoje koristi. JThod in izhod velikega pavi-Ijona na desni strani pa sta W si bila v ravnotežju; obiskovalci so enakomerno vstopali in izstopali. Malone vsak je najprej zašel v stransko krilo, kjer si je lahko ogledal »živ model« sodobne samopostrežne trgovine. Ta, še preveč živ model, je vseboval vse in še enkrat — vse! Bogata izbira blaga se je v tolikšni meri nagnetla na malem prostoru (projektant pred leti gotovo ni mislil na raznovrstnost uslug, ki jih lahko nudi ta razstavni prostor!), da se je marsikateremu radovednežu prav zaradi tega samopostrežba hudo zamerila, ali vsaj — slabo predstavila. Prikaz trgovine s samopostrežbo je res najpopolnejši, če kratko in malo postavimo vzoren primer trgovine in začnemo —- prodajati! Vzornost samopostrežne trgovine pa je predvsem v udobju nakupovanja in ogledovanja blaga, ki ga trgovina ponuja. Takšne trgovine pa Ljubljana še ne pozna, niti je ni imela priložnost spoznati na Gospodarskem razstavišču. Prenatrpanost v trgovini s samopostrežbo — vrste založenih polic in vrste »nakupovalcev« pa je zameglila še vrsto vrednot, ki bi jih P •>vršno predstavo o embalaži jf razbila domiselna razpored1' tev strojev za pakiranje, 1 gotovih embalažnih izdelk^ — od škatlice za vžigalice pa velikih omotov za prevoz občutij1' vih mehanizmov, — avtomati za leP' Ijenje in zabijanje žebljev... Mnogi razstavljeni izdelki na5<; industrije za embalažo so vzbuja1 pozornost. Okusnemu in vabljivcU111 izgledu se je pridružilo živo zaB1' manje, ki se je sukalo okoli vpr8' sanja: »Le kdaj bomo tako kupova*1 tudi pri nas?« Ob to radovednost se je nasloB1* boječ pomislek: »Samo, da ne bo potem vse sk"' paj dražje!?« V skrbi za ceno pa pogovor raj* zastane. Odgovora na videz spl® ni; proizvajalec pogleda trgovca 1 trgovec pomežikne proizvajal®11’ zdaj pa ugibaj, kaj imata za bre' gom! Toda, čas ju prerašča. V trgovini s špecerijskim blag0111 se večkrat primeri, da stranke drnjajo zaradi prepočasne strežb6’ Prodajalci zavračajo njihovo B6' strpnost, češ, če bi imeli tri rok6 namesto dveh! Ta »tretja« roka trgovini pa je lahko embalaža, strBJ za merjenje, tehtanje, lepljenj6’ skratka, stroj za zavijanje blaga- m ..'.A ' * SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA IN TRGOVANJE - NA RAZSTAVI! obiskovalec sicer opazil. Premalo je prišel do izraza pomemben uspeh naše industrije hladilnih omar, domača proizvodnja »samopostrežnih polic« in »gondol«, najraznovrstnejši zavitki z različnim blagom, proizvodi naše razvijajoče se industrije za pakiranje, uveljavitev predpaki-ranja hitro pokvarljivega blaga in drugo, brez katerega ni sodobne samopostrežbe. Delček tega, a samo delček, se je predstavil obiskovalcu v veliki dvo-ranani — na IV. sejmu embalaže. MED SMEHOM IN HUDOMUŠNIMI PRIPOMBAMI TIPLJEJO OBISKOVALCI ZA SVOJIM SKROMNIM ENOLOSK1M ZNANJEM.1 Embalaža je seveda usluga, ^ jo je treba plačati. Zdaj opravlja delo stroja prodajalec sam; dobo; dek mu ne dovoljuje še izdatek v6(; na račun embalaže. Ta izdatek b1 moral plačati potrošnik. Za potroP nika pa spet ni vseeno, po kakšB' ceni kupi enako blago s tehtnice 811 v zavitku. Razliko v ceni pa lahko zmanj' šuje tista trgovina, ki z. večjim pr°' metom tudi več zasluži (ne na rač1111 embalaže!) in prav zaradi večjcr3 prometa uvaja embalažo, nikakor Pa ne tista trgovina, ki uvaja etTih8’ lažo zaradi mode, pri tem pa B6 misli na nujnost povečanja prom6*8 v prodaji. Danes ustvarja Samopostrežba v Ljubljani ob enakem številu zap°' slenih 25 milijonov mesečnega pr°' meta, navadna trgovina pa 5 mihi0' nov dinarjev! Samopostrežni sisteB1 prodaje pozna le pakirano blag0, navadna štacuna’ pa tehtnico 111 škrnicelj! ako kot na levi, tako nas tu^1 " J * na desni strani letošnj6?8 sejma v Ljubljani pozdravlja s široko kretnjo razvoj, ' narekuje vse tisto, pred čemer v66' krat bežimo v škodo potrošnik8; Manifestacija tega razvoja, njegn^! železni zakoni, njegove neizbežnos11 — sejmi in razstave — oblikujej0 okus v ljudeh in temu okusu s® naša industrija že približuje. češ, nočeš, morali se bodo pač p°! truditi tudi posredniki, ki so dolžo1 vse novo in lepo, pa primerno 111 okusno, približati — potrošniku, DUŠAN KRAiJ Vsak dan se srečujemo z vrsto ljudi na cesti, redkokdaj, celo nikoli pa se ne srečamo s temi ljudmi na njihovih delovnih mestih. Med neštevilnimi opravili človeka smo hoteli izbrati delo, ki sodi v vrsto najtežavnejših poklicev in z njimi delavca, brez katerega truda bi v naši vsakdanjosti nekaj zastalo! Izbira ni bila lahka. Vsako delovno mesto je vredno spoštovanja in čestokrat je primerjava med enim ter drugim le ponesrečeno premišljevanje o težavah tega ali onega poklica. NAPOREN JE MOJ POKLIC pr 0 Moža med gnezdom električnih žic ni v* Rič izbirčno, kar se vremena tiče! Ob V„_k m času se lahko utrga žica in tudi ob i se najde človek, ki — za človeka jo popravi Največja vrednota se skriva v človeku, ki opravlja neko določeno delo: to vrednoto plemeniti človekov odnos do dela, njegova prizadevnost in njegova navezanost na svoje delovno mesto. Gozdar brez gozda, rudar brez rudnika, zidar brez zgradbe — človek brez roke! Tako je naš namen hitro izgubil sled v iskanju najnapornejšega človekovega opravila, približal pa se je tistim delovnim mestom, ki so z našim življenjem tako zelo povezana, da jih ravno zavoljo tega skoraj ne opazimo! Vsakemu je samo po sebi umevno, /da so trgovine založene z blagom, da so ceste in ulice čiste ter pometene, da so cvetlične grede v parkih Vzdrževane, da naša stanovanja razsvetljujejo električne žarnice, skratka, živopisen je mozaik ugodja, na katero smo se navadili in o katerem le malo razmišljamo. Se manj pa razmišljamo o armadi ljudi, delavcev, ki skrbe za to naše ugodje. Le kadar je nekaj narobe, takrat se spomnimo na človeka in na njegovo delo, a še tedaj bolj z negodovanjem kot pa z razumevanjem. Sedim v zakurjeni sobi. Večer je. Zunaj divja snežni metež. Nenadoma zmanjka električnega toka. Utrgal se je vod. Čeprav sem v temi, sem še vedno na toplem. Vendar pa sem slabe volje! Zunaj pa hiti v sneg uslužbenec elektrarne. Popravil bo raztrgani vod. Hiti, da bi mi vrnil ugodje. Kljub mrazu je boljše volje od mene! Dežuje. Cestni požiralnik je zamašen. V kotanji ob pločniku se zbira voda. Ponoči, ko mesto spi in je cesta prazna, škrtnejo krampi. Ljudje v bližini godrnjaje zapirajo okna. Radi bi imeli svoj mir, kaj jim mar premočena skupina delavcev, ki se je lotila zamašenega požiralnika. Naslednje jutro, ko se voda spet odteka v kanal, se nihče več ne spomni na delo pretekle noči. Se vedno dežuje. Koliko je takšnih in podobnih primerov! Vsi v eni sapi pripovedujejo o naši pozabljivosti, pa tudi o naši nevednosti. Srečujemo pač ljudi na cesti, ne srečujemo pa jih na njihovih delovnih mestih! ZGORAJ: Ali ste se kdaj vprašali, s pomočjo katerega žerjava pa nastane — žerjav? Najbrž ne! Ce pa bi se, bi spoznali nevarno delo človeka, ki mora v vrtoglavi višini pritegovati vijake, da mu bo žerjav lahko služil. SPODAJ: Tisoč drobnih niti v ritmu stroja mimo tkalke in z njimi natanko toliko možnosti, da se katera od njih utrga! (Tovarna dekorativnih tkanin) ZGORAJ: Pod vsakim mestom je — svojevrstno mesto! V Ljubljani je to “-mesto« 140 kilometrov dolga mreža kanalov, ki “diha« skozi 6000 požiralnikov. Delavci, ki skrbe za red v teh kanalih, so na svojem delovnem mestu večkrat mokri kot pa suhi, zmerom blatni in z upognjenim hrbtom. Vendar pa, tudi to delo mora biti opravljeno in nekdo mora biti, ki ga opravlja v nepogrešljivo korist mesta in njegovili prebivalcev! v ,9*^J: Ti ljudje se vsak dan sproti umikajo pred soncem ; k^Haustvo«, kjer ^—'uje nevzdržen mraz. Bolj kot kožuh Pr j®1?3- J’*1 varuj« . “umetno zimo« (v nekaterih hladilnih s‘0rih doseže temperatura zraka — 40° C!) težko delo. Skozi J 'tove roke gre letno 3000 vagonov različnega blaga in na stotine ton ledu. (Hladilnica Zalog) ZGORAJ: Gradbeniška dejavnost »Gradisa« je samo v Ljubljani v letošnji sezoni spremenila nad milijardo in dve sto milijonov dinarjev v nova stanovanja, poslovne zgradbe, skladišča in v druge manjše gradbene objekte. Gradisovi delavci so tako opravili skoraj še enkrat toliko gradbenih del kot lani v istem času. Gradbeništvo kot izrazita sezonska dejavnost, ki je odvisna od lepega vremena, zahteva od delavca dobršno mero požrtvovalnosti in predanosti svojemu poklicu, saj zidar večkrat ne sme poznati osemurnega delavnika! NA LEVI: Trši je granit, upornejši mora biti delavec ob kompresorju! Boj s skalo je tudi ob moderni tehniki težak. FOTO: MILAN ŠPAROVEC TEKST: DUŠAN KRALJ DESNO: Vsakih pet minut približa kurjač svoj obraz odprtemu žrelu peči. Od njegovih težkih lopat je pravzaprav odvisno normalno delo delavcev v tovarniških prostorih in četudi marsikdo med njimi komajda ve, da je globoko v kleti ob peči nekdo, ki skrbi, da ogenj ne ugasne. (Tobačna tovarna v Ljubljani) IZ PODJETIJ IN OBČIN SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA TUDI V MARIBORU GENE ENAKE Zdaj so tudi v Mariboru uredili samopostrežno trgovino. Potrošniki so nanjo dolgo čakali. Reči moramo, da je trgovina velika in lepo urejena ter tudi dobro založena z najrazličnejšim blagom. V njej je ves dan polno kupcev. Nekateri pa sprašujejo, kako dolgo bo trgovina tako dobro obiskana. Potrošniki namreč takole komentirajo: v samopostrežnici smo res hitreje iri lepše postreženi, blago izbiramo sami, nihče nam ga ne vsiljuje, vse je okusno in praktično ambalirano, meso in mlečni izdelki so sveži in hladni, ker so v hladilnih omarah itd. Poglavitne naloge pa mariborska samopostrežna trgovina ni dosegla — cene se namreč niso spremenile. «-Kaj pa vam ne ugaja v trgovini?« smo vprašali starejšo gospodinjo. »Pričakovala sem, da bo tukaj blago vsaj nekoliko cenejše — pa ni. Zato sem razočarana. Ce si že kupec sam streže, potem so verjetno stroški trgovanja manjši in ta prihranek bi se moral poznati tudi na ceni. Cene pa so prav takšne kot v trgovinah, kjer se sproti tehta in streže.« Menimo, da imajo gospodinje prav. Dokler bodo v mariborski samopostrežnici mleli meso na roko, ročno pakirali blago ali opravljali vrsto drugih del še precej primitivno, potem ni moč pričakovati znižanja cen. Mnogo je odvisno od mehanizacije in dobre organizacije dela. Kakor zatrjujejo v prodajalni, bodo stroje sčasoma kupili ih uvedli modernejši delovni proces. Kaže torej na bolje. K. A. Bobra sadna letina v Prekmurju Letos se obeta v Pomurju dobra sadua letina. Kot kaže, bodo sicer pridelali nekaj manj sadja kakor prejšnja leta, vendar pa bo letošnji pridelek kakovostnejši. Računajo, da bodo nabrali okrog 1000 vagonov jabolk in 65.00 vagonov hrušk. Na trg bodo poslali 400 vagonov jabolk in £0 vagonov hrušk. Kmetijske zadruge v Petrovcih, Saoveih, Mač-kovcih, Prosenjakovcih, Ljutomeru, pri Gradu in drugod se že pripravljajo na odkup letošnjega pridelka. Zagotavljajo si potrebno ambalažo in urejajo začasna skladišča. Večino odkupljenega sadja bodo poslali v industrijsko predelavo. Soboško podjetje Agromerkur bo v svojem pulp-nem obratu predelalo okrog 120 vagonov jabolk. —sk Ribiči na Jadranu trdijo, da je letos dokaj dober ribji ulov. Ta trditev pa se žal ne odrazi v obmor-skih ribarnicah. Kvalitetnih rib je pogosto zelo malo v prodaji. Iznajdljive gospodinje pa že najdejo rešitev: v zgodnjih jutranjih urah pridejo v pristanišča in pričakajo ribiče, ki jim ponudijo bogato izbiro GIBANJE GOSPODARSTVA V CELJSKI OBČINI ŠTEVILO ZAPOSLENIH RASTE V Soboti gradijo tovarno težke konfekcije Velik žerjav, ki ga je posta-v|ilo Splošno gradbeno podjetje »Sograd« za soboško železniško postajo, je naznanil začetek gradnje tovarne težke konfekcije. Investitor je tovarna perila »Mura«. V novi tovarni bodo lahko zaposlili več kakor 2000 delavcev. Ker bo potrebno tudi več strokovnjakov, menijo, da bodo v prihodnjih petih letih zgradili 200 stanovanj. V vseh večjih krajih v drža- vi bodo odprli ustrezne trgovske lokale za prodajo svojih izdelkov. Predvidevajo še, da bodo ob novi tovarni zgradili manjšo predilnico. —sk V sjBcmi« so uspeli V podjetju »Bor« v Dolenjskih Toplicah, ki izdeluje vse vrste obutve, so ob polletju ugotovili kar lepe uspehe. S povečano produktivnostjo in z izkoriščanjem vseh rezerv so uspeli narediti več, kakor so pričakovali po letnem družbenem planu. Čisti dohodek so povečali kar za 25 odstotkov. To kaže, da se tudi v manjšem podjetju s pravilno organizacijo proizvodnje in s prizadevnostjo vsega kolektiva doseže marsikaj. Na povečanje proizvodnje je najbolj vplivalo spodbudno nagrajevanje po delovnem učinku, ki ga je to podjetje uvedlo med prvimi v občini. D. V. Občinski sindikalni svet v Celju, predvsem pa gospodarska komisija tega sveta, sta pred kratkim razpravljala o gospodarski dejavnosti celjskih podjetij v prvem letošnjem polletju. Ugotovitve kažejo, da so podjetja dojiro gospodarila. Celotni dohodek v gospodarstvu (brez kmetijstva) je bil v prvem polletju po planu presežen za 5,2 odstotka. V primerjavi z lanskim prvim polletjem pa se je povečal kar za 23 odstotkov. Največ so presegli polletni plan v 'trgovini — za 16 odstotkov, takoj za trgovino pa je industrija za 5,3 odstotka. Gradbeništvo in komunalna dejavnost v prvem polletju nista izpolnili polovico določil letnega plana. To je razumljivo, saj sta obe dejavnosti sezonski in še nobeno leto nista dosegli polletnega plana. Če pa primerjamo uspehe teh dveh dejavnosti v letošnjem prvem polletju z uspehi v lanskem prvem polletju, vidimo, da so ti pri gradbeništvu .za 49 odstotkov večji, pri komunali pa za 20 odstotkov. Uspehi podjetij so predvsem posledica uvajanja boljših in spodbudnejših oblik razdeljevanja osebnih dohodkov, hkrati pa boljše oskrbe z reprodukcijskim materialom, boljšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti ter izboljšav, ki so posledica rekonstrukcij. Osebni dohodki so se letos v primerjavi z istim obdobjem lani povečali za 18,2 odstotka, celotni doliodek se je povečal za 23.4 odstotke, čisti dohodek pa za 21.2 odstotka. Investicije v gospodarstvu so znašale 763 milijonov dinarjev ali 20 odstotkov celotnih planiranih investicij v letošnjem letu. Največ naložb je bilo v trgovini, v industriji pa jih je bilo manj, kakor bi pričakovali “o planu. Vzrok temu je, da ne-atera večja podjetja (Tovarna emajlirane posode. Železarna Štore in Cinkarna Celje) niso dobila, zveznih, oziroma republiških kreditov. Zdaj večinoma rekonstruirajo z lastnimi sredstvi, ki pa se tudi zmanjšujejo, saj morajo del sredstev oddvojiti za obratna sredstva, ker so banke omejile kredite v ta namen. £ Negospodarske naložbe so v celjski občini porasle v letošnjem prvem polletju za 40 odstotkov. Samo v stanovanjsko graditev je bilo vloženih 430 milijonov ali kar 46 odstotkov več kakor v enakem času lani. Kljub uspešnemu gospodarstvu pa predstavlja v celjski občini poseben problem zaposlovanje nove delovne sile. V industriji se je povečala delovna sila za 4 odstotke, kar je za 2,3 odstotke več, kakor bi se lahko po določilih družbenega plana. B. E. Nov proizvod Gorenjske predilnice Delavski svet Gorenjske Pre* dilnice v Škofji Loki je v svojem perspektivnem planu predvide» da bodo začeli proizvajati !a*t0 imenovano »kodrovko« iz sintc ličnih vlaken. »Kodrovka« je ne' kakšen sukanec, ki ga uporab* Ijajo za ženske, moške in otro* ške majice, za različne pleteipne. spodnje perilo itd. Menijo, da bo prva stopnja rekonstrukcije oziroma noveg proizvodnega postopka končan že v drugi polovici prihodnjeS leta. V začetku bodo proizved ^ 125 ton »kodrovke« na leto, k® sneje pa še več. Nove stroje bo podjetje dobil0 iz Francije. V »Titanu« praznujejo 2e štirinajst dni proslavlja iovni kolektiv tovarne »Titan« Kamniku z različnimi gportnlna1 , 0 kulturnimi prireditvami desetJ5 ,av-delavskega upravljanja. Prvi deia ski svet so v tej tovarni izvodili’ avgusta 1950. leta. Od tedaj Je iovalo v samoupravljanju 175 kolektiva. Med važnejšimi sklepi . iavskih svetov v »Titanu«. Ki ?° j. stveno vplivali na razvoj proizju _ nje v produktivnosti, so prav Soto uvedba nagrajevanja po enoti P izvoda, ukrepi za izboljšanje nizacije dela, ukrepi za znižanje Pr izvodilih stroškov itd. Med drug*1** jL bila na novo organizirana tehnJxne priprava dela in oddelek tehnic kontrole. Tudi v »Titanu« ugotavljajo, ^ je razprava na zasedanjih delaV^a ga sveta iz leta v leto živahne j ; tehtnejša, bo<':j odkrita ter da čedalje bolj zahtevajo, da se vsjj problem oziroma predlog ob ra vin* na kar najbolj razumljiv in način. Tako so pri razpravah o v0. ključnem računu zahteva!!, da dii-ni uslužbenci vse važnejše V stavke zaključnega računa ol) +„/11 na grafikonih in jih posredujejo t ostalim članom kolektiva. Tudi pn delitvi ustvarjenih sr^fjj štev se temeljito pogovorijo, kam bodo vložili. Letos so poleg 40 cij za industrijsko opremo vložili milijonov dinarjev v stanovanjs graditev, 20 milijonov za PP^^tef domove ob morju in v Planina]Lo„e 5 milijonov za izboljšanje družbe prehrane. Frdsednik delavskega s ta tovariš RAJH pravi, da bo za 1 boljšanje dela delavskega sveta P trebno nuditi vsem članom koleKtlbo več gospodarske izobrazbe. Zato izobraževanje ena poglavitnih na s kolektiva »Titana«. F- »SMREKA« PRVA V OBČINI V murskosoboškem mizarskem podjetju »Smreka«, ki je nastalo lani po združitvi manjših mizarskih podjetij »Javor« in »Jelka«, so se prvi v tej občini odločili za nagrajevanje po enoti proizvoda. Zanimivo je, kako so prišli do te odločitve. Po združitvi obeh podjetij so se najprej navduševali za ureditev tarifnih postavk, kakršne so imeli v »Javorju«, ker so bile višje kot v »Jelki«. Toda videli so, da tako avtomatično zviševanje plač ne vodi naprej, zato so se proizvajalci odločili: vsak naj dobi toliko, kolikor v resnici zasluži po svojem delu. Čeprav njihov sedanji sistem nagrajevanja ni popoln in ga kaže — ko si bodo pridobili potrebne izkušnje — še spremeniti in dopolniti, pomeni vendarle korak naprej in so ga tudi delavci z veseljem sprejeli. Sedaj nagrajujejo v podjetju po treh merilih: delovni učinek, enota proizvoda in dodatek za stalnost. Do dodatka za stalnost (1000 dinarjev na mesec) so upravičeni delavci, ki ves mesec ne izostanejo z dela. Ta dodatek so uvedli zato, da bi dosegli večjo delovno disciplino in popolno izkoriščanje tehnične zaščite pri delu. Vodilnemu in administrativnemu osebju pa odmerjajo osebne dohodke s pomočjo koeficientov, ki so določeni za vsako delovno mesto in na temelju povprečja osebnih prejemkov delavcev v proizvodnji. V »Smreki« uveljavljeno nagrajevanje vzbuja že zdaj dokajšnje zanimanje v drugih podjetjih soboške občine, ki se odločajo za nagrajevanje po enoti proizvoda. Izkušnje — dobre in slabe — iz »Smreke« jim bodo dobro vodilo pri njihovem urejanju delitve osebnih dohodkov. -sk Nagrajevanje po ekonomskih enotah spodbuja NA NAŠ NASLOV Čipkarstvo bo pozabljeno V Železnikih je bilo čipkarstvo pred drugo svetovno vojno eden izmed poglavitnih virov zaslužka. Tega dela so se lotili celo moški, ki drugje niso mogli najti zaposlitve. Pred hišami so si napravili stolčke in »punkeljce« ter od ranega jutra do mraka izdelovali že tedaj zelo iskane in cenjene čipke. Tudi zdaj je v poletnih mesecih v Železnikih še živahno, ko lahko kleklajo pred hišami. Toda zdaj delajo to samo ženske, kajti moški imajo zaposlitev v raznih podjetjih, otrok pa skoraj ni pri tem delu, ker so ukinili čipkarsko šolo. Ta šola je imela že stare tradicije in so jo pred vojno obiskovali celo predšolski otroci. Železnikarji vidijo, da bo z ukinitvijo šole šlo čipkarstvo počasi v pozabo. Toda tega si ne žele. čipkarstvo privablja veliko tujih gostov, ki z zanimanjem ogledujejo ročno izdelovanje čipk, hkrati pa pospešujejo turizem tega kraja. Kleklanje pa prinaša tudi sicer precejšen denarni dohodek, saj dobijo Železnikarji povprečno vsak mesec skupaj pol milijona dinarjev za svoje izdelke. MNENJE UREDNIŠTVA Kaže, da res ni bilo prav, da so ukinili čipkarsko šolo v Železnikih. Materialni stroški ne bi smeli povzročiti tega. V Železnikih je nekaj podjetij, ki bi s skromnimi sredstvi lahko precej prispevali za vzdrževanje šole, nekaj pa bi seveda moral prispevati tudi občinski ljudski odbor, saj bi koristi od tega imeli vsi občani. Končno pa za obstoj šole sploh ni potrebno veliko: stalna strokovna učna moč in učni prostor za približno 35 učencev. Ko so v Tovarni verig v Lescah pregledovali polletni obračun, so videli, da so v tem obdobju naredili za 12 odstotkov več, kakor so pričakovali po planu. V primerjavi s prvim polletjem lani pa so povečali proizvodnjo celo za 38,2 odstotka, čeprav so imeli za 2 odstotka manj zaposlenih. Po količini so proizvodnjo povečali glede na plan za 12,6 odstotka, glede na enako obdobje lani pa za 17 odstotkov. Za osebne dohodke so v letošnjem stotkov več kot v enakem obdobju lani. Vzporedno s tem so se povečali tudi skladi podjetja. V letošnjem prvem polletju so vložili v sklad nerazporejenih sredstev trikrat več kot v lanskem prvem polletju. V tem podjetju so z junijem uvedli nagrajevanje po ekonomskih enotah, kar je močno povečalo zanimanje proizvajalcev za proizvodnjo in gospodarjenje. Prav zato pričakujejo, da se bo proizvodnja v prihodnjih mese-prvem polletju izplačali 26 od- cih še povečala. N. B. Izboljšati delovne pogoje V Vidmu-Krškem so pred šestimi leti ustanovili Kovinarsko zadrugo. Tedaj so začeli z desetimi delavci, danes pa je v njej zaposleno že več kakor 230 ljudi. Podjetje se je iz leta v leto bolj krepilo. Tudi letošnje polletje so uspešno zaključili. Vzporedno s podjetjem pa je rasla tudi sindikalna organizacija. Pred kratkim so imeli zelo uspelo polletno konferenco. V živahni razpravi so se predvsem pomenili o težavah, ki jih še imajo. Govorili so o pomanjkanju stanovanj ter o ureditvi rostora za družbeno prehrano, i je vse bolj potreben. Povedali E so, da bo treba v prihodnje več misliti in več dajati za izboljšanje delovnih pogojev. Predvsem bo treba urediti sanitarije, prostor za garderobe in za druge higienske naprave. Poglavitna skrb pa bo seveda morala veljati stanovanjski graditvi; posebej še, ker nameravajo zaposliti več moči z visoko strokovno izobrazbo. Na sindikalni konferenci so govorili tudi o mladinski organizaciji, ki se v tem kolektivu doslej še ni dovolj uveljavila. Sklenili so, da bo skušal ves sindikalni aktiv poživiti delo te organizacije. Na Zaloški cesti v Ljubljani se je zagrizel bager v peščena tla. Pri* čeli so graditi novi trakt stomatološke klinike. Z dograditvi jo P0" slopja se bodo znebili dosedanje utesnjenosti, obenem pa bodo štu* dentje dobili v novem poslopju sodobno predavalnico. Računajo« da bo zgradba v surovem dograjena že letos, dokončana pa bo d° prihodnje jeseni A Tekstilna tovarna Prebold Tkalnica, oplemenilnica. elek-tro-foto gravura Izdelujemo in nudimo trg. mreži: bombažne tiskane tkanine: H«' delen, keperbarhent, dcftin. flanelo. blago za zimske in letne pižame, blago za žensko in otroško perilo, naglavne rute Stanične tiskane tkanine: delen, naglavne rute CENE ZMERNE. BOGATA IZBIRA VZORCEV I MSI INŠTITUTI Ob beograjski razstavi o jedrski energiji in njeni mirnodobni uporabi. Nuklearni inštitut »Jožef Stefan« I v Tudi na področju nuklearne znanosti in tehnike se naša • ^va danes uvršča med tiste napredne države« v svetu, ki ;.aJ° za raziskovanje in mire »dobno uporabo jedrske ener- na razpolago lastne in moderno opremljene inštitute. Ye-Ce zasluge za ' >ke zasluge za to ima pokojni Boris Kidrič, ki j., „„ ^Jni uvidel in pravilno doumel velik pomen. ki‘ga bo imela j^^aodobna uporaba jedrske energije in jedrska fizika za >adoči razvoj znanosti in tehnike. Tudi mi smo se morali prijaviti na uporabo te nove vrste energije. Tako smo pričeli j Vgradnjo treh velikih nuklearnih inštitutov v Beogradu, tagi'ebu in Ljubljani kot osnovnih raziskovalnih nuklearnih patrov, katerih naloga naj bi bila reševanje vseh vprašanj ^^nodobne uporabe jedrske energije pri nas. teh inštitutov so bile predli^ Vzgoja zadostnega strokovnega Ntl ^er zasledovanje naglega razvoja VJe:*ne znanosti in tehnike v svetu. % r,rec!no Pa se ie začelo razvijati v V^vih inštitutih tudi lastno razisko-* 0 delo, v marsičem specifično za potrebe. Naj navedemo po načrtu naših domačih strokovnjakov. Tako je bil 'zgrajen naj večji elektrostatični pospeševalnik v naši državi, katerega moč znaša 2 milijona elektronskih voltov (2 MeV). Nuklearna fizika potrebuje tovrstne stroje pa pospeševanje elementarnih delcev materije do velikih energij. Čim večja je namreč Zračni posnetek inštituta »-Jožef Stefan« v Ljubljani ruda iz naših ura- Uranova ^ nahajališč vsebuje n. pr. druga-odstotek urana kot iz drugih na-sJ^išč v svetu, kar je narekovalo po-to.n° smer raziskovanja na tem pod-Pričelo se je s sistematičnim ^ Pravljainim delom z namenom, da st0?m°goči našim strokovnjakom samo-fog ° raziskovalno delo, kot neobhoden J01 za nadaljnji napredek na tem čeprav so omenjeni inštituti ie ^v°jem delu med seboj sodelovali tei sv°je ustanovitve, sta nagel razil i1’' tih11 reševanje posameznih praktič-lo * ria^°S narekovala potrebo, da se de-v-j, posameznih inštitutov med seboj ter poveča z delom ostalih naših Pf^Hih inštitutov. To delo je leta 19qrf iw2.ela Zvezna komisija za nuklearno . začetki Inštituta »Jožef Stefan« *e v let0' 1946> ko i® začel delo- energija elementarnih delcev, tem večja je njihova porušna moč, ko z njimi obstreljujemo tarčo iz elementa, ki ga želimo raziskovati. Elektrostatični pospeševalnik na Inštitutu »J. Stefan« so zgradili domači strokovnjaki iz pretežno domačega materiala. V posebni zgradbi inštituta je nameščen drugi, še močnejši nuklearni po- speševalnik betatron za energijo 31 MeV, ki služi za izvor gama žarkov. Osnovni princip delovanja betatrona je sledeč: Izmenično magnetno polje v železnem jedru inducira električno poljsko jakost. Le-ta deluje na proste elektrone in jih pospešuje v posebni okrogli vakuumski cevi, ki je nameščena med primerno oblikovanimi magnetnimi poli. Pod vplivom magnetnega polja se pot elektronov v pospeševalni cevi ukrivi v krožno gibanje. V določenem momentu pospeševanja se elektfonski snop odkloni iz krožnega gibanja, tako da elektroni zadenejo tarčo in dobimo tok zavornih gama žarkov. Danes uporabljajo betatron predvsem v fiziki in medicini pa tudi v industriji in biokemiji. Poleg teh imajo na inštitutu še manjši nevtronski generator za energijo 140 tisoč eV, ki služi za pridobivanje nevtronov in kratkoživih radioaktivnih izotopov, katerih ni mogoče dobiti iz reaktorjev, ker zaradi svojega hitrega razpadanja ne prenesejo dolgega transporta. V posebnem vodnem bazenu je nameščen izvor radioaktivnega kobalta 60 Izvor je bazenskega tipa in je ob času svoje namestitve leta 1957 imel celokupno aktivnost 300 curiejev. Služi predvsem za radiobiološke poizkuse. V kemijskem oddelku, inštituta se ukvarjajo z domačimi jedrskimi gorivi, velike uspehe pa so dosegli zlasti v, fluorokemiji in na področju novih raziskovalnih metod z uporabo radioaktivnih izotopov. Za meritve spektrov dolgoživih pri-rodnih radioaktivnih izotopov so strokovnjaki inštituta lansko leto konstruirali poseben proporcionalni števec, ki je eden največjih svoje vrste na svetu. Tehta okoli 150 kg, samo elektronske aparature, ki analizirajo njegove podatke, pa vsebujejo čez 400 elektronskih cevi. g« - Na inštitutu so zgradili tudi pošfebnb aparaturo za jedrsko n&gnetno' resonanco. Tovrstne naprave le uporabljajo žar posebna raziskovanja'lastnosti posameznih snovi. Ta raziskovanja dopolnjujejo dosedanje metode raziskovanja optične, infrardeče in mikrovalovne spektroskopije. V elektronskem oddelku inštituta so bili zgrajeni številni merilni instrumenti in elektronske naprave, potrebne za raziskovalno delo v nuklearni tehniki in uporabo radioaktivnih izotopov. Naj omenimo le 120-kanalni impulzni ana- Llektrostatični pospeševalnik (Van de Graaff) za 2MeV, ki so ga za inštitut »Jožef Stefan« zgradili domači strokovnjaki iz pretežno domačega materiala NAŠ FOTO TEČAJ lizator, elektronski računski stroj, ki šteje impulze v odvisnosti od njihove višine, z njim lahko hitro izmerimo energijske spektre radioaktivnih izoto-; pov. Večkanalni analizator nadomešča 'toliko števnih naprav, kolikor ima kanalov. Njegovo delovanje je popolnoma avtomatizirano. Večkanalni analizatorji se upbfafeljajo predvsem pri fizikalnih meritvah, pri radioaktivnih metodah v medicini, pri raziskovanju strukture tal in pri raziskavah vibracij v industriji. $ »Jožef Stefan« poznan tudi že v svetu Nekdaj o podobnih inštitutih kot majhen narod nismo mogli niti sanjati, danes pa Inštitut »J. Stefan« ni znan le širom po naši domovini, temveč uživa tudi v svetu velik ugled. Delo Nuklearnega inštituta »J. Stefan« pa ni le pomembno z znanstveno- raziskovalnega gledišča in z gledišča vzgoje našega mladega znanstvenega kadra. Inštitut je opravil tudi pionirsko delo v zvezi s praktično uporabo radioaktivnih izofopp.v v naši medicini in industriji. Kateri uspeh je tukaj večji, je težko rpči, gledano v celoti pa ima Inštitut »J. Stefan« velike zasluge, da smo tudi pri nas spoznali in obvladali skrivnosti atomskega sveta ter da danes uporabljamo nuklearno energijo v blagor naših ljudi. Danes se inštitut pripravlja na nove naloge. Te bodo zlasti z zgraditvijo novega velikega raziskovalnega jedrskega reaktorja, s katerim se bo delovno področje inštituta še bolj razširilo. Prav tako pa bo pomembno tudi nadaljnje delo za vzgojo potrebnih kadrov in specializacijo naših strokovnjakov v zveži z vse večjo uporabo radioaktivnih izotopov v našem gospodarstvu. S. F. Illli:illllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!ll!llinilllllllllll!llllll!>l!lllllllll>lllllll!llllllllll!lllllll!lllll!llllllllllllllllllllllllllllj{| v?301 tojj. Majhen jedrsko fizikalni labora-ii.J y okviru Univerze v Ljubljani. Že Wni. leta 1949 pa so se začela prva %r.'lna dela 23 z§raditev modernih H0vratorijskih zgradb na Mirju v Ja-tie * Ulici. Pravi rojstni dan Nuklear-hJr ^štituta »J. Stefan« pa je 8. fe- t>rta *et;a’ ko i® sve®ano oci" tut - ^avna inštitutska zgradba. Inšti-stv dobil ime po slovenskem znan-Itrii elektroniko, kemijo, ra-LDlologij°, reaktorske meritve in nu-t energetiko in oddelek za upo-otl 0 radioaktivnih izotopov. V vseh teh Vgj® kih opravlja znanstveno razisko- »... Tako imenovani zorni kot je vsekakor zibelka dobre fotografijeL Ni in ne more biti namreč vseeno, ali usmeriš objektiv svojega fotoaparata v izbran predmet z leve ali z desne, od spodaj ali od zgoraj. Z izbiro zornega kota lahko predmet poudariš, lahko pa mu tudi nenamerno zmanjšaš njegovo vrednost in njegov pomen!« »Že ko prislonim iskalec slike k očesu, opazim, da mi drobno okence odpira neštevilno vrsto kotov, s katerimi lahko uokvirim sliko!« »Pri tem iskanju te seveda ne spremlja zavestna misel, da ustvarjaš tretjo dimenzijo v sliki! Povsem razumljivo je, da ima slika le dve dimenziji: višino in širino! S pravilno izbranim zornim kotom pa Kupil sem si - fotoaparat obogatim sliko še s tretjo, globinsko dimenzijo. To dimenzijo pričarajo v fotografijo navidezne linije, ki se srečujejo v globini slike. Najnazorneje nam to prikaže v žargonu imenovana »žabja perspektiva« (»ptičja perspektiva«), ki nam predstavi predmet od spodaj navzgor (od zgoraj navzdol!). Izbiro tega zornega kota pa moramo smatrati kot skrajnost in je čestokrat nezaželena, ker nam sliko lahko spači, pri arhitektonskih posnetkih pa je zaželena, saj nam slika v prvem primeru (žabja pespektiva!) daje občutek višine, v drugem pa (ptičja perspektiva!) .občutek globine! Izbira zornega kota nam mora biti naš namen, saj podčrtava zaželen plan v fotografiji; s tem damo poudarek detajlu predmeta naše pozornosti!« »... Padajoče črte nam torej kot le malokaj posredujejo vtis višine in globine in spreten fotoamater se jim bo znal ogniti kot navidezni napaki ali pa jih bo koristil v prid tretji dimenziji!« »Zapomniti velja, da je vrednost fotografije v razmerju posameznih predmetov, ki ga lahko ustvari pravilna izbira zornega kota! Veščino pri odbiranju in ocenjevanju tega razmerja pa nam v največji meri prinaša vsakdanje delo z aparatom. »Poglavje zase pa je razgovor o uporabi »ptičje perspektive«, ki je pri formiranju tretje dimenzije enake veljave kot »žabja perspektiva« in spoznava fotoamaterja z ravno tako »zavozi;’: imi« problemi. O tem — pa v najinem prihodnjem pomenku!« VIII. načelo Zorni kot poudarja predmet pozornosti! d , He st, delo s področja nuklearne znano-Sj'lri tehnike za potrebe Zvezne komi-,Za nuklearno energijo. Poleg tega tj, aaie konsultacije in opravlja eksper-(udi za potrebe industrije in raz-°valnih inštitutov. ^ Elektrostatični pospeševalnik zgradili Tlomači strokovnjaki ^a svoje delo ima inštitut moderne „ sudobno opremljene laboratorije z Pravami, ki so lahko v ponos vsaki °bni ustanovi. In kar je pri tem še štfhej razveseljivo je to, da so bili i vi!ni komplicirani instrumenti in na-ave zgrajeni v lastnih delavnicah in TAKO IMENOVANA »ŽABJA PERSPEKTIVA« SLIKO KARIKIRA. POUDAREK BAJE V NAŠEM PRIMERU NA ČEVLJE IN NAM JE OBENEM DOBER PRIMER TRETJE DIMENZIJE. LINIJA ZORNEGA KOTA JE OBIČAJNA - VODORAVNA! TO LINIJO ZAČETNIKU AMATERJU TUDI NAJBOLJ PRIPOROČAMO! finiiiHiiiiiHmiiimmii........................................................................................................................................................................................................................................................................... / DOGODKI V SVETU OD TEDNA DO TEDNA ALBANSKE PROVOKACIJE JUGOSLAVIJE Zadnjo noč v avgustu je skupina oemih albanskih državUanov ilegalno prestopila albansko-jugorfovansko mejo. Pri prehodu čez mejo je prišla v zasedo. albanskih organov, ki so začeli streljati na begunce. Tudi ti so streljali. Spopad med albanskimi državljani in albanskimi obmejnimi stražarji so izkoristili albanski voditelji za izmišljeno UMRL JE PREDSEDNIK NDR WILHELM PIECK Po akutni srčni bolezni je zaradi motenj v krvnem obtoku in pljučnice v sredo umrl v Berlinu predsednik Demokratične republike Nemčije VVifhelin Pieck, ki je bil na tem položaju od ustanovitve te nemške države. Kot veteran revolucionarnega delavskega gibanja je skoraj šest desetletij aktivno deloval v političnem življenju. Bil je ožji sodelavec Karla Liebknechta in Rose Luxem-burg. Po prihodu Hitlerja na oblast je najprej emigriral v Francijo, leta 1939 pa v Sovjetsko zvezo, kjer je bil izvoljen za predsednika in sekretarja eksekutive Kominterne. Po vojni se je vrnil v Berlin, kjer se je posvetil utrjevanju politične oblasti in obnovi dežele. Bil je zelo popularen in je užival velik ugled. Predsednik Tito je poslal sožalni svojcem, razil sožalje Centralnemu komiteju Enotne socialistične partije Nemčije. WASHINGTON — Predsednik Eisenhower je te dni obiskal obolelega podpredsednika Nixo s fimer so sprejeli predloge = ^ ________________ VO|aSKl sporazum Z outl predstavnikov našega sindikata g nredvolilna kamnania Haeertv nik Nixon J® šele P° 24 urah Na velikem zborovanja, ki se ga je in sindikatov več drugih zainte- 1 P . , i7rpdnf) crvvsob- zvedel. da 3® šef države bolan, udeležilo pol milijona ljudi, je knban- resiranih dežel. | Pa s® je pokaza z pos Mogoče je to potezo Hagerty radjorei“,lran Joseja "ko.0 posku", legalP V komisiji za ekonomski polo- I ' •monmral Preračunal. k^r 3e vedel, da je zirali ameriški napad na Kubo, in od- zaj v nepremogovnih rudnikih so g Eisenhower ga je imenoval med Nixonom in Shermanom povedal dvostranski vojaški sporazum z- na +P73VP ki «50 DO*■ W m* wm>. fes t** .............^ po Ijud- T..ie_r_ p°dj.Tla namestOe^emaijonov, porabili nnTveržaf Tn’Vašeh,Fkjer7o MALU V NOVI RISI skupno Sievuo Siiui«uvuiu ’ je Nekatere šole to priprav- nnrrplin' 'nn "tiifli ' /iniiriinn ie ' zelo našem okraju m veliko m glede , staršev za sodelovanje p ,-i t P tuai zanimanje, zelo t,S. nikakor ne moremo tekmo- L"“en„i "k0,Kia“'. Sol.Li Imm*'LrdH.ko,"t tmli n™i vat, z druttimi okra,,. ,e bo v ?P. š uUjgl. - ““ffičSTo« S, smo imeIMm #oje vrste ljudi, ki bi bili res ^os prav dobre uspehe, zlasti če pripravljeni pomagati. Njihova upoštevamo kratek čas za pri- se----— Ker povsod primanjkuje z drugimi okraji, v s®oje vrste ljudi, ki bi bili res )m _ dejavnost se v glavnem tudi eria probleme, kar je sicer zaradi vedno omejuje le na materialne delavnic za tehnično vzgojo, bi ri- Dramska sekcija velenjske »Svobode« p pravlja uprizoritev Cankarjevega »Hlapca Jerneja«. Premiera bo 29. novembra na novem odru. Ta dan bodo namreč v središču rudarskega Velenja otvorili nov kulturni dom. „ bilo prav, če bi te delavnice ve-vehkih materialnih potreb po- zajj na ]lak0 delavnico izven šo-samezmh sol upravičeno in pra- Nasploh so stiki med prebi- , i , valci, družbenimi in gospodar- boijse družabno življenje In koristno » okraju bodo letos posvetih sk;mj organizacijami ter šolo, mou i-iostega Časa rudarjev In yec pozornosti tudi načrtnemu 7ejo pomembni, tako zaradi ma-m'bužae'in s tem tudi nova usmerjanju mladine v poklice _ sem lahko - ustanovili poklicno posveto- prištejeln tudi skrb za stanova- ico z nastavljenim psiholm ^ja ueiteljev> kar p0 nekaterih _ gom. Mnogo sredstev pa — okoli „£v.____u V prijetnem rudarskem klubu sv se s predsednikom »Svobode« tovarišem Hinkom Dermolom pomenkovala o kulturnem življenju v Velenju in o tem. kaj bo novi dom pomenil za to življenje. Velenje je mlado naselje, kjer se ljudje med seboj še ne poznajo dovolj. Naselili so se v zadnjih letih iz najrazličnejših krajev. Zato se v novem mestu čuti vedka potreba po naj različnejših oblikah družabnega in kulturnega življenja. Tu pa je vloga »Svobode« kot organizatorja takšnega življenja vedno večja, čeprav se nekateri posamezniki v njej le'težko znajdejo spričo potreb novega časa. Delo »Svobode« ni samo amatersko Uprizarjanje gledaliških del. To je Je drobec tistega, s čimer naj se ukvarja »svoboda«. Tani so uprizorili PriesUeyevega »Inšpektorja na obisku« poleg tega pa so člani dramske skupine pripravili vrsto različnih proslav, med njimi tudi nastop v Ljubljani ob zaključku proslave 40. obletnice ZKJ. Ob rednem gostovanju Celjskega ljudskega gledališča v Velenju, s čimer so ljudje seveda zelo zadovoljni, pa je vsekakor teže delovati domačim gledai iškim amaterjem Publika je že razvajena. Ob celjskih gostovanjih le stežka prideš do vstopnice, kar pa se ne zgodi ob domačih uprizoritvah. Prav zato se dramska sekcija zelo trudi, da bi bile njene predstave čim boljše. Zal pa v sezoni zaradi malo igralskega kadra ne more naštudirati več del. Toda kljub temu bo novi kulturni dom tudi zanje velika pridobitev. V novem kulturnem domu bodo nih prostorih. Tja se bo preselila rudarska godba rta pihala, v kateri so razen petih starejših sami mladi godbeniki. V prostorih doma bosta vadila tudi oba pevska zbora, zenski, ki je bil ustanovljen letos, in moški, in iz obeh se bo verjetno še letos formiral močan mešan pevski zbor. Zborovsko petje ima v Ve; lenju dolgoletno tradicijo. Toda zdi se, da se zborovodje vse preveč omejujejo zgolj na klasični repertoar in ne segajo po sodobnih kompozicijah. Tako jih čas prehiteva. Tudi manjših ansamblov ne snujejo, ker se bojijo, da bi okteti in kvarteti razbili monolitnost zborov. Jazz ansambel je bil ustanovljen ša’e letos, nima pa dovolj ljudi, ki bi obvladali Inštrumente za jazz zasedbo Na oddelku šoštanjske glasbene šole v Velenju se lahko namreč učiš le klasičnih inštrumentov. Omenjene slabosti oziroma togo in nesodobno pojmovanje potreb tako pri zborovskem petju kot zabavnem ansamblu so vzrok, da ni prave pestrosti ki bi razgibata družbeno življenje v novem, mladem mestu. »Svoboda« poizkuša zdaj prav na tem področju zastaviti svoj vpliv. Rudarski klub Je že precej doprinesel k popestritvi življenja v Velenju. Tu je »Svoboda« priredila pre-da vanj a o umeitnoisti, organiziiralB s.ikarsko razstavo, večer literarnega krožka »Svobode«, v njem sta.no deluje tudi šahovska sekcija. Se posebej pa so uspeli zabavni večen s humorističnim programom. Toda vse to je šele dober začetek. V novi sezoni hočejo pripraviti več pestrih rudarske Jesen se muta n* a toni , sezona delovanja »Svobode«. Nov ie* kulturni dom bo vsekakor močna valnico z nastavljenim psinoio- * . ;pv i,or nn nekaterih izpcdbuda. Dramska sekcija je že Mnoeo sredstev pa — okoli u^tevljev’ kar P? . aie™J žička ostale pa se resno priprav- f:;’' ' s e občinah se zanemarjajo — kot ijajo Od dela »svobode-« je odvisno, 200 milijonov je zagotovlje- za sodelovanje pri pedagoških kakšen bo kulturni profil vedenjske- nih tudi za gradnjo novih Šol. ga rudarja. Lani je biio po sodbi vprašanjih, mnogih Velenje še vse preveč zaspano, seveda ne le zaradi »svbbo- Središče vse šolske aktivnosti Z rednim šolstvom je danes hf*težTvic^iovejfo mTta v. v^ v okraju je, razumljivo, Murska tesno povezano tudi izobraževa- mp lahkn koncentrirali tudi dejavnost vokalno-orkestralnih večerov, veselih vseh ostalih sekcij dočim je bilo do- večerov in podobnih prireditev. Ta-Jej delo razbito po različnih zaril- ko bo »Svoboda« res poskrbela za Devetindvajsetega novembra bo dobilo Velenje nov kulturni dom za nadaljnji gospodarski razvoj okraja. V. h. Težko pričakovana publikacija Pred dnevi je Narodna in uni; verzitetna knjižnica v Ljubljani izdala težko pričakovano pubb' kacijo »Seznam inozemskih čašo* pisov, ki jih prejemajo znanstva* ne in’strokovne knjižnice v Ljubljani«. Urednika te publikacije dr. Valter Bohinec in Josip R1' javec — sta po abecednem Prin' čipu sestavila seznam vseh tujin revij in časopisov, ki prihajajo v Ljubljano, s točno navedbo, kje so te publikacije. Ta seznam bo koristen predvsem za naše znanstvene in strokovne delavce, s pridom pa ga bodo uporabljale tudi vse knjižnice, saj bodo lahko v prihodnje bolj smotrno naročale tuje publikacije. Zato moramo več kot pohvaliti pobudo Narodne univerzitetne knjižnice v Ljubljani, obenem pa pripon1' niti, da bi bilo zelo zaželeno, k° bi tudi naše druge študijske in strokovne knjižnice pripravile podobne sezname. Družbeni 111 gospodarski razvoj se danes vedno bolj odraža v revialnem tisku in veliko manj v knjižnem, zato morajo naše knjižnice močno skrbeti prav za tovrstne publika' cije in nuditi bralcem čim boljš® in čim večjo izbiro. To pa je moč doseči le s podobnimi publiciranimi seznami. Ob tem pa naj povemo še željo, da bi nam Narodna in univerzitetna knjižnica s sodelovanjem vseh drugih knjižnic pripravila v bližnji prihodnosti tudi seznam tujih revij in ča; sopisov, ki jih je moč dobiti ah si jih izposoditi na Slovenskem-Da je ta naša želja v celoti upravičena, nam ni treba še posebej praviti. Spomnimo se le nastajajočih centrov strokovnih in višjih šol, ki bodo za svojo znan-stveno-vzgojno dejavnost pot^f” bovali temeljito založene knjižnice. Smotrnost pri nabavljanju teh knjižnic, možnost zamenjave posameznih publikacij, pravilno obveščanje o posameznih izdajah pa bo moč doseči le s takimi publiciranimi seznami. S. B. MIHAIL ŠOLOHOV S septeirbrom so spet oživele naše šole. Tistih, iz osmega razreda, ni več, zato pa je prišlo veliko veliko novega drobiža, tako da ni smi pred solo nič manj vrveža, Ta jutranji klepet pred šolskimi vrati pa je menda postal za večino otrok tako rekoč obvezen RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM SVETA ZA ŠOLSTVO LRS TOV. VLADKOM MAJHNOM: Tovariš Majhen, kako da- dijaki pa naj bi si v veliki meri kar pa v marsičem otežkoča pra-leč bo v letošnjem letu zajela pridobivali znanje na delovnih vočasen izid učbenikov, reforma našo osemletko, in mestih. Peti in zadnji element katere bistvene spremembe nai ki bila predmeta telesne bo prinesla? vzgoje in predvojaške vzgoje. S takim konceptom se bomo Šolska reforma bo letošnje lahko izognili dvema tipoma j^0 zajela šesti razred osemlet- gimnazije in prepričan sem, da .e- Glavna značilnost reforme pa ho tako reformirana šola lahko Ali so se povečale šolske kapacitete in kako je z investicijami v šolstvo? šol za delavsko in družbeno upravljanje, delavskih univerz in zadnjem času Vseh ^,rUgih ™nih ^iteljev, v tem, da bo v šestem razre-^ snov že delno prilagojena krajevnim razmeram. Tako bo v Predmetniku nekaj ur na teden Namenjenih tehničnemu pouku, i naj bi učence seznanjal z de-NVhim procesom, proizvajalnimi , ami in z osnovno problematiko se je že razpredel pester sistem |||| najrazličnejših oblik izobraževa- ii| nja in strokovnega izpopolnjeva- 5= nja prosvetnih delavcev. Veliko S Pa je doslej storil za vzgojo pro- IHj svetnega kadra tudi pedagoški H za napredek IH šolstva. Mislimo, da bomo letos tudi H! — Natančnih podatkov v no- dala učencem res sodobno občo ^ šolskih kapacitetah še nima- center pri zavodu izobrazbo mo- Na splošno pa lahko rečem, y da smo vprašanje šolskih prosto-Morda še nekaj besed o re- r°v znatno premaknili. Po druž- sr*, s ročju strokovnega šolstva, preteklosti smo zaostajali za tem ga bomo lahko začeli urasniče-^ , pla-nom celo za tri četrtine mi- va-(;i že v prihodnjem šolskem h^de^zdaj pa ne samo^date letu. Da pa bi si ^g^vih tudi s: teljev, smo odprli na Višji pedagoški šoli nekatere nove oddelke ^ — oddelka za tehnični in glas- bo. S tem novim elementom i?rfide?l£ °žL diosle-! marsikdaj še gosto preširoko zastavljene, kar berji P°uk — in hkrati na vseh zelimo namreč doseči to, da bi 2610 ®|?rf;nls^ega sJ^te™a ®0^anla nam pozneje znatno povečuje iz- oddelkih uvedli , ure Republiški svet za šol- sodc>bne delitve dela Se pravi, da jenega v investicijah. ?.vo. temveč jih bodo določali Plešemo. delitev dela tudi na Vendar kljub temu še vedno Posamezni občinski sveti za šol- P^Jpčje izobraževanja m da pripomba: naše investicije so po- POLJSKI ČUVAJ V kratkem bo izšla pri Cankarjevi založbi zbirka povesti znanega ruskega književnika Mihaila Šoiohova pod skupnim naslovom »Sinja stepa«. To so prva dela mladega Solohova, nastala potem, ko je v literarni umetnosti našel cilj }n smisel življenja. Prinašamo odlomek iz povesti »Poljski čuvaj« Topovsko bobnenje je postajalo vse glasnejše. Ko so zjutraj gnali čredo na pašo, je Mitka dolgo sedel kraj poti pod starim mlinom na veter. Pločevina na strehi je piskala v vetru in škrtala, krila so škripala zateglo in zoprno, nad vsemi temi plahimi zvoki pa je nekje za holmom puhalo z nizkim glasom: bu-u-uh, bu-u-uh. Gosto prelivajoče se bobnenje se je dolgo izgubljalo v globelih za vasjo, zagrnjenih v predsvitno modrino. Skozi vas so se zjutraj vlekli vozovi s hrano, municijo in bodečo žico. V obratni smeri pa so vozili ranjene in ušive kozake in jih zlagali na ploščadi pred stanično upravo. Radovedne kure so skrbljivo stikale med čiki, krvavimi obvezami in vato z grudicami krvi ter pazljivo prisluškovale stokom, joku in hripavemu preklinjanju ranjencev. Mitka si je prizadeval, da bi ostal skrit očetovim očem. Ko je pozajtrkoval, je s trnki odšel k Donu; sedeč na bregu je opazoval, kako po mostu koraka konjeniča, kako ropotajo tačanke, kako pehota brede po mrzlem prahu. O mraku se je vrnil domov. Zvečer so v vas prignali skupino ujetih rdeče-armejcev. Sli so drug ob drugem, v gruči, bosi, v raztrganih suknjah. Kozačke so vdrle na pot, pljuvale v sive, zaprašene obraze, in ogabno psovale ob hrupnem krohotu kozakov in spremljevalcev. Mitka jim je sledil in goltal jedki prah, ki so ga bili ujetniki vzdignili z nogami; srce, ki ga je stisnila žalost, je neenakomerno tolklo... Pogledal je v sleherne oči, obrobljene s sinje-črnimi krogi, z očmi je šel z enega golobradega obraza na drugega in čakal, da bo zdaj zdaj v enem teh, ki so bili v sivih plaščih, prepoznal brata Fedorja. Na ploščadi blizu vaškega skednja, kjer so prej zbirali stanično žito, so ujetnike ustavili. Mitka je videl, kako je na kriljco upravne hiše stopil oče; z levo roko je pukal cof na sablji in zarenčal: »Kape dol!« Počasi počasi so rdečearmejci sneli kape, s povešenimi glavami so si zdaj pa zdaj kaj zašepetali. Spet znani, surovi glas: »Postavi se v vrste! Hitro, hitro, rdeča svojat!« Bose noge cepetajo, ko se prestopajo. Siva vrsta izmučenih obrazov se razpotegne do kriljca, »Preštej se!« Hripavi glasovi. Naučeni obrat glav. Mitka pa v grlu grabijo krči, čuti usmiljenje do teh po zunanjosti tujih ljudi, ske- ____ __j, .... ___ tucU izreden te osemletka že v šestem razre- na podobni industrijski princip datke v predračunih. Mislim, da študij. Tako kot že nekaj let bo- __ du čimbolj zakoreninila v druž- V2g?je' Vse p£Tla kakih večjih napak, in da k' ga ° dob!* posamezni ne v industrijskJ0 ; učitelji ne bodo teh ur izkoriščali . T a , ocena delovna me- dišča. Investiranje Za to, da bi nadoknadili zamu- ata;na ,ta nač3n- da Podjetja nasploh pa danes loao snov iz drugih predmetov. ^ in a'^° naj šola ve£ smotmo, kajti prav podeže- Kolikšen bo torej uspeh reforme, , ’ sj bomo lahko zagotovili ye je danes tisto, ki doživlja Je v veliki meri odvisno od spo- , ;ise S i ° ^0VT10 izobraževnnje, velike družbene premike. Dokaz ^obnosti občinskih svetov za šol- r.°V! Pa bomo lahko dali bolj za so nekatere šole na pode-ftjfo in bo letošnje leto tudi leto pecializirano znanje, hkrati pa želju, ki se že praznijo, medtem Njihove temeljite preizkušnje. ‘ rajšah dobo šolanja. ko morajo v industrijsko razvi- ... ___ Zato je zame bistveno vpra- tejših središčih uvajati celo tret- zala z družbeno-političnim in go- H! ne v industrijsko razvitejša sre-v podeželje ne more biti In kaj bo letošnje leto pri- Sanje reforme strokovnega šol neslo novega na področju siva v tem, kako se bodo gospo-srednjega šolstva? darske organizacije lotile tega dela. Mislim pa, da bi morali ~ Predvidevamo, da bomo Prosve^nj delavci podpreti ta nji-°končno rešili vprnšnnje refor- prizsdevsnja. in ne bi smeli Ubrane gimnazije. Prosvetni svet Ynvat^ v programe »obče izobra-JUgoslavije je sicer že pred ča- zevaIjie materije«. Prepričan sem, izdelal načrt za reformira- da bi nam vsaka bojazen in ne- jo izmeno pouka. spodarskim življenjem okolice =- In kako je s sodobnimi uč- osemletka, ki je že po svojem m naste ruše brade. »V skedenj marš marš!« Eden za drugim so odšli v zevajoči črni goltanec vrat. Zadnjega, majhnega, opotekajočega se je Mitkov oče z nožnico meča udaril po glavi, povezani s krvavo cunjo; ta je skočil naprej, se spotaknil, opletal še pet korakov, potem pa telebnil z obrazom ga sodelovanja so se pokaza- S na trdo» z nogami uteptano zemljo. Na ploščadi krohot, rjovenje, le doslej najbolj uspešne? HH °či, solzeče se od smeha, babja usta, dušeča se v penastem gg bohotu, Mitja pa je zakričal s pretrganim, zamolklim glasom, Doslej se je najbolj pove- s; zakril obraz s hladnimi dlanmi in planil po poti, zaletavajoč se v ljudi. 4 Kako bi ocenili sodelovanje naših šol z družbeno-politič-nimi in gospodarskimi organizacijami? Katere oblike te- okoli šole vse činitelje družbeno- No gimnazijo'po "katereib^bi^do- strpnost, vsako vsiljevanje te šir^sCdeluteio^ružS-t^ P°btičnega življenja, na drugi -»ob« nMeriie- SSKJlfSSASgSns: JU ■te poudarkom na družbenih S3™® za.vrl° JaziY°] strokovnega nizacijami, lahko zasledimo lepe eanizirano izrablianie proste- StoST&sej; S » tokemu reformiranju gim- soloane iz- dobno opremljeni. Kjer pa šolski mladbsf^v strokovnem šobtvlu azije nismo pristopili, ker smo cbrazbe m družbeno-ekonomske- odbori skušajo rešiti ta problem ge naimani akali na visokih šolah, in kako fa znania- 150 pokazalo že samo samo s proračunom, ne morejo gimnaziii kaiti tei ie že stari na visokih šolah, in kako bo- delovno mesto. —^ ------------- - girnNaziji, kajti tej je že stan v°teo reformirali naše strokovno telstvo, da bi našli ustreznejše teesto gimnaziji. Zdaj pa, ko so Znana izhodišča za reformo strokovnega šolstva in ko se naše /■soko šolstvo že reformira, smo ■zdelali tudi načrt za reformirano 8'tenazijo. bistvu trdno zakoreninjena v H Mati se je daja,a okoli Peči’ kuha šla h kraiu' Mitka se okolju. Največ pa je na tem pod- S jl je Pnbbžal in s pogledom obrnjen proč dejal: pravzaprav ne moremo rofiju storilo Društvo prijateljev m »Mama, napeci bobov... nesel bi jih tistim, ki so zaprti na misliti uspešne šolske refor- mladine, ki je na eni strani pre- skednju... ujetnikom.« me? ko svobodnih aktivnosti povezalo IH nlmi pripomočki, brez katerih si smo dosegli . - . , --------u-, __p- tej je že sta.. naprej. Zato so danes v Sloveniji koncept vzgoje jemcjl stik z oko-Tovariš tiredsednik ali so Precejšnje razlike v opfemljeno- Ijem. Prepričan pa sem, da bo našim Sni;,m , ,. ■ stl ®lcer P3 moram reči, da prav šolska reforma prevzela to našim šolam ze zagotovljeni se nase šolstvo ni razvijalo sklad- vzgojno ustanovo z našimi druž-vsi potrebni učbeniki? Kakšno ao z drugim družbeno-političnim beno-političnimi m gospodarski-stališče je zavzel do tega pro- ■n gospodarskim življenjem in rni organizacijami. blema Svet za šolstvo LRS? da Še Vedno “ajamo za N^xm- Zato smo v bistvu na naših šolah še vedno pri verbalističnih da Našem mnenju imeti naslednje lani. Torej načrtno rešujemo ta^TfA ,k° ne bomo ve^ v — Nove učbenike razpisuje- tudi šolska reforma. Prosvetnega kadra še vedno ni dovolj. Kaj je bilo doslej Tovariš predsednik, ob koncu še to; kako se razvija družbeno upravljanje na naših šolah? Katere konkretne naloge in dolžnosti bo prineslo novo šolsko leto našim šolskim odborom? Izobrazba, ki naj bi jo dajala mo predvsem za tiste predmete, etodab P°uka. Mislim pa, dijaku gimnazija, bi morala po kjer so novi programi že izde- tl0Jrl0 ,t po- Težave so še v tem, ker so naše narje za prosvetne delavce v okvi- otroki, starši in šolo. Zdaj, v tret- t^teezni ljudski odbori glede na tiskarne oziroma založbe preob- ru vse republike, vendar smo ji razvojni fazi družbenega > v katerih službah primanjku- remenjene. Založbe si tudi še ni- prenesli pretežni del izobraževa- upravljanja v našem šolstvu -a DrmS0trebriega kadra- Ta pouk s° v zadostni meri ustvarile ob- nja prosvetnega kadra na okraj- bodo morali šolski odbori sp Dred Pr3V ne zahteva stalnih ratna sredstva, da bi lahko učbe- ne pedagoške službe. S pomočjo Ijati predvsem vzgojo otrok DrSavateliev’ Predavajo naj nike imele dlje na zalogi in se seminarjev, tečajev in predavanj, gotoviti njeno aktualnost smotr- ^Vsem strokovnjaki iz prakse, tako raje odločajo za ponatise, s pomočjo okrajnih političnih šol, nost in poglobljenost — Moram reči, da se je sa- g ■_____ , , . moupravljanje na področju šol- = storjenega, da se poveča nje- stva zelo hitro uveljavil0; kar g gov dotok v šole? Šolska re- dokazuje njegovo nujnost in da || forma zahteva, da se prosvet- je delo šolskih odborov na sploš- g ni kader nenehno izpopolnju- no dobro. Medtem ko so se šol- g je, če res hoče vzgajati v du- V prVi atapi ,SVOjega I , „ razvoja večinoma ukvarjali z ma- = hu reforme. Kaj je bilo v po- terialnim vprašanjem, je šolska g Materi se je orosilo oko. »Nesel jih boš, sin. Morebiti tudi naš Fedja kje trpi... Ujet-g niki imajo matere, ki tudi najbrž ponoči nimajo suhih blazin.« »Kaj pa, če bo zvedel oče?« »Bog ne daj! Zvečer boš nesel, Mitenjka. Dal boš kozakom, g ki stražijo, in jim riaročil, naj jim dajo...« Kakor da je sonce namerno zadrževalo korak, tako je lezlo g nad stanico, ravnodušno do Mitenjkove nestrpnosti in dostojan-§§ stveno. Pa je le dočakal, da se je stemnilo, odšel na ploščad, g in kot martinček smuknil med ograjo iz bodeče žice k vratom, g držeč v nedrih culo s hrano. »Kdo je? Stoj! Streljal bom!« »Jaz sem ... Ujetnikom sem prinesel hrane.« »Kdo si? Poberi se, mar še nisi okusil kopita? Da bi te g hudič! Ali nisi mogel hrane prinesti podnevi?« »Čakaj, Prohorič, mar ni to komandirjev dečko?« »Si ti sin Anisima Petroviča?« »Sem...« »Kdo te je poslal s hrano? Oče?« 1 »Ne-e-e ... Sam sem ...« Mitku sta se približala dva kozaka. Starejši, bradati, je 1 zgrabil Mitka za uho. »Ti, zelenec, kdo te je učil ujetnikom nositi hrano? Mar ne = veš, da so nam oni na j več ji sovražniki? Kaj pa če vse to povem |§ tvojemu očetu? Presneto ti bo navil uro!« »Pusti to, Prohorič! Mar se ti zdi škoda tujega kruha? Samo | ena usta imaš, vzemi hrano, dala jim bova!« »Kaj pa, če Anisim Petrovič za to zve? Ti lahko zganjaš | neumno«ti, ker si sam, jaz pa imam družino. Za takšno reč te slednjem času storjenega na reforma že poglobila njihovo de- == pošljejo na fronto, k temu te pa še prešibajo...« tem področju? javnost: v ospredju je bila skrb == za otroka, za njegovo prehrano, — Svet za šolstvo sicer še smotrno izkoriščanje prostega ča- »Nehaj, nehaj, mevža! Hej, dečko, kam pa lezeš? Daj sem hrano, jim bova že izročila.« Mitka je izročil culo mlajšemu. Ko se je ta nagnil, je zašepetal : »Ob sredah in petkih stražim ... Kar prinesi!« Vsako sredo in petek je Mitka prišel na ploščad; pazil je, da se ne bi zapletel med bodečo žico, ko je lezel čez ograjo, potem je izročil stražarju culo in se vrnil domov; plazil se j« =1 ob ograjah in se oziral na vse strani. »Kdaj se je zgodilo?« »Prav danes je teden dni.« »In vi šele zdaj ...« Spet je žena posegla vmes: »Kako pa naj bi prej? Nisva od tod. Iz Iriga sva, kakor sva že povedala, danes sva se pripeljala na obisk. No, in zdaj tole...« Mož je bil bolj razburjen kot žena. To sem spoznal po njegovih prstih, ki so nemirno bobnali po tulcu prazničnega klobuka. Žena je bila mirnejša, zato pa mnogo bolj zgovorna. »Najprej sva čakala. Dekle je kam šlo, delo ima, sva menila. Potem pa je prišla punčka, tista, ki z Vero skupaj stanujeta, plavolaska, prav tako iz Srema. Menda je iz Vojke ali iz okolice. Z Vero sta se dobro razumeli že v gimnaziji. ..« Bilo je nekaj minut pred drugo uro. Na hodniku sta sedeli na klopi še dve ženski, zraven njiju pa starec, ki je tako kašljal, da me je že motilo. Nisem še opravil vseh tistih'drobnih reči, ki čakajo vsakega dežurnega. Bližal se je čas izmene, jaz pa še nisem bil z vsem gotov. Ženska je kar naprej govorila. Imel sem občutek, da se tudi njen mož, oče izginulega dekleta, rahlo sramuje te ženine zgovornosti, ki mu verjetno greni življenje .. . »In tako nama je povedala tista punčka iz Vojke, da Vere ni v domu že teden dni . . .« »V kakšnem domu?« »V Študentskem domu na Voždovcu. Tam, v barakah . . .« To je povedal oče. Brž sem izkoristil priložnost, da sem od tega mirnega človeka dobil osnovne podatke: »Vera Stojčič, osemnajst let, rojena v Irigu, Srem, oče Žarko in mati Draga; študentka jugoslovanske književnosti, prvi semester. V Beogradu stanuje v Študentskem domu na Voždovcu, ni zaposlena ...« »Bila je zaposlena.« To je rekel oče, potem ko je videl,^ da sem hotel po vsej logiki — Vera je bila študentka — kar sam vpisati ta zadnji podatek. »Ne vem natanko, kaj je delala. Znano mi je le, da je bila v nekakšni večerni ali nočni službi, tri ali štiri ure.« »Kako je mogoče, da ne veste, kje je delala vaša hči?« sem se čudil. »Ni še dolgo zaposlena, prejšnji mesec je nekaj govorila o morebitni službi. Potem tudi ni več prihajala domov, zato sva midva hodila k njej na obisk, kadar sva se lahko odtrgala od dela... Tako sva tudi zdaj prišla v Beograd . . .« »Mirko nama je povedal, da je Vera zaposlena, sama pa je hotela to službo nekako prikriti,« je mož s težavo pretrgal ploho ženinih besed. »Mirko je njen fant, veste. Poznata se že iz otroških let. Fant je iz dobre hiše, midva se nisva upirala ...« Utrujen sem bil in tako živčen, da sem se s težavo premagoval. Spet sem moral odložiti svinčnik, s katerim sem si zapisoval podatke, ki so pomembni za ljudi naše stroke. Gledal sem postarana zakonca pred seboj: ona je bila velika in zajetna, pod izbočeno obrvjo je imela bradavico, on pa droben in suhljat. Tanke rdeče žilice so mu preplezale lica, ki jih je pobelilo milo, vrat pa je imel še vedno od sonca ožgan. Oblečena sta bila, kakor so pač oblečeni na pol kmetje, čisti prebivalci vinogradnih obronkov Fruške gore. Ker pa poznam kraje že od mladih let, sem kmalu ocenil, da nista posebno premožna in da sta bolj kmeta kot pa vojvodinska »meščana«. Morda sta začutila, da si ju ogledujem, zato sta molče zrla vame. »Oprostite,« sem rekel. »Nadaljujmo razgovor o izginulem dekletu. Vsak čas pride moj namestnik, ki mu moram še nekaj pripraviti.« Prav takrat je nekdo potrkal in vstopil, ne da bi počakal na moj odziv. Bil je miličnik Petrovič, ki se je vrnil z obhoda po Ulici 29. novembra. Službo je imel v bližini našega poslopja. pretepal. Ce bi mi takoj dali nalog, bi ga kam spravili, da bi se streznil.« Pred vrati je kašljal tisti starec, ženski sta se prepirali, katera bo prva vstopila. Bilo je nekaj minut pred drugo. Edino, česar sem se tisti trenutek jasno zavedal, je bila želja, da zadeve z izginulim dekletom ne bi obravnaval tako kakor pijančka iz »Drine« ali k&ko drugo zadevo iz dnevnika dežurnega preiskovalca, zaposlenega na tajništvu za notranje zadeve. Zato sem naglo spregovoril: »Vesta, ta zadeva z vašo hčerjo me zanima. Prav rad bi vama takoj pomagal, ven. dar imam še nekaj nujnih opravkov. Ce se vama ne mudi preveč, počakajta kakih deset minut, potem pa bi šli skupaj v mesto.« Zena in mož sta se spogledala. Videl sem, da jima je všeč moja ponudba, da jima bom potem posvetil svoj čas. »Na hodniku bova počakala,« se je stali nasmehni! v zadregi, kakor da je ne vem kakšen krivec ali pa kot zelo vljuden človek, ki mu je nerodno vznemirjati druge ljudi in jim jemati njihov prosti čas. Zapisal sem si vse, kar se mi je zdelo potrebno. Dežurni, ki me ho zamenjal, naj prevzame to reč, sem se odločil. Preveri naj in skuša pomagati, če ho le šlo. »Na cesto me je vrgla, denarja pa mi ne da! Prosim vas, tovariš, ali je to prav?« Vstopil je Rajko, ki naj bi delal v popoldanski izmeni. Pomirila sva kašljajočega starca. Rekel sem mu, da sem si vse zapisal, Rajko pa je takoj poklical vodnika, ki naj bi starega pospremil in skušal njegovo ženo pripraviti k pameti. Sicer pa nisem imel povedati svojemu nasledniku nič posebnega. Beograd je delal kakor vsak dan, ljudje niso imeli časa za tuje skrbi in tudi ne za prepire, zdrahe, pretepe. »Samo še tole: neko dekle je izginilo.« Rajko me je pogledal. Novica ga je zanimala. Z mize je vzel sliko, ki sta mi jo malo prej dala mati in oče. Črnolaso dekle z lepimi, svetlimi očmi se je smehljalo v fotografsko togi drži. Vendar si spoznal ob prvem pogledu na sli- »Ne, ta zadeva me zanima. Izginila je pred tednom dni v avtobusu, ki pelje na Avalo dvajset minut čez drugo po polnoči.« »In potem?« »Nič več. Starši so prišli in jo iščejo.« Kakih deset minut kasneje sem sedel z očetom in materjo izginulega dekleta v gostilni blizu TNZ. Zanimal me je predvsem tisti fant.. • »Mirko, njen fant, je iz bogate hiše. Tudi on je hodil v gimnazijo v Karlovcih, prav kot naša Vera. Dober fant, zares mu ni kaj očitati. Njegov oče ima maksimum, od tega polovico vinogradov. Lepo hišo imajo, tik pred vojno so jo sezidali, sploh so ljudje, kot se spodobi.. .« Tako je govorila mati. Oče je spet molčal, vendar sem tisti trenutek ujel njegov pogled, ki mi Je povedal, da se ne strinja s tem ženinim mnenjem o samih dobrih lastnostih fanta njune hčere. Vprašal sem ga: »Kaj pa vi pravite o tem Mirku?« ____o_ ^_____Stopila sta na hodnik, jaz pa sem brž Ž očmi je prosil, naj mu oprostim ne- napisal nalog za pripor pijanega razgrajača učakanost, mimogrede je pozdravil in takoj in prosil Petroviča, naj pokliče v sobo na- začel: »Iz kavarne »Drina« sem pripeljal pijanca. Pošteno se ga je nabral, pravijo, da je bil pijan že ob desetih. Veliko je potrošil. Ko bi bil moral plačati, je zdivjal in začel razbijati. . .« »Trenutek počakaj,« sem rekel. »Vem, toda zdaj ga varuje dežurni pri vhodu in šc nekdo, ki je po naključju prišel mimo. Pijan je kot čep, ruval bi se in slednjo stranko. Vstopil je starec, ki je na hodniku ves čas kašljal. / »Tovariš, pomagajte! Zena me je vrgla iz stanovanja. Samo kašljaš, nobenega dela se ne primes, mi pravi. Tovariš, pa prejemam invalidnino, lepo pokojnino, vam rečem. Kaj pomaga, ko pa sem bolan! Zdaj, na stara leta je ženo nekaj obsedlo, mogoče si želi kaj bolj zdravega, mlajšega ...« ko, da dekle ni neumno in da ve, kaj hoče. Okrog ustnic je imela potezo, ki je dajala njenemu obrazu nekam strog videz. Le oči, te so bile žensko mehke, tople. Frizura je bila narejena po vzorcu Pascale Petit, vendar z velikim smislom za slog, ki se je skladal z drobnim, pravilnim noskom. Vendar pa se ta frizura ni podajala k skromni dekletovi bluzi in k črni lastovki iz plastične snovi, ki je pod vratom sklepala bluzo. »Čedno dekle,« je strokovnjaško ugotovil Rajko. »Ali naj se pozanimam zanjo? Kaj meniš?« »Ah, nemirni Mirko,« Je začel s Salo In zardel. »No, kako naj rečem? Ni slab fant. to ne, vendar je nekam preveč vihrav za svojo starost. Tri leta je starejši od Vere. Z vespo jo je pripeljal iz Karlovcev v lirig. prevrnila sta se in Vera si je izpahnila . ..« Oče je govoril počasi, kakor da razmišlja o vsakem stavku posebej. Sklepal sem. da to pot prvič resneje in javno ocenjuje fanta z vespo, zato ne bi rad izrekel prehude sodbe. Zdelo se mi je", da mu fant njegove hčere ni posebno pri srcu — kdo ve, zakaj — vendar se ne bi rad prenaglil. zato bi to nenaklonjenost najraje Se nek*l časa ohranil zase. »Kaj vama je povedal ta fant?« »V Beogradu študira. Medicino. 2e tre leto ...« se je oglasila žena. »Tretje leto že, v tretjem letniku ji je stari segel v besedo, »saj še nima vs izpitov niti za prvi letnik.« »Dobro, čemu bi hitel na vse pretege Počasi, pa bo že šlo ...« Očitno se je razpletel med zakoncema eden izmed mnogih podobnih pomenkov, so se o tem vrstili v njuni hiši. Spoznav sem, da sta se mati in oče pogosto menlJ?n-fantu svoje hčere in da je ta pogovor v m ji navzočnosti le eden izmed mnogih o te Moral sem poseči vmes. »Pustimo za zdaj njegov študij! Pcfvejta mi raje, kaj vama J rekel danes, ko sta ga poiskala!« »Rekel je, da je Vero videl zadnjič v soboto zvečer, natanko pred tednom dni. spremil jo je do zadnjega avtobusa, ki peH na Avalo, ker se je Vera peljala do Vož“J?L ca, do Študentskega doma. Ta avtobus ou pelje izpred spomenika dvajset minut P drugi uri.« .. »Povedal je, da se potem nista več vio la. Iskal jo je dvakrat, pa je ni bilo. Re? r je, da se je oglasil tam, kjer je Vera zV|Jla zaposlena, pa so mu povedali, da ni P1*1!1. Bil je tudi v študentskem naselju in izyea-rt da je tudi tam ni. Od prejšnje sobote, mu rekli. Nikjer je ni. V tisti prekleti . bus je stopila, v študentski dom pa J® bilo.« , »Oglasila sva se tudi na stanovanju p* nočnem vratarju študentskega doma. po dal je, da se Vera prejšnjo soboto ni vrni* v dom.« 0 To zadnje je povedal oče. Nenadoma 1» je obšel občutek nežnosti do njega, in sic prav zaradi načina, kako je to povedal. til sem, kako zelo ga tare skrb za izgin„1t-hčer, kako ga grize ta skrb, ki ne bo PgP stila, dokler ne bo našel svoje hčere. »P znavai sem, da obhajajo očeta tudi n“sl* v najhujše, kakor bi v takem primeru P/ gotovo mislil vsak dober oče. Sredi p00.1 kar na lepem izginilo mlado, prav g°J° „ premalo izkušeno dekle. Morda so Jo oop . Ijali s silo, morda so jo ubili, mogoče se je pripetilo kaj strašnega ... * Vsakogar bi obhajale take misli, ali ne Potem sem izgovoril običajno, morda neumno vprašanje: »Ali je imela sovražnike?« . »Kje neki! Moja hči je bila veselo, 1.1“ ko dekle. Vedno je imela kopico prijatei.i še iz otroških let, kar naprej jih je V^D d. na malico ali na kosilo. Vem, da so jo ve no rade imele tudi gospodinje, Pr^ .kaie1TJi je stanovala v Karlovcih. Profesorji so pripovedovali o njej same lepe reči.« »Včasih je bila trmasta,« se je oglaS žena z bradavico pod obrvjo. . Mož je še bolj zardel in se ozrl P° ze nekam žalostno in jezno hkrati. ^ »Da, da,« je žena z odločnim k^manJj?ia zagovarjala prejšnjo trditev. »Ko sem P*1 k hiši, Je bila še zelo majhna. Včasih zlezla na omaro in ni hotela na tla. e® bilo očeta doma ...« Nazadnje sem le vprašal po tistem, * sem sklepal po njunih različnih izjavan. »Ali ste njena mačeha?« »Da. Pred petnajstimi leti sem se P® čila z Žarkom. Imava še eno hčer. Bran** ^ ki tudi hodi v šolo, v prvo gimnazijo • • * Kar na lepem se je zataknilo. T1-®”'}11}« mi ni prišlo na misel nič takega, Kar bi J lahko vprašal, ker sem razmišljal o odnosi ^ v tej hiši, o mačehi in po pol sestri, o a klici, ki spleza na omaro In noče na tla, bojazni in strahu, ki jo je PreVjel4,?e„n-zgodnji mladosti. Zdelo se mi i®» v, govor zmedel tudi moja sobesednika, ki se vedla, kakor da ju je sram, ikel[, na dan, da Vera nima matere in ua J® j11 Čeha nima ravno najbolj rada. Ta misel mi je utrnila ob pogledu na skrušenega, hega očeta. . ... ga »Povejta Še kaj o tem fantu! Kje sta našla?« hii0 »Ko sva prišla, je spal, čeprav je m* že okoli pol enajstih dopoldne. Bil je . kuštrast In nekam zabuhel v obraz. B®* je, da se uči po cele noči, ker se bliža ni rok. Povedal je, da ne ve, kaj je z ve* • vendar je bil nekam zmeden in je kar .JL. prej strmel skozi okno, na cesto in po o kih. Zdelo se mi je, da fant nekaj ve, noče povedati. Zena je zvišala glas. za se je in povedal tisto o avtobusu.« »Ali ta fant ve, kje je Vera delaJa;‘ i. »Verjetno ve, ker jo je večkrat čaka Pravi, da jo je pospremil vsak večer, zai mi, da ji Je on pomagal najti tisto zapos^ tev, zato sem zelo jezen nanj. Cernu p* . ralo dekle med študijem delati? Kak(Jr|7es bi ji jaz ne mogel dati, kar potrebuje. . je, ne živimo v izobilju, vendar le url * dovolj kruha in še kaj za zraven, ko ' slišal, da je zaposlena, sem se razjezil. * je rekla, da bo potem laže dobila zapoge da je v Beogradu vse drago in da si ^ u. prislužiti za obleko, ker so tu dekle\alluvSe gače oblečena in da le v Beogradu splon drugače kot v Karlovcih . ..« »Kje stanuje ta Mirko?« iz »V Beogradu ima teto. Tudi ona •> en naših krajev, pred vojno se Je poročila. ge mož .le prihajal k nam v Irig, se pa poznamo. Samo — zholel 'e in umrl. (,d je živa in nič ne dela._ Kito ve, kako ^esni česa živi Stanuje tu blizu tržnice, na strani, takoi onstran novega mostu.« »Pri Zelenem vencu?« 1^VV>>XX>XVXXXXXXXVXXXXXXVVVXX>XVN>XVVVVV>X>N' Spored Radia Ljubljana za teden od 12. do 18. septembra PONEDELJEK 12. septembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 6.301—6.40 Reklame 8.05 Poje Doris Day 8.20 Za otroke 9.00 Zvočni mozaik 11.00 Dva dvospeva itt Mascag-nijeve opere Cavalleria rusticana 11.15 Naš podlistek 11.35 Za harfo in kitaro 12.00 Slovenske narodne pesmi 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Zvoki izpod Romamije 14.00 Gioacchino Rossini-Ottori- ■ no Respighi: Fantastična prodajalna 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Pesmi Radovana Gobca 16.00 Naši popotniki na tujem 16.20 Francoska pevka Mado Robin z zabavnim sporedom 16.40 Klavirske skladbe Pavla Merkuja H.10 Šoferjem na pot! 18.00 Operne melodije 18.40 Kulturni globus 19.00 Obvestila, reklame in za-barvna glasba 19.30 Radijski dnevnik \ 20.00 Trikrat deset 20.30 Simfonični koncert 22.15 Iz naših studiev 23.10 Sarah Vaughan to Billy Eckstine pojeta najbolj uspele skiad.be Berlina. 23.55 Prijeten počitek! 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje TOREK 13. septembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan , glasbeni spored) 5.10—5.30 Netkaj domačih 8.05 Gustave Charpentier: Vtisi iz Itaiiije 8.40 Majhni zabavni ansambli 8.55 Radijska soda za srednjo stopnjo 9.25 Poje Ženski vokalni kvartet 9.45 Gerald Finzi: 5 bagatel za klarinet 10.10 Radi bi vas zabavali 11J5J0 Slavko Mihelčič: Fanta- zija za kllavir in godalni orkester — Marijan Lipovšek: Druga suita za godala 12.00 Zadovoljni Kranjci vam igrajo 12.15 -Kmetij Siki nasveti 12.25 Pet pevcev — pet popevk 12.50 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.30 Slovenski operni pevci v znanih operah 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Zabaval vas bo pianist Pierre Dorsey 16.40 I. jugoslovanski folklorni festival v Kopnščini 16.00 Liisti iz domače književnosti 16.20 Predstavljamo vam znamenite orkestre 17.20 Bojan Adamič: Naše ljubljeno mesto 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 18.15 Od plesišča do plesišča 18.50 Človek in zdravje 20.00 Ljubljanski komorni zbor 20.30 Radijska igra 21.35 Zvonimir Bradič: Prelu- dij o večnem hrepenenju 21.45 Melodije raznih dežel 22.15 Za mlade plesalce 23.10 Nočni komorni koncert del Dmitrija Šostakoviča SREDA 14. septembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan gla&beni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 8.05 Zenski in moški zbor DPD »Svoboda« Hrastnik 8.30 Zvočni kaleidoskop 9.00 Zabavna glasba na tekočem traku 10.10 Ansambelski in zborovski operni prizori 11.00 V ritmu današnjih dni 11.30 Družina in dom 11.40 Pavel Sivic: Divertimen-to za klavir in orkester 12.00 Kvartet Milana Stan,teta 12.15 Kmetijski r «5veti 12.25 Hammond orgle v ritmu 12.40 Otroci pozdravljajo 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Sergej Rahmaninov: Pre-S udi ji 13.50 Zabavni orkester bolgarskega radia 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 C. M. Weber; Koncert za klarinet in orkester št. 2 v Es-duru 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Melodije starega Dunaja 16.00 Novost na knjižni polici 16.20 Koncert po željah 17.10 Deset minut iz naše beležnice 17.20 Parada plošč 18.C0 Kulturna kronika 18.20 Slovenski samospevi 18.45 Radijska univerza 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Giacomo Puccini: Manon L esc a ut 22.15 Četrt ure s kvintetom Jožeta Kampiča 22.30—23.55 Glasba z Elizejskih poljan 23.55 Prijeten počitek! 24.00 Zadnja poročila hi ‘Zaključek oddaje ČETRTEK 15. septembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.10—6.30 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.06 J. Brahms: Madžarski plesi 8.25 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu 8.56 Radijska Sola z* višjo stopnjo 9.25 Europa express 10.10 Od melodije do melodije 11.30 Oddaja za cicibane 12.00 Pihalni orkester LM 12.15 -Kmetijski nasveti 12.26 Zavaben opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba ' 13.30 Igra Mariborski instrumentalni ansambel 13.50 Zavrtimo naš glasbeni globus! | 14,36 Naši posiušaici čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame ir. zabavna glasba 15.40 Igra violinist Karlo Rupel 16.00 Iz svetovne književnosti 16.20 Parada plošč 17.10 Petdeset minut turizma in melodij 18.00 Iz oper G. Verdija 18.30 Športni tednik 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.50 Oh TO^letnici Franceta Bevka 21.20 Iz Schubertove skicirke 22.15 Plesna glasba z vsega sveta 23.10 Koncert simfoničnega orkestra Jugoslovanske radiotelevizije 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje PETEK 16. septembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 6.25—5.45 Nekaj domačih 8.06 Dve operni uverturi 8.30 Od tod in tam 9.00 Nedeljski razgovor 9.55 Segava klaviatura 10.10 Felix Mendelssohn: Pesmi brez besed 10.40 Popevke se vrstijo 11.00 Trio Edvarda Goršiča iz Celja 11.15 Naš podlistek 11.35 Uroš Krek: Simfomieta 12.00 »Dobra volja je najbolja« 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 S sončnega Juga 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.30 Melodije po vašem okusu 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Poje basist Boris Hristov 15.40 Komami zbor RTV Ljubljana 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 P. I. Čajkovski: Iz »Letnih časov« 16.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe 17.10 Razgovori z volivci 17.20 Popoldanski koncert 18.00 Napevi iz Latinske Amerike 18.15 Veseli hribovci gostujejo . . . 18.30 Iz naših kolektivov 19.00 Obvestila reklame in zabavna glasba 20.00 Popevke iz Sovjetske zveze 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Balet skozi stoletja 21.15 Oddaja o morju in po-, morščakih 22.15 Combo in big band 23.10 Intermezzo z godali 23.20 Pojte z nami 23.50 Prijeten počitek! 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje SOBOTA 17. septembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Pevec Frank Sinatra 8.20 Skladbe Vilka Ukmarja in L. M. Škerjanca 8.40 Partizanske pesmi bratskih narodov 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Od valčka do sambe 10.10 Za vsakogar nekaj 11.30 Pionirski tednik 11.50 Deset minut z zabavnim orkestrom RTV Lj ubij ana 12.00 Trio iz doline 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 12.45 Em6 Dohnanyi: Simfonične minute 13.15 Obvestila in zabavna g-lasba 13.30 Skozi vas . . . 13.50 Od arije do arije 14.36 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Blaž Arnič: Pesem pla- nin, simfonična pesnitev 16.00 Na platnu smo videli 16.20 Z melodijami čez kontinente 17.10 Parada plošč 18.00 Poje mešani zbor France Prešeren iz Kranja 18.20 Godalni orkester Tutti Camarata in Šest trobent 18.45 Okno v svet 20.00 »Pojmo na štajersko« . . . 20.25 Sobotni mozaik 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.10 Zaplešimo" še enkrat! 24.00 Zadnja poročila in zar-ključek oddaje II. PROGRAM 22.15—23.00 Plesna glasba Hvarski NEDELJA 6.00—6.30 Veselo v nede^s* jutro 6.40—6.45 Prireditve dneva 6.45 Vedri zvoki T * 7.15 Igra pihalni orkester -J-K 8.00 Mladinska radijska . 3.32 Iz albuma otroških P®®“h 8.45 RTV Ljubljana v goSlr^ v Tovarni emajlirane P sode v Celju a 9.45 Petar Dumičič: Suita godalni orkester 10.00 Še pomnite, tovariši ••• Franc Šušteršič: Tirano'“ zadnja pot 1a 10.30 iz vokalnega ustvarjaj skladatelja Rada Sim nitij a 11.00 Igramo za vas 11.30 Zvone Kržišnik: zapiski , m 12.00 Naši poslušalci čestitajo “ pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma . 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — n. . nV 15.30 Pol ure zabavnih zvoku 16.00 Melodije za vas 16.45 Trio Slavka Avsenika 17.00 Šport in glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.05 Nedeljski razgovor 21.00 športna poročila 21.10 Trije glasbeni jubileji 22.15 Ples ob radijskem s*Pr jemniku 23.10 Koktajl pred polnočjo 23.50 Prijeten počitek! 24.00 Zadnja pomočil a in ^ ključek oddaje II. program 12.00 Nedeljski simfonični t«”1' cert 13.30 Aii vam ugaja? „ 13 45 K avirske skladbe Chopina 14.16 Popevke in ritmi . ^ 15.10—16.00 Popularen nedelja operni koncert O*to šestindvajset je bilo hj Jugoslovanov v Rimu. Sto šestindvajset tistih, 1 je zanje jugoslovanski °Kmpijsfci komite sodil, da s° sposobni častno zastopati naše barve na letošnji olim-Piadi. , Nekateri so dobili potne liste že v začetku leta. drugi Pa so prišli v večno mesto skozi šivankino uho. kot Pr boksarja Jakovljeviča, n°9ometaše, atlete in še in še, k° je bilo govora o kolajnah *n dobri uvrstitvi. Irt nismo računali na rokoborce, kolesarje in košar-kurje, /jj pa so dosegli za nas Pujveč uspeha. Jakovljevič in naši strokovnjaki so pred tekmova-Pjern dajali precej optimi-sHčne izjave o plasmaju na-®e0a boksarja. Martinoviča sPloh nihče ni vprašal, kaj rpisli in so gd šele po dalj-sem premišljevanju uvrstili ® reprezentanco. In ob zaključku: Martinovič je prejel Srebrno medaljo v lahki ka-legoriji rokoborcev (mimogrede povedano jo je med Potjo izgubil, ker so prišli Paši predstavniki med prestopanjem iz letala v letalo 0l) prtljago), Jakovljevič pa Se je poslovil od občinstva že p Prvem dvoboju... Kolesarji norme, ki jim jo ie določil olimpijski komite, Piso izpolnili. Vendar so jih. 9lede na uspeh, ki so ga dosegli na dirki »Po Jugoslaviji'", le poslali v Rim (tu je Imelo vodstvo našega zastopstva srečno roko!). Petnajsto mesto med najboljšimi repre-ZePtancami na svetu in osmo ^to Janeza Žirovnika med elito svetovnih amaterjev je dokaz, da nezaupanje v naše tekmovalce ni na mestu. Skrbno smo pripravljali Pdšo nogometno reprezentan-co za Rim. Saj tako so govo-rili tisti, ki so jo imeli na skrbi. Govora je bilo, da bo ta enajsterica hkrati osnova Za prihodnje svetovno prvenstvo v Čilu. Toda olimpijska rePrezentanca je v ponedeljek proti Italiji zaigrala tako, da bi za podobno igro izžvižgali pri nas vsako prvoligaško moštvo. Ne vem, zakaj tega niso naredili Nea-heljčani, ki jim je bilo prav gotovo žal za denar, s kate-rim so plačali vstopnice. In že nam v nogometu sreča ne ki bila naklonjena pri žre-op, bi tudi ta naša že tradi-olonalna srebrna medalja šla P° gobe! 'Use to pomeni, da bo mo-Tal olimpijski komite v prihodnje zastaviti drugače, Pfedvsem pa se ne bo smel zanašati na staro slavo (in včasih na kaj drugega) nekaterih, drugim pa po mačehovsko deliti potne liste. Zakaj sto šestindvajset je hilo Jugoslovanov v Rimu. Izmed teh se vračajo do-viov ovenčani s slavo prav Usti, na katere skoraj prav nihče ni računal... RIM 1960 'Vr Z'$0!- ''■-$ Olimpijske igre. Beseda, ob kateri vsakemu športniku začne srce hitreje utripati. Cilj vsakega vrhunskega športnika, za katerega ni večjega uspeha, ko sredi mogočne arene posluša himno svoje države in gleda zastavp, ki se vije na zmagovalni jambor. Koliko truda je treba, preden se upi uresničijo. Koliko kilometrov, ur, kilogramov, koliko samopremago-vanja, pa tudi jeze, solz žalosti, dokler ne nastopi svečani trenutek, ko stopi najboljši na oder zmagovalca. Le tri mesta so na zmagovalnem odru, le tri medalje: zlato, srebro in bron. In brez števila tekmecev. Za vse pa ostane še vedno upanje: če ne letos, pa čez štiri leta. Čez štiri leta v Tokiu, ko si bodo stari znanci segli v roke in spet merili svoje moči in sposobnosti. In kaj naj rečemo o naših predstavnikih? Splošna ocena bi bila: PRIČAKOVANO. V kolikor je namreč Kocmur razočaral na 100 m prosto, kjer se ni uvrstil v polfinale zaradi slabega časa 58,7, pa je prijetno presenetil Perišič, ki se je na 200 metrov prsno z 2:41,1 uvrstil v polfinale. Ostali naši pred- Rim 1960 bo ostal zapisan v zgodovini olimpijskih iger z zlatimi črkami. Lahko bi ga imenovali olimpiado rekordov. Še preden so se tekmovalci spustili v boj za medalje, so še postavili rekord — število udeležencev. Več kot 6000 športnikov iz 85 držav je številka, pri kateri nam zastane dih. In na vsakih pet športnikov en novinar! Po tako uspelem začetku pa so v arenah padali rekordi na tekočem traku. Ni bilo dneva, ni bilo večera, ko so rezultati, ki so do pred kratkim pomenili vrhunec, morali prepustiti svoje mesto še boljšim. Da, Rim 1960 je veličasten mozaik najboljšega, kar premore svetovni šport. Odprimo zdaj olimpijsko kroniko in se ustavimo na posameznih straneh: Dež zlata za Italijane Med prvimi, ki so si razdelili kolajne, so bili kolesarji. Tu je bila premoč domačinov popolna. Cim več disciplin so dirkači absolvirali, tem večkrat so najviše dvignili italijansko zastavo. Na dirkališču je bil brez dvoma najboljši Gaiardoni, ki je naslovu svetovnega prvaka med amaterji (pred dnevi v Leipzigu) dodal še dve zlati medalji. Edina, ki je v tem športu niso dobili, pa je bila cestna vožnja posameznikov na 175 km. Tu je v zadnjih decimetrih Rus Kapitonov prehitel Italijana Trapeja in tako prekinil serijo domačih zmag. Prvikrat brez medalje Že pred olimpijskim vaterpolo turnirjem je bilo moč slutiti, da z našim moštvom nekaj ni v redu. To so pokazale tudi prve tekme v predtekmovanju, nato pa je žarek upanja spet zasijal, ko smo po sedmih letih le uspeli premagati Madžare. To pa je bilo tudi vse, kar so naši uspeli narediti, hkrati pa premalo, da bi si priborili vsaj bron. Zmagali so prepričljivo Italijani, ki so v finalu premagali Jugoslavijo z 2:1, SZ z 2:0, z Madžari pa so igrali 3:3. Zanimivo je, da so bili v začetku letošnje sezone Italijani pa treningu pri nas, da bi si pridobili izkušenj.. In kot kaže, so si jih res, in to dobre, nam P.a preostane le tolažba; dober učitelj — dober učenec... Menjava Avstralija ZDA Ce je bilo že govora o vodnem športu, pa odpravimo še drugega. Pred dobrimi štirimi leti so v Melbournu prevladovali Avstralci, ki so si z izrednimi časi priborili največ medalj. Pred Rimom pa so grozili Japonci in Američani, da se Melbourne ne bo več ponovil. In se res ni! Predvsem po zaslugi izrednih ameriških placalcev, ki so nizali zmago za zmago in so serijo njihovih zmag prekinili le Avstralec Konrads na 1500 m prosto, Rose na 400 m prosto in Theil na 100 m hrbtno (zadnja dva pa sta bila prva tudi na minuli olimpiadi), ter Devitt na 100 m prosto, vendar na tej progi vsi priznajo, da je moralni zmagovalec Američan Larsson. Le-ta se je namreč, po splošnem mnenju, prvi dotaknil cilja in so tako pokazale tudi električne merilne naprave, ki so mu odmerile čas 55.1, sodniki na cilju pa so proglasili za zmagovalca Avstralca, ki je dosegel čas 55,2 sekunde. Spor o tej odločitvi še ni končan, vendar že zaradi ugleda sodniškega zbora te odločitve ne bodo razveljavili, čeprav je mimo stoperic na Larssonovi strani tudi filmski % posnetek s cilja, na katerem je tudi videti, da je bil Američan za zamah pred svojim tekmecem. Janez Žirovnik, ki se je na cestni dirki uvrstil na odlično osmo mesto stavniki pa se v močni konkurenci niso mogli prebiti na boljša mesta. Največji uspeh v zgodovini jugoslovanske košarke Rimski turnir je bil prava revija košarke. Na njej je bilo moč videti prav vse, kar košarkarji premorejo. Izredni dvoboji velikanov, neverjetne domislice manjših, ki s tem nadoknadijo prednost nasprotnika v višini, različne taktike, dramatične minute podaljškov, do skrajnosti izdelano tehniko igralcev in še bi lahko naštevali. Spričo tega je torej uspeh Jugoslovanov, ki so si prvikrat v zgodovini olimpijskih iger priborili vstop med osmorico najboljših, tem večji. Med tistimi, ki so morali zapustiti igrišče premagani v dvoboju z našimi, so bili nosilci bronaste kolajne iz Helsinkov in Melbourna — Urugvajci, pa tudi najboljša evropska moštva. Kot smo bili v začetku kvalifikacijskega turnirja v Bologni v strahu, če se bodo tudi našim odprla vrata v Rim, lah- Rvrbe v teku na 100 m so bile izredno ostre. Na sliki: vrsta odličnih atletov v četrtfinalnem tekmovanju, med njimi zmagovalec Hary ko ugotovimo, da so jih sami na stežaj odprli. In še ena značilnost letošnje olimpiade: naposled so tudi Američani uvideli, da se morajo zresniti. Njihova zlata medalja je sicer prepričljiva, toda dobili so jo najboljši amaterski igralci, ki jih ZDA premorejo. Doslej pa so pošiljali na olimpiado le klubska moštva ali pa celo reprezentanco, ki so jo sestavili — po oglasu v časniku! Medalja, ki je nismo pričakovali Iz Rima so s tekmovanja rokoborcev prihajale dan za dnem bolj razveseljive novice. Jugoslovani so se dobro borili, vrhunec pričakovanja pa je napočil zadnji dan, ko je postal Martinovič največji favorit za zlato kolajno. Gotovo bi jo tudi dobil, če ne bi imeli prstov vmes Bolgari. Na kakšen način? Žreb je določil, da je v zadnjem kolu finala Martinovič prost. Imel je štiri negativne točke, prav tako kot Rus Ko-ridze, toda ta se je moral boriti še z Bolgarom Stojanovem (v ilustracijo: za zmago s tušem borec ne dobi kazenske točke, za zmago po točkah eno, za neodločen izid dve itd.). Ko je že vse kazalo, da se bo borba med Koridzejem in Stojanovem končala neodločeno, pa se je Bolgar v zadnjih sekundah sam vlegel na hrbet in tako skoraj prisilil nasprotnika, da ga je tuširal. S tem sta imela Martinovič in Koridze enako število negativnih točk. Sodniki so Bolgara diskvalificirali, nato so hoteli še Rusa, pa so se premislili in sklenili, da se morata še enkrat boriti. Martinovič na ta dvoboj ni bil pripravljen in ga je izgubil ter s tem osvojil srebrno kolajno. Ne glede na to pa je uspeh 23-letnega študenta prava iz Beograda doslej naj-večji podvig posameznikov iz jugoslovanskega tabora in, kot kaže, tudi edini. Nemci imajo najboljše veslače Na jezeru Albano, 30 kilometrov od Rima, so se borile veslaške posadke. Cim bliže so bila končna tekmovanja, tem jasneje je bilo videti, da bodo imeli največ» uspeha Nemci ali Rusi, kateri® čolni so v predtekmovanju največkrat prvi privozili skozi cilj. V boju za kolajne se je pokazalo, da so nemški veslači najbolje pripravljeni, saj so osvojili tri prva mesta, Rusi pa dve. Slabo se je tokrat pisalo ameriškim veslačem, ki so zmagali le v četvercu s krmarjem. Največje presenečenje pa je bilo v osmercih, kjer so Američani po štiridesetih letih izgubili primat, to je, od olimpiade leta 1920 so njihovi čolni v tej kategoriji gledali hrbte ostali tekmecev, tokrat pa so ostali brez kolajne! Z zanimanjem smo pričakovali nastop naših veslačev. Da-siravno je bila olimpiada v Helsinkih že leta 1952, pa nam bo vedno ostala v spominu zlata medalja našega četverca. Tudi letos smo imeli ta čoln na startu — seveda z drugo posadko, v kateri sta veslala tudi Ljubljančana Potokar in Pintar — vendar je izpadel že v predtekmovanju. Precej smo si obetali tudi od double-sculla, kjer sta tudi Vlašič in Lovec morala priznati premoč drugih. Prav tam pa, kjer je bilo najmanj pričakovati, v dvojcu brez krmarja, pa sta Jugoslovana Cupin in Ivankovič (mimogrede: na poti domov se je avtobus z našim tekmovalci zaletel v italijanski tovornjak blizu Ravenne in sta mimo funkcionarjev in trenerjev v bolnišnici v Ravenni tud omenjena tekmovalca) odlično zaveslala in si priborila vstop v finale, kjer pa sta ostala na šestem mestu. Polom svetovnih rekorderjev Za kraljico športov je bik na olimpijskih igrah vedno največ zanimanja, saj je atletsko tekmovanje srečanje najboljših atletov na svetu, mimo. tega pa je v središču pozornosti tud dvoboj med atletskima velesi lama SZ in ZDA. Tudi letos v Rimu je na spisku tekmovalce' toliko imen svetovnih rekorder jev, da jih zlepa ne bo več ' enem kraju hkrati: Connoli' Thomas, Boston, Ponomarev; Lauer, Hary, Jerome, Nieder Atleti',■ ki so dosegli v svojih d; sciplinah . tolikšno popolnost, d so presegli meje rezultatov, z: katere so strokovnjaki sodili, d so nedosegljivi. In koliko je bilo med njim žalostnih lic, koliko razočara nih! V metu kladiva se Conno1 ly, prvi človek, ki je vrgel h napravo dalj kot 70 metro'-sploh ni uvrstil več med šefi* najboljših. Thomas je začel su periorno skoku v višino, kme lu pa je moral s sklonjeno gls vo zapustiti odskočišče, medter ko sta se dva Rusa, Savlakadz in Brumelj, ki sta imela lete za 10 oziroma pet centimetre' slabši rezultat od njega, borih za zlato in srebro. Kanadča (Nadaljevanje na 14. str.) Jugoslovanski metalec kladiva Bezjak. V tej disciplini je osvojil šesto mesto z metom 64,21 m ZABNII DNEVI OLIMPIJSKEGA OGNJA Zmagovalci tekmovanja v kajaku na 1000 m. Zlata medalja Erich Hansen (Danska), srebrna Imre Selesy (Madžarska), bronasta Gert Fredrickson (Švedska) Življenje se počasi vrača v vsakdanje okvire, dasiravno ni moč trditi, da je olimpiada navdušila in spremenila domačine tako kot tuje obiskovalce. Rimljane je težko spraviti s tira, ni jih moč za dvajset olimpijsldh dni odvaditi njihovih navad. Navajeni so sicer turistov po ulicah Večnega mesta, na misel pa jim ne pride, da bi letali kot oni s stadiona na stadion, od plavalnega bazena v malo ali veliko športno palačo ter druga prizorišča olimpijskih bojev. *-Že 30 let živim v Rimu,« mi je dejal naš gostitelj, ki se je odzval povabilu prirediteljev z oddajanjem sobe med igrami, »pa še nisem bil na športni tekmi. Ne na nogometni, ne na olimpijski. Vsako nedeljo sicer poslušam radijske športne prenose, sedaj pa gledam prek televizije, kaj bodo naredili naši.-« Tako prevladujejo na igriščih turisti. Na atletsldh popoldnevih navija okrog 30.000 Nemcev za svoje atlete, tako da so številčno najmočnejši v Rimu. Toda, domači hotelirji in gostinci se pritožujejo, da pri njih nerhških turistov ni. »Kje spe, kje se hranijo, kaj pijejo?* se sprašujejo. »Ali žive samo od olimpijskega kruha?* Varčni gostje pa so bržkone ubrali najcenejšo pot. Prenočujejo in hranijo se v campingu »Pinetta di Roma«, kjer je v gozdičku pravo mednarodno taborišče. Na tekmovanjih so zato domačini v manjšini. Celo do V Rimu minevajo zadnji dnevi XVII. olimpijskih iger. Na velikem stadionu bodo v nedeljo slovesno pogasili olimpijski ogenj, sneli z jambora zastavo in jo za štiri leta spravili v rimskem magistratu. Čez štiri leta pa bo spet vihrala v Tokiu, kjer bodo prve »■azijske« olimpijske igre. Športniki odhajajo domov in olimpijska vas se čedalje bolj prazni. Se nekaj dni in v prostore, kjer so se skoraj mesec dni tekmovalci pripravljali za olimpijske nastope, se bodo vselili rimski stanovalci. Bržčas že nestrpno pričakujejo, kdaj bodo podrli ograjo okrog vasi, ki se bo tedaj spremenila v mesto, saj tudi v Rimu stanovanj ni na pretek. 175 km PRESENEČENJ V predzadnji številki smo našim bralcem predstavili kolesarja Janeza Žirovnika. Bilo je to v dneh, ko je ekipa jugoslovanskih kolesarjev, in'z" njo tudi Žirovnik, pravkar dopotovala v Rim, s skromnimi upi in s še skromnejšimi napovedmi športnih strokovnjakov, ki so našim najboljšim kolesarjem napovedovali mesta tam nekje v »zlati sredini«. Zdaj so kolesarji spet doma. Prejšnji petek so se vrnili prav tako neopazno, kakor so tudi odšli zdoma. Pa vendar so medtem opravili delo, na katero smo lahko upravičeno ponosni. V mednarodni eliti renomiranih kolesarjev so dosegli tako presenetljive uspehe, da se je treba le novim olimpijskim pravilom »zahvaliti«, da se niso vrnili z olimpijsko medaljo. Na vseh olimpiadah doslej so namreč na cestni dirki poleg rezultatov posameznikov računali tudi ekipne rezultate. Letos so prvič tekmovali po novih pravilih, po katerih se ekipni uspeh na cestni dirki ne računa in prav letos si je Jugoslavija s tremi kolesarji v vodilni grupi zagotovila bronasto medaljo — ki pa je ni več! Samo sovjetska in italijanska ekipa sta bili pred nami. Vsekakor uspeh, kakršnega v zgodovini jugoslovanskega kolesarskega športa še ne pomnimo, pa čeprav je ostal brez zasluženega priznanja — olimpijske medalje. Čeprav smo tudi z rezultati, ki so jih dosegli Žirovnik, Val-čič in Levačič kot posamezniki, lahko na moč zadovoljni, pa je vendar vredno omeniti, da bi lahko bili tudi ti rezultati z malo več sreče še boljši in je prav malo manjkalo, da se ni eden izmed njih prismejal domov z medaljo v žepu. Kakšnih štirideset kilometrov pred ciljem se je iz vodilne skupine odtrgal sovjetski tekmovalec Kapitonov in pobegnil naprej. Naš Žirovnik je imel takrat priložnost, da bi se mu priključil, vendar je okleval. Držal se je skupine, v kateri so vozila sama znana imena (ki na mednarodni lestvici kolesarjev nekaj pomenijo) in računal, da je pač pametneje, če ne poizkuša tega, kar ni tvegal nihče izmed njih, namreč, da bi se priključil ubežniku. Ta malodušnost in premajhno zaupanje v lastne sposobnosti pa sta se maščevala, saj je Žirovnik na cilju moral ugotoviti, da je imel še dovolj moči, tako da bi brez tveganja lahko zdržal poostreni tempo. Kmalu po pobegu Kapitono-va je potegnil za njim italijanski kolesar Trape. Tokrat je bil Žirovnik obdan z gručo kolesarjev in je bil pobeg nemogoč. Razdalja med ubežnikoma (Nadaljevanje s 13. str.) Jerome, ki je mimo Nemca Lau-erja najhitrejši človek na svetu (100 metrov 10,0 sekund), je v drugem teku nemočno padel po tleh in solze onemoglosti so zalile njegov obraz, ko je videl, kako se njegovi upi razblinjajo. Svetovni rekorder Lauer je videl na cilju finalnega teka na 110 metrov z ovirami hrbte kar treh Američanov, Norton, favorit na najkrajših progah, je ostal brez medalje. Brez konca je seznam tistih, ki so veliko upali in niso ničesar dosegli, od svetovnih rekorderjev do olimpii-skih zmagovalcev iz Melbourna. Na drugi strani pa velika radost tistih, ki so uspeli: simpatična zmagovalka na 100 in 200 metrov ameriška črnka Wilma Rudolph, najhitrejši človek na svetu Armin Hary, ki je prekinil serijo ameriških zmag na najkrajši progi, zmagoslavje Italijanov, ko je njehov atlet Berruti kot prvi Evropejec na olimpiadi zmagal na 200 metrov, veseli obrazi ruskih atletinj, ki so nizale kolajno za kolajno. Res, nepozabni trenutki! In kaj naj rečemo o Jugoslovanih? Morda bi bila najbolj značilna izjava našega rekorderja v skoku v višino Majtana, ki je izpadel v predtekmovanju (ni preskočil 200 cm, kar je bila nox-ma za vstop v finale); »Ne vem, zakaj se r^burjajo zaradi mene. Mar se ni isto zgodilo Porterju, ki je bil v Melbournu drugi?« Največji uspeh pa je med našimi vsekakor dosegel metalec kladiva Bezjak s šestim mestom in rezultatom 64,21 metra. Ostali so se uvrstili po pričakovanjih z izjemo Čelesnikove, ki je kar za 19 metrov zaostala za svojim državnim rekordom in bila med zadnjimi že v predtekmovanju. Lorger je imel smolo pri žrebu, da je padel v skupino s svetovnima rekorderjema Calhounom in Lauerjem ter izvrstnima Rusoma Mihaj-lovom in Čistjakovom ter se tako ni uspel uvrstiti v finale, pa tudi po rezultatu sodeč naš prvak ni več v taki formi, da bi mu zagotovila kakšen pomembnejši uspeh. H Jutri bodo XVII. olimpijske 0 igre zaključene. Tekmovalci H se bodo spet razšli na svoje ■ domove in v miru še enkrat ® obnovili vse dogodke, bodisi B da so pri njih igrali glavno S vlogo ali pa so bili le na ga-S leriji. Razšli pa se bodo s po-8 zdravom: »NA SVIDENJE V ■ TOKIU 1964!« V. SLAMBERGER in skupino 39 kolesarjev je postajala vedno večja, ker sta v skupini dva italijanska tekmovalca zavirala tempo vožnje in s tem skušala svojemu rojaku zavarovati pot do srebrne medalje. Sčasoma so se ju sicer otresli, vendar je medtem minilo tudi precej dragocenih minut. Zdaj je tudi skupina poostrila tempo in v ostri vožnji hitela za ubežnikoma. V zadnji rundi (12 kilometrov) pred ciljem) je bila razlika med njimi dve in pol minuti, na cilju pa je znašala samo še pičlih dvajset sekund; samo še nekaj sto metrov, morda kilometer daljša proga, pa bi ju ne le dohiteli, temveč dobesedno pregazili, kajti tempo skupine je bil nezadržen. V zadnjih sto metrih so se dogajale najbolj dramatične borbe. Jugoslovan Valčič. ki je znan kot odličen šprinter, se je silovito pognal naprej, prehitel vrsto vozačev, pa ga je na lepem nekdo zgrabil za srajco in potegnil nazaj. V nepopisni gneči, prerivanju in oviranju, ki neizbežno spremlja prihod vsake večje skupine v cilj, se je iztrgal tudi Žirovnik in v sijajnem finišu pričel prehitevati drugega za drugim, toda to njegovo zmagovito prodiranje je nekaj metrov prekmalu zaustavila bela črta cilja in zadovoljiti se je moral najprej s sedmim mestom, kasneje pa so ga na nepojasnjen način potisnili celo na osmo mesto. Čeprav torej ne moremo trditi, da bi naše kolesarje ravno spremljala sreča, pa vseeno lahko pribijemo, da pomenijo doseženi rezultati v tako elitni konkurenci 150 kolesarjev z vsega sveta izreden uspeh. In vendar ni manjkalo dosti, da bi letošnje olimpijske igre minile brez udeležbe jugoslovanskih kolesarjev, tako kot so minile zimske igre brez jugoslovanskih smučarjev. Žirovnik je v zadnjem hjpu izpolnil olimpijsko normo. Na dirki Praga—Varšava te norme namreč ni izpolnil in če bi se mu smola, ki jo je doživel tu (pred ciljem je padel!), ponovila tudi na dirki po Jugoslaviji, na kateri je moral zasesti prvo mesto, če si je hotel priboriti vizum za Rim, potem z uspehom jugoslovanskih kolesarjev na letošnjih olimpijskih igrah ne bi bilo nič, ker bi na teh igrah sodelovali le kot gledalci' Prav tako drastičen je primer Valči-ča, ki je sploh odpotoval v Rim brez izpolnjene olimpijske norme, rekli bi, nekako po milosti — in ki bi se prav tako kot Žirovnik skoraj vrnil z eno izmed treh olimpijskih medalj — našemu olimpijskemu komiteju in njegovim normam v brk! vstopnic pridejo težko, saj so jih že zdavnaj razgrabile potovalne agencije. Preostale vstopnice je moč razen prek zamenjave dobiti pri okencu italijanske agencije CIT. Tu je velika gneča. Včasih je potrebno čakati tudi po dve uri. »Prosim, dve vstopnica za tenis,« je zahteval, ko se je prerinil do okenca, neki vljuden postaren možakar pred menoj. Ko * je zvedel, da tega športa ni na olimpiadi, je bil začuden, kot da bi padel z oblakov. V blagajne je zadnje dni, ko so na vrsti finalna tekmovanja, pritekalo čedalje več denarja in prireditelji upajo, da ne bodo ostali pod planom treh milijard lir. Gledalcev je vedno več. Tribune so razprodane, vendar imajo domačini malo od športnih užitkov med njimi. Dvorana, kjer je bil polfinalni dvoboj med sovjetskimi in ameriškimi košarkarji, je bila napolnjena do zadnjega kotička. Med gledalci je bilo vsaj 90 odstotkov Američanov. Ves čas me gledajo Sovjetskega košarkarskega velikana Jana Kruminša (218 centimetrov, 140 kg) smo spoznali že v Ljubljani, ko je nastopil za ASK Riga proti jugoslovanskemu prvaku Olimpiji. Tako kot v Ljubljani pri »Turistu« ima tudi v olimpijski vasi, kjer je moč najti najboljše športnike vsega sveta na prostoru nekaj kvadratnih kilometrov, težave. Ne upa si iz vasi, da ga ne bi obkolila množica ljubiteljev avtogramov. »Ljudje me ves čas gledajo« pravi prijazni 30-letni košarkar, ki hrani v svojih mišicah neizčrpne sile latvijskih gozdov, kjer podirajo njegove roke mogočna drevesa prav gotovo spretneje, kot mečejo žogo skozi koš. Tako si v Rimu ne upa privoščiti niti svojih najljubših zabav — filma, gledališča in ribolova. »Ali ste si ogledali Rim in. ali vam ugajajo domačini?« »Nisem si mogel ogledati veliko,« odgovarja na postavljena vprašanja Kruminš, ki spi v olimpijski vasi seveda na posebni postelji. »Povsod imam posebno posteljo« govori, kot da bi ponavljal naučeno pesem. »Do 15. leta sem rastel kot drugi dečki, nato pa sem se grozno potegnil« pripoveduje z majhnimi presledki in maha z rokami. S sovjetskimi košarkarji je bil že na olimpiadi v Melbournu in na gostovanju v ZDA. Mednarodno naselje Olimpijska vas je .edinstveno naselje na svetu z nekaj več kot 6000 prebivalci iz 85 držav. Kljub razlikam v navadah in jezikih se prav dobro razumejo med seboj. V vasi je vse tako preprosto in samo po sebi razumljivo. Mešanica jezikov ras,, barv, v klubu lahko plešeš s svetovno rekorderko, v restavraciji pa sedeš poleg pravkar rojenega olimpijskega zmagovalca z zlato kolajno. Privlekel jo bo iz žepa in ti jo pokazal le z nekoliko ljubosumnim ponosom. Športniki imajo v vasi skoraj vse na razpolago. Pošto, menjalnico, kino, frizerski salon, prodajalno časopisov, kro-jačnico, papirnico, veleblagovnico, urarja in kdo ve še kaj vse. Vse je pripravljeno, da se bo vas v hipu, po olimpiadi spremenila v novo stanovanjsko naselje. Le trafike in alkoholne pijače boste zaman iskali po ulicah olimpijske vasi, ki nosijo zvočna imena (francoska, ameriška, jugoslovanska, kanadska ulica itd.). Tudi v restavracijah ne boste dobili ničesar razen sadnih sokov, coca-cole, oranžade, mineralne vode, mleka in drugih brezalkoholnih pijač. Športniki si pač ne privoščijo niti piva. V restravracijah vlada sicer samopostrežba. Pridi in vzemi si karkoli in kolikor koli. Preveliki apetiti pj-vih dni so se polegli. Atleti sedijo za mizami in jedo svoj košček sira s sadjem in čašo čaja, če morajo popoldne nastopiti. Boksarji sploh ne jedo, da bi shujšali na potrebno težino, temveč hodijo v sauno, kjer izgubljajo nepotrebne kilograme. Skušnjave so hude, izbira v restavracijah je velika. Jedi pripravljajo v devetih kuhinjah, razdeljenih po specialitetah raznih narodov. Skandinavska, sredozemska, severnoameriška, kitajska, sovjetska, angleška, in druge kuhinje se bolj ali manj razlikujejo med seboj. Kaj imajo na jedilniku? V naši kuhinji za kosilo različne predjedi, rižoto, makarone s paradižnikovo omako, telečje zrezke, mrzel narezek, krompir, solato, sir, sadje, za večerjo pa sočivje, * majonezo, ribe, govedino, piščance, pire krompir, obložena jajčka, torte, sladoled in sadje. Koliko hrane vržejo kuharji v svoje lonce! če bi sešteli vse skupaj, bi se nabrala lepa gora hrane. Porabili so že 4000 kg špagetov in 3500 kg riža, toda le 45 kg gob. Računajo, da bodo do konca olimpiade skuhali ali spekli 64.000 kg mesa in 100.000 kg kuretine. Pripravili so tudi 50.000 kg pomaranč. Športniki pa so med igrami že v enem tednu popili 21.000 steklenic mineralne vode, 35.000 coca-cole, 20.000 oranžade, 26.00® pomarančnega soka itd. Športnikom pa obilna močna prehrana ne zagotavlj3 uspeha na igrišču. Preveč jih ie na XVII. olimpijskih igrah-medalj pa premalo. Zato bo od' šel marsikdo razočaran domov-Otroško naivni ameriški rekorder v skoku v višino Thoma5-zmagovalec melbournske olirn-piade v kladivu Connoly in drugi. Razočaranj je mnogo. Toliko, kolikor je preveč favoritov in premalo medalj. Američan1 so v atletiki pretrpeli nekaj hudih udarcev. Tako minevajo zadnji dnev1 iger. V razburjenju in vzhiČ®' nju množic na stadionih do kozmopolitskega vrveža na Via Venetto, kjer se življenje n« ustavi niti uro na dan. Tod lahko kupiš časopise z vsega sveta ponujajo pa jih kolporterji '' vseh mogočih jezikih. Ne da h> se domači kolporterji za olimpijske igre naučili tujih jezikov, temveč so velika uredništva razen številnih novinarje^ pripeljala v Rim celo svoje pt°? dajalce časopisov. Igre so P8* dogodek, ki se ponovi sam0 vsaka štiri leta. Zato ga je treba temeljito izkoristiti. STANE FUGINA Nllllllllllllllll!lllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllll!!llllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllll!llllll^ JUGOSLOVANI V RIMU KOLESARSTVO: moštvena vožnja na kronometer: ... 15. Jugoslavija; ce.itna dirka posameznikov: ... 8. Žirovnik, 12. do 41. Va!čič in Levačič, 69. Bajc. KAJAK: v enosedih se je uvrstil Kerčov v polfinale, v dvosedih pa sta enak uspeh dosegla Radma-novič in Božin. BOKS: Jakovljevič, Paunovič in Kelava izpadli v prvem kolu, Sre-tenovič v četrtfinalu. ROKOBORBA: Martinovič srebrna medalja, Vukov šesti, Horvat peti, Dora in Goiušin izločena. VATERPOLO: Jugoslavija četrta (prvikrat ostala brez medalje). NOGOMET: Jugoslavija v finalu. SABLJANJE: Vasin in Jeftimia-desova izpada v predtekmovanju. STRELJANJE: Grozdanovič 27. v vojaški puški. Cuk 23. vojaški puški, Umek in Ninčič v finalu s pištolo. KOŠARKA: Jugoslavija v borbi za peto mesto. VESLANJE: dvojec brez krmarja: Cupin in Ivankovič šesta, dvojec s krmarjem: izpadel v polfinalu, četverec s krmarjem: izpadel v predtekmovanju, double-scuT (Vlašič, Lovec) izpadel v polfinalu. PLAVANJE: 200 m prsno — Pe-rišič v polfinalu z 2:41,2 (olimpijski zmagovaec Mulliken — ZDA - z 2:37.4); IZPADLI PA SO V PREDTEKMOVANJU: Kocmur na 100 m prosto 58,7 (Devitt - Avstralija — 55.21. t e g p r na 400 m prosto Il!!!!!lll!!lllll!lllllllll!llll!lll!illllllllll!lll!!llllll!lllllllllllllllllllllllll 4:41,4 (Rose - Avstralija - 4:18.3)’ Rogušič na 400 m prosto 4:39*5, na 200 m metuljček 2:35,5 (Troy ** ZDA - 2:12.8 in na 1500 m pros^ 18:51,8 (Konrads — Avstralija 17:19,6,), Kič o vič na 1500 m prost« 20:25,0, D or čič na 100 m hrbtn0 1:06,0 (Theil - Avstralija - l:0l.^ Radonjič na 200 m metuljče^ 3:00,6, štafeta 4 X 200 m prost0 8:49,8 (ZDA 8:10,6). ATLETIKA: kladivo - BEZJA1; 6. s 64,21 (o impijski zmagovale® Rudenkov - SZ - 67,03), Rači® izpadel s 57,26, 110 m ovire - LOR' GER v polfinalu s 14,5 (Calhoun ^ ZDA - 13,7), Petrušič izpadel s 14,6, palica - LUKMAN v finalu ’ 440, L e š e k izpadel s 420 cm, desC' teroboj - BRODNIK 9. s 6919 (JoliU' son - ZDA - 8392), Ko nik odstop1* zaradi poškodbe, krogla — USEN*' KOVA 12. s 14,19 (Press - SZ - 17,32); IZPADLI V PREDTEKMOVANJA- 80 m ovire: Stamejčič 11,3 (Pres’ - SZ - 10,8), 800 m: Ingolič l^1;* (Sneli — Nova Zelandija - 1:46,3)’ višina: Majtan 195 (Savlakadze ^ SZ - 216), 3000 m ovire: Hafnor 8:56,8 (Krzsiszkowiak — Poljska 8:34,2), disk: Ce lesnik 30,84 (V°' nomareva — SZ — 55,10), 100 m: Si' k o ve c 12,1 (Rudolph - ZDA - H*0)’ 200 m: Si kov e c 24« (Rudolph ZDA — 24,0). Dnnes startata še m*' ratonra Mihalič in Škrinjar VODJA NAŠEGA OLIMPIJSKA' GA ZASTOPSTVA je bil Mika TV' palo, v štabu pa še Boris Bakrac* B. Polič. Milan Ercegan, dr. M«' d ved, V Popovič. K. Popovič BrandeS Občinski sindikalni svet v Kranju prireja letos, dne 18. septembra TRADICIONALNO TOMBOLO V KRANJU NA TITOVEM TRGU OB 14. URL Tombola se bo igrala v vrednosti 15 milij‘onov dinarjev. Glavni dobitek bo osebni avtomobil Zastava 1100, kot drugi dobitek pa osebni avtomobil Zastava 600, nato pa še 5 mopedov, 30 koles, pralni stroj', televizijski sprejemnik, 20 radio-aparatov itd. Poleg glavniVi dobitkov bo še nad 1000 manjših dragocenih dobitkov. Apeliramo na vse sindikalne organizacije, da poma-gajo pri prodaji tombolskih kartic in tako prispevajo k čimprejšnji opremi Delavskega doma v Kranju. Slavnost v tovarni emajlirane posode v Celju | SKORAJ N A V P 1 C H 0 SE D VI 0 A GRAFIKON PROIZVODNJE V LETIH SAMOUPRAVLJANJA i u prvega, posvetovalnega de-v^kega sveta, ki je bil izvoljen i 2aC^tku leta 1950, pa do danes je cm ,set let» za kolektiv Tovarne J^JUrane posode v Celju pa po-skoraj stoletje, gledano skozi Dr rf1*0 °Si'o-mnega vsesplošnega na-i lsa: gospodarskega, političnega kulturnega. Smelo lahko trdimo, a marsikatera tovarna v sto letih žabe ežila tako velikega napred-j.a Proizvodnje kot Tovarna emaj-tih 116 P°so^e v desetih letih, v ’ e-cn delavskega samouprav* j anj a. ® samo bežno pogledamo grafikon j^oizvodnje, moramo pritrditi, da to res. Samo nekaj številk: n,. v letu 1939 je bilo zaposlenih v letu 1950 1908 delavcev, letos Pa 2350. Proizvodnja pa se je gi-iaia v odstotkih takole: leta 1950 znašal porast proizvodnje 29 .Sproti letu 1939. letos pa je pro-i*yudnja večja v odnosu na leto 5,39 za 307 */«, v odnosu na leto 1950 za 239 "/a. Te številke potrjujejo Je kolektiv pravilno razumel i7°Jo vlogo, ko je prevzel uprav-tovarne v svoje roke. To glasom v razpravah o izvrševanju planskih nalog pozitivno vplival na produktivnost dela. Ko pa je novi delavski svet prevzel dne 25. rl °o j, ker so ta velikanski no-* ■ t proizvodnje dosegli z istimi Proizvodnimi sredstvi, to se pravi jamr: s pridnostjo svojih rok in z P JSo organizacijo dela. Ta ogrom-gospodarski napredek pa ni na-tai avtomatično, ampak je plod ellkega političnega dela z delavci. duhovna rast delavca v SAMOUPRAVLJAVCA 2e prvi sv*t je s posvetovalni delavski svojim posvetovalnim Prvi predsednik delavskega sveta avgusta 1950 tovarno povsem v upravljanje, je bila prva skrb sindikalne in partijske organizacije: gospodarsko-politična vzgoja in izobraževanje delavcev, da bi čim-prej dojeli pravi smisel samoupravljanja, se pravi ne samo Tovarniški objekt v rekonstrukciji ustvarjati, ampak tudi dobro go-spodariti. Po neštetih množičnih sestankih so razlagati zakon o delavskem samoupravljanju, da je bil sleherni / član kolektiva seznanjen z zakonom in z gospodarjenjem v podjetju. Razen sestankov je sindikalna podružnica pripravila za čiane delavskega sveta seminarje in tečaje, skozi katere je šlo v prvih letih preko 200 članov samoupravljanja. Skozi šolo za delavsko in družbeno upravljanje na Teharju pa je šlo več kakor 60 članov de avskega sveta. Učinek vsega izobraževalnega in političnega dela pa je viden iz gospodarskega uspeha podjetja. To pa niti ni vse. Delo političnih organizacij, kakor tudi revolucionarna tradicija delavcev Tovarne emajlirane posode, je dalo svoj pečat vsemu družbenemu življenju Gaberja in tudi v celjski komuni je skoraj v vsakem političnem in oblastnem forumu po nekaj članov kolektiva »Emajiirke«. Vzporedno z gospodarsko močjo je rasla tudi duhovna moč upravljavcev tovarne. Ce primerjamo zapisnike sej delavskega sveta iz leta 1950 z zapisniki iz leta 1960, vidimo veliko razliko. Pred desetimi leti je zapisnikar pisal bolj poročila vodilnih uslužbencev in le redke pripombe ali vprašanja članov delavskega sveta. Iz današnjih zapisnikov pa je jasno vidno, da je delavski svet gospodar položaja, kakor pravimo. Vsi člani samoupravljanja poznajo celotno problematiko podjetja, s katero pa je seznanjen tudi ves kolektiv. Razprave na sejah so živahne in tudi plodovite. VELIKE REKONSTRUKCIJE Z LASTNIMI SREDSTVI Ze v samem začetku delavskega samoupavljanja so začeli misliti na rekonstrukcijo tovarne. Bil je ž© izdelan perspektivni plan, ki pa ni bil realiziran. Kolektiv je uvidel, da so bile druge panoge industrije važnejše. Po takratnem planu rekonstrukcij bi naj se proizvodnja povečala za loo */#. ker pa do tega ni prišlo, je kole*ktiv brez rekonstrukcij na obstoječih zastarelih strojih in v neprimernih delavnicah povečaj proizvodnjo za 239 */». Ker pa je strojni park že tako dotrajan, da je odpisanega že 85 %j. so morali začeti rekonstruirati. Vse rekonstrukcije bodo opravili z rastnimi sredstvi brez najemanja kreditov. Glavni cilj rekonstrukcij ni le povečanje proizvodnje, temveč predvsem izboljšanje pogojev z modernizacijo in avtomatizacijo delovne-* ga procesa, Z vsemi rekonstrukci- jami nameravajo doseči dvig sedanje proizvodnje še za 100 */*, število zaposlenih pa se bo poveča o samo za okoli 30 •/#. VZPOREDNO S PROIZVODNJO RASTE TUDI ŽIVLJENJSKI STANDARD DELAVCEV Malokatero podjetje se lahko pohvali, da ima že sedaj za svoje delavce 370 družinskih stanovanj, kot jih ima Tovarna emajlirane posode. V gradnji je 80 stanovanj, ki bodo deloma že letos vseljiva, deloma pa v začetku prihodnjega leta. Na sam praznik 10. obletnice delavskega samoupravljanja ll. septembra 1960 pa bodo svečano zasadili lopate za temelje novega 32-stanovanjskega bloka. Pripravljajo se na gradnjo še 40-stano-vanjskega bloka, katerega bodo začeli graditi prihodnje leto. S tem bodo v glavnem krite sedanje potrebe po stanovanjih. Ob vsem tem velikem tempu prozvodnje in gradnje stanovanj je kar mimogrede — v veliki meri s prostovoljnim delom — zraslo novo moderno upravno poslopje, kakršnega ni v Celju in daleč naokrog. Pa tudi okolje tovarne je tako lepo urejeno, da ga sam bivši lastnik — kapitalist W e ste n ne bi več spoznal. Kar je nekoč lahko užival en sani gospodar — kapitalist — ih je bilo to za delavce nedosegljivo, Novo upravno poslopje — dograjeno leta 1957 * 1 Predsednik prvega upravnega odbora tovariš Lesjak — vseskozi član kolektiva in zvezni poslanec zbora proizvajalcev uživajo danes z enako pravico vsi delavci. Letni dopust ob morju! Kdo od delavca je mogel pod kapitalistovo pestjo o tem sanjati? Danes se zdi nekaterim delavcem že skoraj preveč samo po sebi umevno, da gredo na dopust na morje, so mi povedali nekateri tovariši iz tovarne. Zato »preveč samo po sebi umevno«, ker pozab-!jajo, da je to plod dolgoletne borbe delavskega razreda in štiriletne krvave revolucije, da so to mnogi tovariši plačali z življenjem.. Tudi teh se spominjajo ob proslavi 10. obletnice prvega delavskega sveta. Dopust ob morju lahko izkoristijo člani kolektiva s svojci v lastnem počitniškem domu v Mo-ščeniški Dragi po nizkih cenah penziona. Razliko krije podjetje.: Dom ima 100 postelj, letni oddih v domu pa preživi povprečno vsako leto 700 članov kolektiva in njihovih svojcev. Topel obrok hrane v odmoru med delom ni več novost. V Tovarni emajlirane posede se ga poslužuje več kakor dve tretjini zaposlenih. Saj ni Čudno. Za 25 dinarjev zajeten in okusen obrok hrane. V tovarni je to mogoče, ker krije podjetje razliko iz viška osebnih dohodkov. Zavedajo se, da le pravilno hranjen Človek lahko daje vse od sebe za uspeh podjetja in s tem vsej naši socialistični skupnosti. BUJNA RAST DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA KOLEKTIVA Težko bi naš!l delovni kolektiv, kjer bi bilo bolj razgibano in tudi uspešno društveno življenje, kot je v »Emajlirki« v Celju. Najmočnejše je Društvo Ljudske tehnike s G60 člani in je tudi po svoji dejavnosti najmočnejše v naši državi. V tem društvu delujejo skoraj vse sekcije Ljudske tehnike. Strelska družina z 250 člani je ena najboljših v Celju. Planinska sekcija šteje tudi blizu 250 članov. Tu je še Taborniški vod z 80 člani. Industrijska gasilska Četa je ena najboljših v Celju. Z nogometnim klubom »Olimp« živi ves kolektiv tovarne, saj je večina nogometašev iz kolektiva tovarne ter je tudi igrišče zgrajeno s sredstvi tovarne in s prostovoljnim delom emajlir-cev. Kulturno pa se izživljajo delavci v »Svobodi«, saj je tam vključenih skoraj ena tretjina delavk in delavcev in so močan ter tudi odločilen steber delavcev prosvetnega društva »Svoboda« Celje Poleg tega pa ima tovarna še svojo godbo na pihala. # Bujno društveno rast pa podžiga mladina tovarne, ki želi še več društvenega Življenja. To je prav razveseljivo. Na mladini gradijo bodočnost tovarne delavci — gospodarji —* ž c - (Le seti e t t u di gospodarji. jgliinillBlllii^tliimMllircilllljlii^liiiiii^^ ...... IZ TOVARNE PLETENIN »PIK« V MARIBORU Sadovi truda in požrtvovalnosti Na prvi videz, kot da bi se skrila v senco obeh meljskih velikanov — Mariborske tekstilne tovarne in Zlatoroga. A le na Prvi videz, kajti čeprav so njene hale nižje, čeprav je njen prostor veliko manjši, tudi ona sodi v vrsto naših velikih in pomembnih proizvajalcev. To je Tovarna pletenin in konfekcije PIK v Mariboru. tenin in konfekcije delovne ob- obratu pletenin in trikotaže, leke in plašči, kombinezoni in kjer je proizvodnja postopoma le del proizvodnje se je lahko upadala zaradi zastarelega stroj-usmeril v izdelovanje perila in bombažne trikotaže. Tako je bilo vse do leta 1950. KRONISTOVI PRIPOVEDI Kdor bi hotel kaj več vedeti p Tovarni pletenin in konfekcije PIK, ne bo mogel mimo kroni-stovih beležk. Je že tako, tovar-se ni rodila čez noč, nastaja je počasi, skozi leta, skozi ekte. pri starem, tako rekoč brez kake DELAVSKO SAMOUPRAVLJA-večje perspektive. NJE JE PODJETJU NA Tudi prva povojna leta niso ŠIROKO ODPRLO PERSPEK-prinesla tovarni pravega per- TIVE spektivnega razvojnega načrta. ^ , , . . Nastala je nacionalizacija Jugo- t že s prvim delavskim sve-pletarne Pogačnik, Jugo- tom Pa se 3e za Tovarno plete- nin in konfekcije v marsičem desetletja. Njeno zasnovo pa plata in s konfiskacijo izdelo- _ Z0 ko^jeZ^ialoindustrialec EtIiISvIuV^: kra°t KobTl^hTr^Jrfh ob^fso bili iztresen? pfvseh zSf ^fLmoupra^lj^ "dru vetmm e^o^ne6] e 'pod- napravo bi^za^arele!?^- T^javlSto^edno letje uspevalo kot vsa druga, rovinami pa tako rekoč večne trzlsču se Pojavljalo vedno vedno v znamenju kriz in zo- težave. Zato so bili v tem času Petnih vzponov, vedno nekje osnovni proizvodi Tovarne ple- nega parka in pomanjkanja rezervnih delov. Zato so leta 1956 organi delavskega samoupravljanja posvetili vso skrb bombažni trikotaži in predilnici. Z novimi krožnimi stroji se je proizvodnja v obratu trikotaže dvignila od nekdanjih 21 ton letno na 48 ton. Že naslednje leto pa je podjetje dobilo tudi svoj življenjski prostor na območju sedanjih obratnih prosto- sredstvi^ite^razširilo ""odkunUo metrov na 1,275.000 kv. metrov, dar so člani kolektiva prepriča- sredstvi se razširilo, odkupilo v trikotaži ^ 15 ton na 120 ton ni> da bodo prav ti novi stroji in v obratu volne od 1 tone na tisti, ki jim bodo v prihodnje 20 ton. Od leta 1950, ko je bilo pomagali graditi nova stano- v podjetju zaposlenih 213 de- vanja. Ob novem previjalnem stroju v obratu strojna pletilnica je zemljišče in hišo, ki je mejila na tovarno, obnovilo stavbo in v njo preneslo obrata trikotažo in pletilnico. več konkurentov, trg je terjal vedno večji asortiman proizvodov, vedno boljšo kvqj)iteto. Organi samoupravljanja so si bili edini — ako hočejo zagotoviti podjetju normalen razvoj — da morajo čimprej preiti na postopno rekonstrukcijo v obratih. Najprej je bilo treba obnoviti zastareli strojni park in delavski svet Tovarne pletenin in konfekcije se je odločil, da s svojimi sredstvi kupi enaindvajset novih hitrih šivalnih strojev znamke »Zetina«. Zdaj je S postopno rekonstrukcijo ’, u C * LJ ^ n ’ ° ..........------------- pa bo mariborska Tovarna pletenin in konfekcije PIK nadaljevala tudi v prihodnje. Samo v letošnjem planu so predvideli nakup novih strojev v vrednosti 40 milijonov dinarjev. Nekaj strojev je na poti v tovarno, za druge pa so že sklenjene pogodbe. ODPOVED JE RODILA USPEH Obnova strojnega parka in rekonstrukcija nasploh je terjala od delovnega kolektiva veliko požrtvovalnosti in napo- produkcijo in uspešno konkuri ralo na tržišču. Drugo obdobje obnove tovarne pa se začenja z letom 1953, ko se je kolektiv odločil za nakup 14 novih Singerjevih zaposlenih dvignilo že na 600. ČEPRAV REKONSTRUKCIJA, DRUŽBENI STANDARD NI BIL ZANEMARJEN Kljub velikim odpovedim kolektiva v prid rekonstrukciji, pa so organi delavskega samoupravljanja v Tovarni konfekcije in pletenin PIK posvetili skrb tudi družbenemu standardu. Že leta 1950 so si člani kolektiva s prostovoljnim delom zgradili na Pohorju prijeten počitniški dom, v katerem so lahko po občutno znižanih cenah nudili letni oddih delavcem. Le- kup zgradbo v Crikvenici in tako omogoči letno 180 članom V šivalnici perila in konfekcije podjetje lahko povečalo svojo rov, saj je bilo podjetje v veliki meri odvisno samo od sredstev, ki si jih bo samo ustvarilo. Zato se je delovni kolektiv Tovarne pletenin in konfekcije v minulem letu odpovedal izplačilu presežnih plač in ta sredstva šivalnih strojev, kajti od tega prenesel na sklad osnovnih sred- kolektiva oddih ob morju. Or-si je obetal porast produktivno- štev, da si tako zagotovi mate- gani delavskega samoupravlja-sti in seveda tudi boljšo kvali- rialno osnovo za nadaljnji raz- nja pa so posvetili vso skrb teto izdelkov. Kupili so tudi nov voj. Kljub vsem težavam, a z tudi delavcu na delovnem me-prikrojevalni stroj, štiri triko- veliko podporo delovnega ko- stu. Topel obrok so v Tovarni tažne stroje, pletilni stroj in lektfva se je podjetje iz leta v pletenin in konfekcije uvedli ze križno navijalni stroj. Z vsemi leto razvijalo in bogatilo asor- leta 1957, skoraj istočasno pa so temi novimi stroji je proizvod- timan svojih izdelkov, si pri- sprejeli še sklep o polurnem nja naglo naraščala in se dvig- zadevalo doseči čim višjo ra- počitku. Le stanovanjskega pro-nila v primerjavi z minulim ob- ven kvalitete. Sicer neme šte-dobjem celo za 210 odstotkov, vilke so v tem primeru zelo Vrzeli v proizvodnji so se ob- zgovorne: proizvodnja v kon-čutno izpolnile vsaj pri izdelo- fekeiji je v primerjavi z letom vanju perila in konfekcije. Te- 1951 in današnjo proizvodnjo zave pa so še vedno imeli v narasla od 400.000 kvadratnih PERSPEKTIVA SE ODPIRA TUDI NA ZUNANJEM TRŽIŠČU Sadovi desetletnega upravljanja neposrednih proizvajalcev se jasno odražajo tudi v bogatem in kvalitetno zelo visokem asortimanu izdelkov Tovarne pletenin in konfekcije PIK. Podjetje se je v poslednjem času preusmerilo predvsem na proizvodnjo moških in otroških srajc, pižam. Specializiralo se je tudi na proizvodnjo moškega in otroškega perila, na področju bombažne trikotaže pa izdelujejo moško, žensko in otroško perilo in nekatere ta 1957 pa je delavski svet spre- druge izdelke, kot so trenirke, jel tudi sklep, da vzame v za- otroške hlačke itd. Prav tako pa blema organi samoupravljanja doslej še niso mogli rešiti tako, kot bi si želeli. Rekonstrukcija se je podjetje uveljavilo s svojimi! volnenimi pleteninami za moške, ženske in otroke. Danes ne poznajo Tovarne pletenin in konfekcije PIK v Mariboru samo kupci na domačem trgu, kvaliteta njenih izdelkov osvaja tržišča tudi izven meja Jugoslavije, v Sovjetski zvezi, Poljski, Češki. In kolektiv je prepričan, da bo še z večjim asortimanom in s še boljšo kvaliteto lahko uspešno konkuriral na novih tržiščih. V teh je terjala večino sredstev, tako desetih letih je delavsko samo-da na gradnjo stanovanj v pod- upravljanje podjetju odprlo ši-jetju ni bilo moč misliti. Ven- roke horizonte. KEIŽMM ŠTEV. 34 Vodoravno: 1. vrsta pokrivala, 6. naziv za prebivalce stare Grčije, 11. staroegipčansko božanstvo, 12. srednjeveški potujoči pevec, 15. enaka samoglasnika, 16. huda žuželka, 18. puščavski vihar, 19. reka v SZ, 20. gozdni sadež, 22. razpad države, 23. varovalna barva, kakršne so navadno vojaške uniforme, 24. makedonski narodni ples, 25. indijski denar, 26. podoba, 27. steze, 29. spoj, kontakt, 31. vrsta palme, katere stržen meljejo v užitno moko, 34. ptič, ki dobro plava in živi v velikih jatah ob obalah severnih morij, 35. izdelovalec oblačil, 37. nasilen odvzem lastnine, 38. kemični zrak za žlahtni plin radon, 39. vojak Napoleonove vojske, 41. oblika pomožnega glagola, 42. velik, suh človek, 43. žlahtna, platini podobna kovina. Navpično: 1. geometrijski lik, 2. lovska zanka, 3. različna soglasnika, 4. glavno mesto stare države Sumerijcev v današnji južni Mezopotamiji, 5. smer, 6. moško ime, 7. pripadnik tatarskega ljudstva, ki je hudo ropalo po Evropi, 8. ploskovna mera, 9. slavni angleški pomorščak in raziskovalec, 10. električno nabiti delci elektrolita, 13. jezero na Madžarskem, 14. predsmrtni boj, 17. neumnost, 19. mesto in pomembno pristanišče v Zahodni Afriki, 21. na-plačilo, 23. kuhinjska začimba, 27. afriška ^zver, 28. odprtina v steni, 29. zmrznjen sneg, 30. muslimanski sodnik, 32. velika azijska puščava, 33. omama, 35. tekočina v telesu, 36. kožna tvorba, 39. enaka soglasnika, 40. japonska dolžinska mera. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. panorama, 8. izsek, 13. korozija, 14. stator, 15. Ur, 16. bik, 17. nor, 19. loki, 20. keper, 22. kipec, 24. TAM, a, 25. elita, 27. Azija, i, 29. Vič, 31. Sokol, 33. cekin, 35. Ibis, 27. nit, 38. peč, 39. Ra, 40. ceniti, 42. Kvirinal, 45. arena, 46. narkoman. Kombinirajmo Beli na potezi dobi Beli: Kcl, Dh5, Td2, Lc2, Pa2, b2, c3, f2, g3, h4 (10). Črni: Ka8, Dc7, Td8, Sc4, Pa7, b7, e5, f6, g7 (9). Najprej malo šahovske ra-čunice: beli ima kmeta več in ta materialna prednost bi morala vsaj teoretično čez čas biti dovolj za zmago in celo točko, toliko bolj, ker je poleg vsega bela pozicija tudi sicer ugodnejša. Tako ugodna je, da beli z enim samim udarcem podre črno pozicijo. Kot jastreb med piščance plane v črne okope in izsili takojšnjo kapitulacijo. Avtor te izredne kombinacije pa je sovjetski velemojster Keres v nedavnem dvoboju z Zahodno Nemčijo proti dr. Tregerju. (•A9}iooipo euisuied euipe etpe^niideii at ep ojps} ‘to: a ip -sp ‘go eu ourep oCoas aujfeuin sd a? ‘}eui iqop ‘ourep tujo aurezA oq) n L sa T :Aat?saa OLIMPIADA IN TV — Sosed, kakšna je kaj slika pri vas? — Nimam pojma. Vprašati moram goste. BREZ BESED — Vraga, pri tej vročini sem moral dobiti prostor ravno poleg olimpijskega ognja! — Dragi gledalci, TV prenos z olimpia-de je končan... In zdaj start na. 1000 metrov, smer domov ... ura je polnoči!