ISSN 0350-5561
9 , (UJJU ^uu.-.
za konectedna
V noči na petek in v petek zjutraj bo spremenljivo oblačno s posameznimi plohami in nevihtami. V petek čez dan in v soboto bo spet večinoma sončno.
številka 26
četrtek, 3. julija 2008
1,30 EVR
I RADIO
VELENJE
Miting bo napredoval!?
"Hude" teme čez poletje
Milena Krstič - Planinc
Rimski pesnik Ovid je zapisal, da so zakoni zato, da močnejši svoje volje ne bi uveljavljal pri vseh stvareh.
Očitno pa nas ni poznal.
Pri nas so zakoni zato, da jih lahko izigravamo. Da najdemo v njih luknje. Da lahko ponavljamo, da bo treba ta zakon spremeniti, onega dopolniti, tistega nadgradati ... Ker ga ni, ki bi zaobjel vse, kar bi moral. Še bolje - predvidel vse, kar se lahko zgodi. Zato, ker so tisti, ki znajo zakon zaobiti, vsak trenutek pred tistimi, ki ga znajo sestaviti.
Vsi pa se sklicujejo na zakone. Tisti, ki jih kršijo, in tisti, ki jih lovijo, ker jih kršijo. In obojih je v zadnjem času v medijih ogromno.
Zakoni so največkrat omenjeni, ko se pri nas zgodi kakšna nova afera. Ali ko se kakšna napoveduje. Teh nam že na pomlad ni manjkalo, zdaj, ko je poletna vročina že dodobra segrela glave, jih je pa pričakovati še več. Vsak teden vsaj eno novo.
Se kar bojimo, da letos za medije (in bralce) kislih kumaric ne bo, da bodo tudi čez poletje "hude" teme. Državnozborske volitve - pred njimi pa je vsakič (medijskega) streliva veliko - so letos koledarsko zgodaj. Še v poletju, če smo natančni.
Torej se res obeta dolgo vroče poletje.
Foto: vos
Delegatka Evropske atletske zveze Nizozemska Anny Schmitz je bila zelo navdušena nad to največjo letošnjo atletsko prireditvijo v naši državi. Zato se bo zavzela, da bi ta miting prerasel v višjo kakovostno raven, kar je gotovo lepo priznanje
za velenjske organizatorje.
ooo
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
www.ZavarovalnicaMaribor.si
Nadstandardno zavarovanje stanovanja in opreme po konkurenčni ceni. Odslej tudi z asistenco doma!
08019 20
©
asistenca doma
9770350556014
^Hjs
WiFi omrežje sredi mesta
Brezžično internetno omrežje bo dobra osnova za informacijske projekte, ki jih razvijajo v Mestni občini Velenje
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 27. junija - Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh je v petek opoldne uradno vzpostavil cono dosegljivosti brezžičnega omrežja za prost dostop do interneta, t. i. WiFi omrežje. "S signalom tako od petka v prvi fazi pokrivamo velik del mestnega središča, Titov trg, Trg mladosti, park pri gimnaziji, Cankarjevo cesto, centralno otroško igrišče ter okolico
zdravstvenega doma in območje proti hotelu Paka," je zadovoljen pripovedoval, ko je stavbo Regionalnega multimedijskega središča Kunigunda Velenje opremil z WiFi nalepko.
Internet že dolgo ni več luksuzna dobrina, ampak medij za pridobivanje informacij, za izobraževanje, zabavo in hitrejše ter učinkovitejše komuniciranje. Zato je toliko bolj zadovoljen, je še rekel, da ima ekipa mladih, ambicioznih ljudi (tudi)
pod vodstvom Projektnega sveta e-občine Andreje Katič načrte na tem področju tudi za naprej. "Trend sodobnih komunikacij v svetu se kaže predvsem v razvoju brezžične internetne povezave. Mestna občina Velenje se aktivno vključuje v razvoj brezžičnih omrežij. S postavitvijo štirih wifi točk smo v Velenju z brezžično internetno povezavo pokrili celotno področje središča mesta in napravili nov velik korak naprej," je bila na novi-
m
lokalne novice
Oratorij 2008: Odpri oči
Šoštanj, 30. junij - V župniji Šoštanj se je v ponedeljek pričel letošnji oratorij, tokratni pod geslom Odpri oči, ki bo v prostorih Osnovne šole Šoštanj in Mihaelovega doma potekal do 5. julija. Obiskujejo ga otroci med 4. in 15. letom starosti.
Tema je sveti Pavel iz Taraza. Otroci vsak dan spoznavajo del zgodbe iz Pavlovega življenja, v desetih ustvarjalnih delavnicah ustvarjajo najrazličnejše izdelke in se ob različnih športnih dogodkih dodobra razgibajo. Oratorij obiskuje 110 otrok, ki jih budno spremlja 34 animatoijev. Ti so se na ta dogodek pripravljali skoraj pet mesecev.
■ mkp
Župan Srečko Meh je v krogu e-ekipe z nalepko opremil Kunigundo, da bodo tudi obiskovalci vedeli, kje so možne brezžične komunikacije.
Bo? Bo! WiFi bo mestu gotovo dal nov informacijski zagon.
narki konferenci zadovoljna tudi Katičeva. Kot je znano, so Velenje doslej postavili že tudi v virtualni svet (Second Life), zdaj ponujajo WiFi Velenje, prenovili so tudi občinski spletni portal www.vele-
nje.si (obsega preko 200 med seboj povezanih strani ter preko 300 fotografij, kart in shem) in portal splete televizije www.velenje.tv, s katero se je v začetku letošnjega leta začela aktivno ukvarjati ekipa
Kunigunde. Na njej si lahko ogledate posnetke občinskih proslav, zadnje seje sveta in drugega dogajanja v lokalni skupnosti.
o « g.!
2 2 0 c a o J
= 3
Pogovori vsak ponedeljek od 17. do 19. ure v prostorih MO LDS Velenje (Ljudska univerza), Titov trg 2.
Pod Pustim gradom
Za sanacijo plazov 166.000 evrov
V	občini Šoštanj bodo letos za sanacijo in odpravo posledic naravnih nesreč namenili 166.000 evrov. Sredstva so namenjena predvsem sanaciji plazov, teh pa je na območju občine kar nekaj, med drugim pri Veithauserju in Križniku v Lokovici, na Visočkem vrhu, pri Pustem gradu, Goltniku in Veržiš-niku v Topolšici, Ročniku v Zavod-njah, na cesti v Skornem in na Lomu ter pri Podvratniku v Florjanu. Nekaj sredstev imajo rezerviranih tudi za pridobitev geoloških mnenj še za nekaj plazov.
Razvojna strategija občine
V	Šoštanju se bodo še letos lotili priprave Strategije razvoja Občine Šoštanj za obdobje prihodnjih petih let. To bo temeljni program-
ski dokument, ki bo pomagal vzpostaviti pogoje za dolgoročni razvoj podjetij ter drugih gospodarskih in negospodarskih subjektov v občini, s tem pa blaginjo prebival-
Nič proti izstopu Šmarčanov
V Šoštanju soglašajo z nameravano izločitvijo enote vrtca v Šmart-nem ob Paki iz javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Šoštanj, kar je bilo tudi pričakovati. So pa v Šoštanju Občini Šmartno ob Paki naložili, da za ta namen sama izvede postopke priprave ustreznih aktov, delitvene bilance ter drugih organizacijsko-tehničnih zadev, potrebnih za izločitev šmarške enote. Sicer pa se bodo svetniki na zadnji seji pred poletnimi počitnicami tokrat srečali v ponedeljek, 7. junija.
Je res prišel čas obdarovanja
"Odpustki" pred volilno tetko jesenjo - Bodo vinjete pognale Hrvate tudi preko Velenja? - Za poletje ne vemo, če res bo, poletne prireditve so pripravljene
Tako! Dirigentsko palico, s katero smo vodili Evropo, smo odložili in zdaj se bodo tudi tisti, ki so zdaj trdili, da zaradi odgovornosti do države in Evropske unije ne morejo posegati v volilni boj, vrgli vanj. Pa čeprav tudi to, da so doslej volilno mirovali, ne drži povsem. Taki, ki pri nas niso z ničemer zadovoljni, pravijo, da se iz enega cirkusa selimo v drugega. Iz vodenja EU v dirko za volilce. Nekatere je vmes zamešal še nogometni cirkus, a nas vendarle manj, saj se naša ekipa, eni pravijo hvala bogu, ni uvrstila med tiste, ki so tlačili travo v Švici in Avstriji. Smo se vsaj zaradi tega malo manj živcirali, ko že imamo zaradi mnogih drugih stvari živčke pogosto močno napete. Mnoge pri nas motijo nekatera "darila", ki naj bi jih vlada dajala nekaterim skupinam. Dodatek upokojencem, olajšave za naložbe za podjetja in podjetnike, vse to nekateri v tem času ocenjujejo skozi predvolilna očala. Kot tudi odpiranje raznih cest ali mostov. Tudi kar je res koristnega in potrebnega, ima v tem času pogosto volilni predznak. Podkupovanje volilcev, pravijo. Da bo jeseni, ko pride res prava volilna tetka jesen, večja bera glasov. Več tolarjev, da ne bo jeznih glasov, pa pričakujejo naši poštarji. Od njih vsi pričakujemo, da nam prinašajo dobre vesti, tudi sami bi od vodstva radi slišali dobro vest, da bi jim primaknili vsej nekaj več denarja za "tone" oglasnega materiala, ki ga zatikajo ljudem v nabiralnike.
S torkom smo se pri nas znašli v še enem novem času. Vinjetnem času. Na veselje mnogih sosedov smo za vožnjo po avtocestah in hitrih
cestah uvedli to novost. Ki pa se lahko, če bodo Hrvati upoštevali navodila celo svojega državnega vrha, ki jim priporoča, da si na poti skozi našo deželico poiščejo druge ceste, pozna tudi pri nas. Ena od priporočenih povezav namreč vodi tudi od Zagreba preko Celja proti Velenju in dalje proti Dravogradu in "obljubljeni" Avstriji. To pa pomeni, da se bo na že tako natrpano cesto Arja vas-Velenje in dalje proti Koroški zgnetlo še več vozil. Tudi takih z oznako šahovnice. Prijetno ne bo, pomagati pa si menda tudi ne moremo. Saj se tudi mnogi od nas jezijo na to novost in bi tudi radi vinjete, ki bi veljale za krajši čas. A tisti, ki odločajo, so odločili. In če ne bo kakšnega resnega opozorila iz Bruslja, spremembe verjetno ne bo. In lahko res le upamo, da bomo kmalu prešli na elektronski način plačevanja cestnine. V korak z vinjetnim časom je prišel k nam tudi poletni čas. Cas bolj ali manj zasluženih počitnic in dopustov. In predvsem čas različnih poletnih prireditev. Nekateri jih prirejajo, da spravijo v dobro voljo ljudi in jim zapolnijo čas, drugi zato, da si malo napolnijo blagajne in denarnice. Zdaj že skoraj ni malo večjega kraja, ki ne bi sestavil svojih poletnih prireditev. Mnogi jih najavljajo kot magnet za turiste, čeprav se izkaže, da je že dobro, če jih obišče vsaj nekaj domačinov. Seveda so tudi take, na katerih si ljudje malo napolnijo baterije, kot radi rečemo. Tudi na našem območju ljudem, ki se želijo podati na kakšno tako prireditev, ne bo dolg čas. In treba je priznati, da ne napovedujejo slabih. Je pa tudi res, da poletne prireditve niso odvisne le od obiskovalcev, ampak tudi od poletja. Lepše kot je, lepše izzvenijo tudi prireditve. Ce pa poletno vreme ponagaja, lahko odplakne ali odpihne tudi tako dobro načrtovane stvari. Tako pač je. Ne le s temi poletnimi prireditvami.
■ (k)
MM
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d.o.o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5 % odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
DOGODKI
JAVNI POZIV ZA
KARDELJEVEGA TRGA V VELENJU
Uvod
Kardeljev trg v Velenju se nahaja v območju, ki ga urejajo Prostorski ureditveni pogoji planske celote 04 - PUP 04 za dele mesta Velenje (UPB - Odlok objavljen v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje, št. 22/06, 04/07 in 3/08), v območju urejanja S4/17.
Območje obravnave predstavlja prostor trga znotraj grajene strukture stolpnic in kot povezovalni del centralnega območja s stanovanjsko sosesko.
Na obravnavanem območju se pojavljajo urbani elementi trga (kip Edvarda Kardelja, trojna zazelenjena korita, amfiteatralni del in pomožni objekti).
Zaradi zamakanja garaž pod trgom je Mestna občina Velenje kot lastnik teh zemljišč pristopila k sanaciji pohodne površine s hidroizolacijo in novim zaščitnim slojem.
Pred sanacijo bodo porušena vsa obstoječa korita, spomenik Edvarda Kardelja pa bo začasno odstranjen in deponiran.
Z javnim pozivom želi Mestna občina Velenje na obravnavani lokaciji pridobiti kvalitetno rešitev ureditve tlaka in novih, oziroma dodatnih urbanih elementov trga.
Projektni cilj in pričakovani rezultati:
-	pridobitev idejne zasnove ureditve tlaka in dodatnih urbanih elementov v prostoru oz. elementov trga brez poseganja v sanirano talno konstrukcijo z zaščitnim slojem.
-	sestavni del ureditve je tudi predvidena obstoječa ali nova lokacijska umestitev kipa Edvarda Kardelja kot spomenika kulturne dediščine.
Vsebina idejne ureditve Kardeljevega trga:
projektna dokumentacija - idejna zasnova in fotomontaža v papirni in digitalni obliki (odvisno od načina posredovanja idejne rešitve).
Splošni pogoji oddaje idejne rešitve:
Kot pravočasne bodo upoštevane ponudbe, ki bodo predložene do 30. 07. 2008 do 12. ure na naslov: Mestna občina Velenje, Urad za okolje in prostor, Titov trg 1, 3320 Velenje ali pa poslane na e-naslov: goran.semecnik@velenje.si.
Podlage za pripravo idejne rešitve oz. zasnove:
dokumentacija kot osnova za izdelavo idejne zasnove je dostopna na Uradu za okolje in prostor Mestne občine Velenje, Titov trg 1, Velenje in na spletni strani www.velenie.si.
Ocenjevanje in nagrade:
Imenovana strokovna žirija bo na podlagi naslednjih kriterijev ocenjevanja:
-	1. kriterij: izvirnost rešitve (10 točk);
-	2. kriterij: simbolna ustreznost (10 točk);
-	3. kriterij: dostopnost in uporabnost (10 točk);
-	4. kriterij: ekonomska upravičenost (10 točk);
-	5. kriterij: celovitost rešitve (10 točk);
izbrala ponudnika, ki bo dosegel najvišje število točk v seštevku. Če bosta dva ali več ponudnikov dobila enako število točk v seštevku, bo bolje uvrščen tisti ponudnik, ki bo imel večje število točk pri petem kriteriju.
Prvim, najboljšim trem, glede na dobljene točke, pripadajo naslednje nagrade:
1.	nagrada 1.300 evrov;
2.	nagrada 700 evrov;
3.	nagrada 400 evrov.
Opomba: Mestna občina Velenje si pridržuje pravico podelitve izdelave izvedbenih projektov projektantskemu podjetju ne glede na vrstni red nagrajenih rešitev.
Marko VUČINA, univ.dipl.inž.arh. Vodja Urada za okolje in prostor Mestne občine Velenje
Dan, ki simbolizira jekleno združenost naroda
Spomin na 25. junij 1991, ko je takratna slovenska skupščina razglasila samostojnost Slovenije, je še zelo živ - Za praznično razpoloženje poskrbeli godbeniki in Nuška Drašček
Velenje - Prejšnjo sredo, na sedemnajsto obletnico samostojne Slovenije, se je na osrednji občinski proslavi zbralo veliko Velenjčanov in Velenjčank. Pri lipi samostojnosti, v središču Velenja posajeni prav temu dnevu v čast, v vročem poznem popoldnevu je bilo čutiti tako pričakovanje kot ponos, saj je pogled na zadnjih 17 let razvoja Slovenije in tudi mesta Velenje poln optimizma. Spomin na dan, ko so bili postavljeni temelji, ki so državljanom in državljan-
Na osrednji občinski počastitvi rojstnega dne države smo najprej prisluhnili slavnostnemu govorniku, direktorju Premogovnika Velenje dr. Milanu Medvedu. Med drugim je poudaril, da živimo v mladi državi, ki pa se mora decentralizirati, saj bi se morale vse regije in ne samo osrednja Slovenija razvijati enakomerneje. Spomnil je na pomen premogovništva in energetske dejavnosti, ki sta v preteklosti zaznamovala Šaleško dolino in omogočila razvoj modernega
venijo," je dodal k temu.
V slavnostnem nagovoru je dr. Milan Medved je poudaril še pomen sodobnih tehnologij, konkurenčnosti, nenehnega usmerjanja v prihodnji gospodarski razvoj;
samostojnosti je s koncertom spet navdušil pihalni orkester Premogovnika Velenje, ki se mu je tokrat kot solistka pridružila odlična pevka Nuška Drašček, ki je odpela nekaj slovenskih zimzelenih
kam Slovenije zagotovili enakopraven vstop v mednarodno skupnost ter samostojno odločanje o naši prihodnosti, še ni doživel polnoletnosti, bil pa tudi tokrat lep, nadgrajen z odlično glasbo, ki na ulici velikokrat zveni še bolj pristno kot v koncertni dvorani.
mesta Velenja, ki ljudem prinaša novo kvaliteto življenja. Ob tem je napovedal, da bo premogovništvo številnim družinam v Šaleški dolini rezalo kruh vsaj še 40 let. "Dajemo premog in s tem povezano energijo. To ni pomembno le za naš prostor, ampak za celotno Slo-
vse to bo tudi mladim omogočilo delo ter pogoje za kvalitetno življenje v naših krajih. Končal je z mislijo: "Časi, ko si je Slovenija izborila svojo državo, simbolizirajo tudi jekleno združenost slovenskega naroda, ko gre za njegov obstoj in pravico do samoodločbe o svoji prihodnosti. Če nam je takrat, ko časi niso bili lahki, uspelo stopiti skupaj, je prav, da danes pozabimo na vse razprtije in delamo v dobrobit vseh državljanov in državljank."
V nadaljevanju svečanosti pri lipi
popevk. Dokazali so, da so res odlični, dirigent Matjaž Emeršič pa je izbral dnevu izjemno primeren program, ki nas je glasbeno vrnil v čase odlične slovenske popevke in s sodobnimi skladbami Roka Goloba hkrati ponesel v prihodnost. Dobesedno je šla godba tudi v vesolje; takšen je bil namreč naslov ene od odigranih skladb. In kot se za rojstni dan spodobi, se je druženje prisotnih nadaljevalo v prijetnem klepetu in ob kozarčku hladnega piva ...
■ bš, foto: vos
Kdo bodo letošnji občinski nagrajenci?
Komisija za priznanja v roku prejela trinajst pobud za podelitev priznanj - Mestna občina Velenje priznanja podeljuje ob občinskem prazniku, nagrajence potrdi mestni svet
Milena Krstič - Planine
Velenje - Velenjski svetniki bodo na torkovi seji, 8. julija, med drugim sklepali o dobitnikih letošnjih priznanj, ki jih podeljujejo ob občinskem prazniku 20. septembru. Komisija za priznanja je do roka prejela trinajst predlogov, odločila pa se je, da svetu v potrditev predlaga tri dobitnike grbov in tri dobitnike priznanj.
Za dobitnike grbov so predlagani: Jože Melanšek, Anica Oblak in tehniške šole Šolskega centra Velenje; za dobitnike plaket pa Branka Drk, Branko Meh in Marijan Salo-bir.
Jože Melanšek je med ljudmi poznan po več stvareh, po aktivnostih v planinski zvezi in s tem tudi
tukajšnjem planinskem društvu, po delovanju v športu, kjer je bil med drugim ustanovitelj Smučarskega kluba Velenje, po aktivnostih v lokalni skupnosti in gospodarstvu, med drugim je v devetdesetih letih, ko je bil direktor Komunalnega podjetja Velenje, zaživela ideja o ločenem zbiranju odpadkov; v času njegovega delovanja v Teritorialni obrambi pa so v Velenju zgradili Dom borcev in mladine.
Anica Oblak je aktivna predvsem v turizmu. Že vrsto let tvorno sodeluje pri številnih prireditvah, bila je ena od pobudnic in organizatorka prireditve Noč ob jezeru, ki je postala tradicionalna, odmevna in prepoznavna v širšem prostoru.
Poklicna in tehniška rudarska šola, Poklicna in tehniška strojna
šola ter Poklicna in tehniška elek-tro in računalniška šola pa so najstarejše šole Šolskega centra Velenje. Predstavljajo trden temelj za delo in nadaljnji razvoj poklicnega in strokovnega izobraževanja. Vse šole so v vseh letih delovanja posebno skrb in pozornost namenjale izobraževanju ob delu, pri čimer so želele v največji možni meri prisluhniti potrebam gospodarstva.
Branka Drk je članica Društva za boj proti raku Velenje vse od ustanovitve leta 1990, zadnjih deset let pa društvo tudi vodi. Pripravljena je prisluhniti in pomagati slehernemu posamezniku, ki se obrne po pomoč na društvo ali nanjo, v društvu pa organizira predavanja in učne delavnice.
Branko Meh, znani velenjski mizar in lesar, je aktiven tudi v stanovski organizaciji, v kateri so mu zaupali vrsto funkcij. Med drugim je predsednik upravnega odbora Sklada za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih s sedežem v Žalcu, ta pa združuje pet območnih obrtno-podjetniških zbornic.
Marijan Salobir je mednarodno priznan strokovnjak za sabljaški šport, ustanovitelj in še vedno glavni trener Sabljaškega kluba Rudolf Cvetko, aktiven tudi v Sabljaški zvezi Slovenije, v kateri je kot njen podpredsednik odgovoren za pravila in sodništvo. Poleg tega je tudi aktiven član številnih drugih društev.
4
PRAZNIK RUDARJEV
3. julija 2008
48. skok čez kožo v Velenju
Skočilo 40 novincev in dr. Uroš Rotnik - Tradicija rudarstva v Šaleški dolini je močna in za njeno prihodnost se tudi v naslednjih štirih desetletjih ni bati - Premogovnik je v preteklosti ogromno vzel, a po drugi strani veliko dal in še daje
Uniformirancev v paradi, pravijo, je bilo letos posebej veliko.
Častnemu skakaču
dr. Rotniku podarili uniformo
Rudarji svoje stanovske uniforme oblečejo ob veselih in žalostnih slovesnostih. Rudarsko uniformo sestavljajo črne hlače, suknjič, kapa in bele rokavice. Črna barva je svečana, predstavlja pa tudi temo rudarskega delovnega okolja in težavnost dejavnosti. Bele rokavice so simbol praznovanja, kajti delovne roke rudarja so umazane, črne. Posebnost uniforme je 28 zlatih gumbov na suknjiču, ki naj bi predstavljali starost sv. Barbare (zavetnice rudarjev), ko je umrla.
Uniformo bo lahko nosil tudi letošnji častni skakač dr. Uroš Rotnik, direktor Termoelektrarne Šoštanj, podarili pa so mu jo na slovesnosti. In njegovo geslo, s katerim je opravil častni skok? "TEŠ-u lahko vsak potrdi, da iz šaleškega kolma najboljši štrom pridobi."
Kot zanimivost: dr. Uroš Rotnik je s svojimi štiridesetimi leti častni skok, ki so ga uvedli leta 1994, opravil kot najmlajši skakalec. Je bilo pa v tem skoku veliko simbolike, ki je med drugim pokazala tudi na tesno poslovno sodelovanje obeh energetskih družb.
Milena Krstič - Planine Fotografije: Stane Vovk
Velenje, 28. junija - Pozno sobotno popoldne je na velenjske ulice, po katerih so korakali uniformirani rudarji z rdečimi nageljni v gumbnicah, tempo pa so jim odmerjali zvoki pihalnega orkestra Premogovnika Velenje in vodja ceremoniala Marjan Lampret, znova privabilo številne prebivalce mesta. Že oseminštiridesetič je v mestu tako. Mnogi prebivalci so potem skupaj z njimi nadaljevali pot proti osrednjemu prizorišču, kjer se je odvijala prireditev Skok čez kožo, na mestni stadion in bili z njimi še potem - na družabnem srečanju zaposlenih in upokojencev pri restavraciji Jezero..
Tribune so bile polne. Vseh, ki so želeli sesti, niti sprejeti niso mogle. Na njih pa tudi letos vrsta uglednih imen iz gospodarstva, politike, javnega življenja, šolstva, poslovnih partnerjev.
Velenjski rudarji s skokom čez kožo sprejmejo v svoje vrste novince. V tem šolskem letu je izobraževanje na Šolskem centru Velenje končalo 14 rudarjev, 9 rudarskih tehnikov, 10 strojnikov, 4 elektrikarji in 14 inženirjev rudarstva in geotehnologije, med
njimi tudi dve dekleti, inženirki rudarstva in geotehnologije. Od vseh, ki so končali šolanje, jih je v Velenju v soboto čez kožo skočilo 40. Starejši so jih v petek z veseljem sprejeli medse, kar so jim pokazali s krepkim stiskom roke.
Kot je v navadi, pa bodo v Premogovniku Velenje petim najboljšim dijakom, svojim štipendistom, omogočili takojšnjo zaposlitev. Letos imajo to priložnost: Nejc Skarlovnik, David Verhovšek, Matej Venta, Tomaž Srebotnik in Matej Skaza.
Slavnostni govornik je bil direktor poslovnega sistema dr. Milan
novi 600 MW blok v Šoštanju, ki bo v svoji življenjski dobi porabil ves razpoložljivi lignit v dolini, je pravi odgovor na zahteve energet-sko-klimatskega svežnja, ki jih pred Slovenijo postavlja EU," je poudaril, a povedal - in to naravnost, kot je pri knapih v navadi, tudi tisto, kar vsem ni in jim ne bo všeč. "Nizka cena električne energije za gospodinjstva izčrpava slovenske proizvajalce, močno ovira konkurenčno poslovanje
V skoraj vsaki generaciji je tudi kakšno dekle. Tudi zanjo rdeč nagelj.
Naj sodelavci
Novost je bila razglasitev naj sodelavca in naj skupine v poslovnem istemu Premogovnik Velenje, ki so jih izbrali sodelavci. In kdo so? Jože Vir-nik, vodja odkopa (Premogovnik), Vili Grm, elektro nadzornik (HTZ), Tina Čoklc, vodja projektov rudarskih škod (PV Invest) in Iztok Esih, tehnolog (RGP).
Za najboljši delovni skupini pa so bili imenovani člani izmene št. 13 obrata Priprav in delovna skupina Spodnja Sava.
Skočili
Založnikovi
trije
Kar trije sinovi mag. Zdenka Založnika, dežurnega s Premogovnika Velenje, so v soboto skočili čez kožo: Rok, Martin in Matevž.
Letos so bili botri novincem prav dežurni Premogovnika poleg mag. Založnika še Bojan Pavlinc, Marjan Žibert in Ludvik Glavnik. Ker - da se ve: "Nadzor 24-urni opravlja dežurni ...".
Medved, ki je posebej poudaril, da je ena ključnih prednosti dosedanje zanesljive oskrbe Slovenije z električno energijo uravnotežena struktura virov za njeno proizvodnjo (voda, jedrska energija, premog). Slovenija ima v premogu iz Šaleške doline edino pravo domačo energetsko strateško rezervo še za naslednjih 40 let. "Pomembno pa je, da ga smotrno porabljamo in za njegovo pretvorbo v električno energijo uporabljamo najsodobnejšo tehnologijo. Da ne zgori v prazno. Da ne onesnažuje okolja po nepotrebnem. Investicija v
distribucijskih podjetij in ne daje pravega motiva za varčevanje z njo. Energetiki se zavedamo težav marsikatere slovenske družine z nizkimi dohodki, ki z denarjem težko sestavijo začetek in konec meseca, zato bi po naše lahko cena električne energije za socialno ogroženi del prebivalstva ostala nespremenjena," je med drugim dejal.
DOGODKI
Povabilo tudi k strpnosti
Šoštanj, Skorno - Ob dnevu državnosti , 25. juniju, je bilo v občini Šoštanj več slovesnosti, osrednja pa je bila v Skornem. Slavnostni govornik je bil župan Občine Šoštanj Darko Menih, besedam ob prazniku so se pridružili poslanec v DZ Drago Koren, predstav-
nik veteranov vojne za Slovenijo Franc Ravnjak, predsednik TZ Peter Radoja in predsednik KS Skorno Florjan dr. Valter Pirtovšek. Vsem govorcem je bila skupna misel, da je dan državnosti največji slovenski praznik, česar se vse premalo zavedamo. Zbrane so govorniki povabili tudi k strpnosti in zavedanju cene,
ki so jo slovenski državljani v preteklosti plačali za svobodno domovino. Slovesnost je spremljal lep kulturni program, v imenu organizatorjev, TD Skorno, pa je zbrane ob koncu k praznovanju in druženju ob kresu, ki je zagorel v noč, povabila predsednica Maša Stropnik.
■ Milojka Komprej

Prevzem
gasilskega
avtomobila
Topolšica, Lokovica, 29. junija -
Prostovoljno gasilsko društvo Topol-šica je bogatejše za novo vozilo, namenjeno prevozu moštva in intervencijam. Vozilo je v soboto predal gasilcem župan Šoštanja Darko Menih. Občina je namreč za njegov nakup prispevala skoraj 173.000 evrov. Vozilo gasilci sicer uporabljajo že od konca januarja, z njim pa so bili že na dveh intervencijah, na katerih se je izkazalo kot zelo dobro.
Novega vozila pa so se razveselili tudi gasilci v Lokovici, ki so dobili vozilo za prevoz moštva, občina je zanj prispevala blizu 20.000 evrov. Ob praznovanju stote obletnice društva pa bodo člani PGD Lokovica jeseni dobili tudi vozilo za prevoz orodja in moštva. Nakup tega vozila bo občina financirala v celoti, stalo pa bo 80.000 evrov.
■ mkp
Afere ne smejo vzeti volje v boljše čase
Šmartno ob Paki, 24. junija - Proslavo v počastitev dneva državnosti so člani Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki ter tamkajšnjega moškega pevskega zbora Franca Klančnika pripravili na predvečer praznika v dvorani šmar-škega kulturnega doma.
Na njej je osrednji govornik šmar-ški župan Alojz Podgoršek med drugim dejal, da smo Slovenci pred 17 leti dosegli tisto, kar smo si iskreno želeli in kar so želene generacije pred nami: svobodo, demokracijo in samostojnost. Seveda pa naštetega ne bi bilo brez tistih, ki so vedno čutili, kaj ta narod potrebuje. Eden tistih, ki so postavili temelje naše državnosti, je bil Primož Trubar. Ob silnih preizkušnjah so se vedno našli ljudje, ki so trdno stali ob strani naroda, ga
vzpodbujali in usmerjali. "Prepričan sem, da tudi v današnjem času premoremo dovolj modrosti in volje, da vodimo in usmerjamo našo domovino brez prevelikih pretresov, na pot napredka, na pot, ki naj nas čim prej pripelje ob bok večjih evropskih narodov. Res nam včasih razne takšne in drugačne afere grenijo življenje in niso v čast tega naroda, vendar nam to ne sme vzeti volje in vere v boljše čase."
Proslava ob dnevu državnosti je privabila v kulturni dom malo občanov. Škoda, kajti bila je takšna, kakršnih so bili v Šmartnem ob Paki vajeni pred leti - kakovostna. Brez slabe vesti bi jo lahko postavili ob bok tovrstnim prireditvam poklicnih ustvarjalcev in organizatorjev.
■ Tp
Pripravili so odlično proslavo.
Programska konferenca borcev
REKLI SO ...
Od lanske do letošnje konference je v Območno združenje borcev za vrednote NOB Velenje vstopilo 150 novih članov - Program uresničili v celoti
Njihove konference sodijo med najbolj obiskane.
Velenje, 30. junija - V ponedeljek popoldne so se na programski skupščini sestali delegati Območnega združenja borcev za vrednote NOB Velenje. S spremembo imena so po novem na široko odprli vrata tistim, ki so imeli do članstva v organizaciji pred tem pomisleke, ker niso bili aktivni člani NOB.
"Posebej poudarjamo, da je to združenje za vrednote narodnoosvobodilnega boja, ker menimo, da je treba prav posebno pozornost dati vrednotam, za katere so se partizanke in partizani borili v letih 1941-1945, torej boju proti
fašizmu, nacizmu. Te vrednote so svobodoljublje, pravičnost, domo-ljublje in v končni fazi tudi solidarnost. Vrednote torej, ki so pomembne tudi danes," pravi predsednik območnega združenja Bojan Kontič.
V zadnjem letu so uspeli v celoti uresničiti program, ki so si ga zastavili. Postorili so še več, kot so načrtovali. Tudi v prihodnje pa nameravajo skrbeti za to, da ostanejo spomini in zgodovina zapisana v knjigah. "Tako smo letos izdali novo knjigo. Posvečena je zaključnim bojem v Šaleški dolini in daje poseben pomen Topolšici in
dogodkom, ki so se spomladi 1945 odvijali tam."
V Območno organizacijo je vključenih blizu 1.450 članov, samo od 1. januarja letos do danes je v združenje vstopilo 83 novih članic in članov, na kar so posebej ponosni. Če k temu prištejejo še nove člane iz lanskega leta, potem pravijo, da je med obema konferencama združenje okrepilo približno 150 novih članov. "Žal pa seveda ugotavljamo tudi, da naši člani za vedno tudi odhajajo, tisti predvsem, ki so dejansko preživeli vojne čase. Življenje pa gre dalje in mlajši bomo poskrbeli, da vredno-
Ivan Tamše, predsednik krajevne organizacije Šalek, Paka Gorica: "Ena od pomembnih nalog naše organizacije je urejanje spominskih obeležij. Teh je v Šaleški dolini veliko. Mi smo pred časom uredili okolico spominskega obeležja v Paki, posadili rože, tako da imamo zdaj okolico spomenika res lepo urejeno. V petek bomo ob tej priložnosti pripravili krajšo slovesnost, na kateri se bomo zahvalili tudi KS Paka in predsedniku Srečku Avberšku, ki nam je to omogočil."
te, za katere so se borili in bili pripravljeni zanje darovati svoje življenje, ostanejo v Sloveniji prisotne tudi danes, ko imamo svobodo, ko imamo demokracijo."
■ Milena Krstič - Planinc
JAVNI POZIV ZA
UREDITVE KROZISCA
(stičišče Šaleške in Celjske ceste ter Ceste Františka Foita)
Območje obravnave predstavlja prostor stičišča Šaleške in Celjske ceste ter Ceste Františča Foita. Dejansko stanje v prostoru že kaže novo zasnovo oziroma izgradnjo krožišča, ki bo omogočal večji pretok prometa.
Z javnim pozivom želi Mestna občina Velenje na obravnavani lokaciji pridobiti rešitev ureditve osrednjega dela krožišča, ki bo predstavljala vizualen in čuten poudarek ob vstopu v mesto Velenje.
Projektni cilj in pričakovani rezultat:
pridobitev idejne zasnove ureditve novega krožišča v funkciji poudarjenega vstopa v mesto, ki naj obravnava samo prostor na zgornji niveleti osrednjega kroga.
Idejna zasnova lahko vključuje element vode, svetlobnih efektov oz. druge ureditve.
Smernice za izdelavo idejne zasnove:
-	možno je uporabiti infrastrukturo na lokaciji krožišča (elektriko, vodo, odtok za vodo);
-	vpogled obstoječih krožišč pri nas in v tujini.
Vsebina idejne ureditve krožišča:
projektna dokumentacija - idejna zasnova in fotomontaža v papirni in digitalni obliki (odvisno od načina posredovanja idejne rešitve).
Splošni pogoji oddaje idejne rešitve:
kot pravočasne bodo upoštevane ponudbe, ki bodo predložene do 30. 07. 2008 do 12. ure na naslov: Mestna občina Velenje, Urad za okolje in prostor, Titov trg 1, 3320 Velenje ali pa poslane na e-naslov: goran.semecnik@velenje.si.
Podlage za pripravo idejne rešitve oz. zasnove:
dokumentacija kot osnova za izdelavo idejne zasnove je dostopna na Uradu za okolje in prostor Mestne občine Velenje (Titov trg 1, Velenje) in na spletni strani www.velenie.si.
Ocenjevanje in nagrade:
imenovana strokovna žirija bo na podlagi naslednjih kriterijev ocenjevanja:
-	1. kriterij: izvirnost rešitve (10 točk);
-	2. kriterij: simbolna ustreznost rešitve (10 točk);
-	3. kriterij: prometna vidljivost (10 točk);
-	4. kriterij: ekonomska upravičenost (10 točk);
-	5. kriterij: celovitost rešitve (10 točk);
izbrala ponudnika, ki bo dosegel najvišje število točk v seštevku. Če bosta dva ali več ponudnikov dobila enako število točk v seštevku, bo bolje uvrščen tisti ponudnik, ki bo imel večje število točk pri petem kriteriju.
Prvim, najboljšim trem, glede na dobljene točke, pripadajo naslednje nagrade:
1.	nagrada 1.300 evrov;
2.	nagrada 700 evrov;
3.	nagrada 400 evrov.
Opomba: Mestna občina Velenje si pridržuje pravico podelitve izdelave izvedbenih projektov projektantskemu podjetju ne glede na vrstni red nagrajenih rešitev.
Marko VUČINA, univ.dipl.inž.arh. Vodja Urada za okolje in prostor Mestne občine Velenje

Od srede do torka - svet in domovina
K
a
Sreda, 25. junij
Na onkološkem inštitutu je izginil raziskovalni arhiv, v katerem so od leta 1973 shranjevali dokumente o raziskavah in bolnikih, ki so v njih sodelovali. Raziskovalni arhiv je po mnenju ene najpomembnejših onkologinj v Sloveniji vseboval pomembne podatke o različnih vrstah zdravljenja tumorjev, inovacije na področju kemoterapije in je služil kot osnova za načrtovanje zdravljenja za tiste bolnike, ki niso bili primerni za običajne metode.
Ob dnevu državnosti se je na Slomškovem trgu v Mariboru na protestnem shodu zbralo med 300 in 400 poštnih delavcev iz vse Slovenije. Pred upravno stavbo Pošte Slovenije so želeli opozoriti predvsem na neurejene delovne razmere, premajhnlo število zaposlenih in tudi na prenizko plačilo za delo.
gramu, so ZDA napovedale, da jo bodo umaknile s terorističnega seznama.
Petek, 27. junij
V medije je prišla novica, da bo predsednik države Danilo Türk prvič v svojem mandatu pomilostil štiri obsojence, ki mu jih je predlagala komisija za pomilostitev.
Srbski predsednik Boris Tadic je za novega premier-ja predlagal zdajšnjega finančnega ministra Mirka Cvetkovica. 57-letni Cvetko-vic je član Tadiceve Demokratske stranke, njegova glavna naloga pa bo pospešitev približevanja Srbije Evropski uniji, ki se je po enostranski razglasitvi neodvisnosti Kosova znašlo na mrtvi točki.
Podpredsednik t. i. Cviklove komisije Robert Hrovat je odpovedal nujno sejo komisije, saj po njegovem Milan M. Cvikl ne more več biti predsednik komisije. Robert Horvat (SDS), Zmago Jelinčič (SNS) in Jospi Bajc (SLS) so namreč vložili zahtevo za dopolnitev dokaznega sklepa s pričanjem
Ob dnevu državnosti niso vsi mislili na državo.
Ameriško vrhovno sodišče je presodilo, da se ne sme uveljaviti smrtne kazni za posilstvo otroka. Gre za prvo vrhovno odločitev v 30 letih glede najstrožje kazni za zločin, ki ni umor.
Četrtek, 26. junij
Vlada je sprejela sklep o ustanovitvi komisije, ki bo proučila dogajanje ob okvari v Nuklearni elektrarni Krško. Komisija bo proučila informacije o dogajanjih in o poročanju glede dogodkov v NEK-u 4. junija, ko so morali elektrarno zaradi puščanja hladilne vode iz primarnega sistema elektrarne v zadrževalni hram začasno ustaviti.
Izvedeli smo, da bosta jeseni Slovenijo na povabilo predsednika države obiskala britanska kraljica Elizabeta II. in vojvoda Edinbur-ški.
Številnim razkritjem mučenja se je pridružilo še eno: v Kolumbiji
Pri njej je bil Janša, k nam jo je povabil Türk.
so osvobodili moškega, ki ga je njegova mati 12 let zadrževala v sobi. Vzrok za nehumano zaprtje naj bi bilo nespoštljivo obnašanje zdaj 28-letnega fanta do družinskih članov in načrtovan beg od doma.
Ker je Severna Koreja Kitajski poročala o svojem jedrskem pro-
Je Cvikl še lahko predsednik komisije?
predsednika komisije Cvikla. 12. člen poslovnika pa po besedah Horvata določa, da poslanec, ki je priča v postopku, ne more biti več član komisije.
Severno Korejo, ki je uničila stolp za hlajenje v Jongbjonu, so ministri G8 pozvali, naj se v celoti odpove jedrskemu orožju, hkrati pa tudi, naj reši vprašanje pred 20 leti ugrabljenih Japoncev.
Sobota, 28. junij
Ministrstvo za obrambo je objavilo javni natečaj za podelitev štipendij za poklicno delo v Slovenski vojski in natečaj za pogodbeno opravljanje vojaške službe.
Začela se je prava turistična sezona, ki smo jo že občutili na slovenskih cestah, saj so čez dan nastajale večkilome-trske kolone. Promet je bil zgoščen že od jutra, in sicer na vseh cestah prosti slovenski in hrvaški obali. Gneča se je pojavljala v obeh smereh. Občinska volilna komisija v Izoli je potrdila, da lahko na predčasnih volitvah v občinski svet sodeluje 11 političnih strank in devet neodvisnih list. Najbolj odmevna je izločitev seznama stranke Izola je naša, ki jo vodi župan Tomislav Klokočovnik.
Oglasili so se Združeni narodi,
Štipendije naj bi naši državi zagotovile bodoče vojake.
ki obžalujejo, da so v Zimbabveju izpeljali drugi krog predsedniških volitev, saj niso bili izpolnjeni pogoji za svobodne in pravične volitve. Mednarodna organizacija volitev sicer ni označila za nelegitimne, zagotovo pa niso bile pravične.
Nedelja, 29. junij
Da je Irak že nekaj časa najnevarnejše območje za novinarje, je na svoji koži izkusila tudi dopisnica RTV Karmen W. Švegl, ki je za las ubežala smrti. Eksplozija obcestne bombe je uničila vozilo pred tistim, v katerem se je peljala Šveglova. Umrli so trije ameriški vojaki in njihov iraški prevajalec. Ameriški vojaki, ki jih je spremljala dopisnica RTV, so bili na lovu za skrajneži iz iraške veje teroristične mreže Al Kaida.
Krščanski verniki so praznovali dan prvakov apostolov Petra in Pavla, ob tem pa so škofje diakone posvetili v duhovnike. To leto je bilo novomašnikov dvanajst.
Dolgoletni voditelj Robert Mugabe je po pričakovanjih postal zmagovalec spornih predsedniških volitev v Zimbabveju. Še preden so bili objavljeni uradni izidi drugega kroga predsedniških volitev, je Mugabe dejal, da je prepričjivo zmagal. Volilna komisija je sporočila, da se je volitev udeležilo 42,4 odstotka volilnih upravičencev, od katerih jih je 85,5 odstotkov glasovalo za
gal še druge možne oblike stavke.
Jasno je postalo, da bo v prihodnjih dneh zaradi suma kaznivih dejanj zoper Boštjana Penka in Ivana Zidarja vložena kazenska ovadba. Kriminalisti so pri Boštjanu Penku našli več kopij policijske, tožil-ske in sodne dokumentacije -sumijo ga zlorabe položaja ali pravic. Direktor SCT-ja Ivan Zidar pa je osumljen napeljevanja k storitvi kaznivega dejanja, ki ga je osumljen višji državni tožilec.
Novice v romunskih medijih bodo v prihodnje bolj vesele: po zakonu mora biti polovica časa namenjena dobrim, polovica pa slabim novicam. Zakon naj bi izboljšal splošno razpoloženje in ponudil javnosti na voljo uravnotežno dojemanje dogajanja po svetu, tako razumsko kot čustveno.
Iranci so se intenzivno pripravljali na morebiten napad na svojo državo in bodo zato pripravili na tisoče grobov za ubite sovražne vojake. Iranski general in član revolucionarne garde Mirfejsal
Za nekaj časa se je končala evropska nogometna evforija.
Mugabeja.
Mojstrski zadetek Torresa je kronal novo briljantno predstavo Španije in jo proti nemočni Nemčiji (1 : 0) drugič poslal na vrh Evrope. Španci so tako osvojili prvo veliko lovoriko po letu 1964.
Ponedeljek, 30. junij
Stavkovni odbor sodnikov je sporočil, da bodo začeli napovedano stavko, saj niso prejeli nobene ponudbe od delodajalca. Če delodajalec ne bo pripravljen na pogajanja, bo stavkovni odbor predla-
Iz "spoštovanja do sovražnika" v Iranu že kopljejo grobove.
Bakerzade je sporočil, da je gene-ralštab iranske vojske iz "spoštovanja do sovražnika" odobril izkop 320 tisoč grobov, v vsaki do obmejnih pokrajin od 15 do 20 tisoč. Odločitev je po njegovem mnenju v skladu z Ženevsko konvencijo.
Torek, 31. junij
Nadzorniki Darsa so dobili novo delo: prvi dan po uvedbi vinjet so kaznovali nekaj deset kršiteljev, ki niso imeli vinjete ob vožnji po cestninskih cestah. Na Darsu so povedali, da so nadzor nad uporabo vinjet začeli izvajati ob polnoči, na terenu pa je bilo približno 100 nadzornikov z 20 avtomobili.
To pa ni bila edina sprememba na naših cestah; odprli so namreč tudi odsek Šent-vid-Koseze, zaradi katerega naj bi se sprostil promet na severni ljubljanski vpadnici. Ob tem se je odprl tudi težko pričakovani predor Šentvid.
Na Nizozemskem je začela veljati prepoved kajenja v kavarnah, restavracijah in barih, kršilci pa bodo morali odšteti 2400 evrov. Ostaja pa Nizozemska svojevrstna izjema, saj je v tako imenovanih coffee shopih še vedno dovoljeno kajenje marihuane, če k njej ni primešan tobak.
žabjor
perspektiva
Opij za ljudstvo
Jure Trampuš
Minuli teden sem se v velikem meščanskem stanovanju v italijanski Gorici pogovarjal z gospodom Dimitrijem Volčičem. Gospodom zato, ker je ta nekdanji novinar, direktor italijanske javne televizije, senator in evropski poslanec, v življenju doživel veliko stvari, a je do njih vseskozi obdržal kritičen, tudi humo-ren pogled. V sobi, kjer sva se hladila s kozarci vod -. vino sem pač moral zavrniti, saj je bila pot do Ljubljane še dolga -, je bila na tleh, v posebni škatli položena ena od zelo starih izdaj Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, po stenah pa so visele slike meni neznanih avtorjev. Volčič mi je ognjevito razlagal, kako si Italijani predstavljajo politiko in državo, a se je sredi stavka ustavil in me smrtno resno vprašal, če kaj gledam nogometno prvenstvo. On ga namreč ne glede, ne zato, ker je Italija izpadla, ampak ker ne more razumeti, kako je ves svet zasvojen z nogometom in kako je lahko navijačem tako zelo pomembno, kakšen bo rezultat ene tekme. Volčič ni edini, ki ne mara nogometa. Slavoj Žižek, naš najboljši filozofski izvozni artikel, je za te dni angleški BBC dejal, da nogometa preprosto ne razume. "Težko razumem, kaj naj bi bilo tako fascitinantnega v tem, da en butast moški bolje brca žogo od drugega? Še bolj radikalno gledam na smučanje. Kakšen smisel ima to, da greš na hrib in se potem spustiš dol - namesto da bi ostal spodaj in bral dobro knjigo?"
Nekateri kritiki so do športa še bolj neusmiljeni. Noam Chomsky, lingvist in politični mislec, športna preprosto ne mara. Po njegovem mnenju se za športom, za velikimi medijskimi spektakli, skrivajo zli nameni. "Šport ljudem ponudi nekaj, na kar naj bodo pozorni, pa čeprav je to brez vsakega pomena", pravi Chomsky. Bolje je, da ljudje gledajo šport, kot pa da skrbijo za stvari, ki so bistvene. Chomsky preprosto ne razume, kako lahko posamezniki vedo, koliko košev je dal nek košarkar, ne vedo pa recimo, kaj je pravi problem globalnega segrevanja. Narkotične moči kruha in iger po njegovem prepričanju ne izkoriščajo le oglaševalci, lastniki športnih moštev, športniki, ki s herojskimi potezami služijo nepredstavljivo veliko denarja, pač pa je šport mehanizem ideologije, sistem, kateremu je v interesu, da se ljudje ukvarjajo z nepomembnimi stvarmi, da iščejo heroje, da vzklikajo v en glas, da sledijo eni zastavi. S Chomskim, Volčičem in Žižkom se pač moram strinjati. Nogometna obsesija, ki te dni zapušča Evropo, je nekaj nerazumljivega. A kaj, ko sem bil tudi jaz vseskozi njen sestavni del. Šport, bolje evropsko nogometno prvenstvo, je gotovo opij za ljudstvo. Enako, kot je opij za ljudstvo po marksističnem izročilu tudi religija. Oba imata isto funkcijo, človeku pomagata, mu dajeta občutek pripadnosti, identitete, upanje in smisel. Šport in religija ponujata zgodbe, spektakel, nerešljive uganke, veselje in razočaranje. Ponujata instantna čustva. In vero. Zato ni bilo nič nenavadnega, da je trener hrvaške reprezentance Slaven Bilič na svojih novinarskih konferencah velikokrat uporabljal besedo bog, skupaj z množico njenih izpeljank. Podobno, kot je tudi Srečko Katanec omenil boga, ki nas je iz zasnežene Ukrajine spravil na evropsko nogometno prvenstvo ...
V tistem davnem slavnostnem trenutku sem tudi jaz za tole rubriko v Našem času zapisal, da sem bil zaradi nogometne pravljice ponosen, ker sem Slovenec (in naj hitro dodam, da danes zaradi nogometa na svoje slovensko poreklo pač ne morem biti ponosen). Cas pravljice je nekoč v Mladini podobno opisal tudi Jure Aleksič. "Jebeš razne velike in male osamosvojitvenike, ki se sedaj vsevprek prepucavajo prek časopisov, kdo da je imel takrat in takrat največ zaslug za to in to, z zlatimi črkami moramo na častno mesto v knjigo slovenske državnosti vpisati četo naših neuničljivih carjev, ki je brez vsakega rešpekta in z največjo možno mero srčnosti štartala in si odločno podredila nekaj tisočkrat favoriziranega nasprotnika. Prvič v življenju čutim tisti pravi, globinski nacionalni ponos, ki nam poživlja žile, srce razjasni in oko. Ce mi boste na to odvrnili, da se vam zdi to nemalo bebavo, nimate najmanjšega pojma o nogometu ."
Hm, morda imajo Žižek in drugi veliki misleci prav, ko kritizirajo nogomet in športne spektakle, a kaj, ko športa ne spremljajo, ne razumejo in jih niti ne zanima.
Nekateri so jih zelo veseli, drugi se zaradi njih zelo jezijo.

NASI KRAJI IN LJUDJE
Trasa morda vendarle med obema jezeroma?
Člani odbora za razvoj regije Saša pozivajo vlado k čim hitrejšim pripravam na izgradnjo hitre ceste - Predlagajo podaljšanje prvega odseka ceste do severa Velenja
Tatjana Podgoršek
Na drugi seji so člani odbora za razvoj regije Saša, ki deluje pod okriljem Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Velenje, naslovili na ministrstvi za okolje in prostor ter promet nekaj pobud v zvezi z izgradnjo hitre ceste Šentrupert-Holmec. Na seji prejšnji teden, na kateri so se seznanili z nekoliko popravljenim predlogom trase odseka ceste v mestni občini Velenje, pa so obravnavali odgovore obeh ministrstev ter Direkcije RS za ceste nanje.
Ob tem so izrazili zadovoljstvo, ker so v Ljubljani prisluhnili njihovi pobudi o delitvi trase hitre ceste od Šentruperta do meje s sosednjo Avstrijo na več odsekov ter o pripravili državnega prostorskega načrta za vsak odsek posebej. Tako
kot člani odbora tudi na omenjenih naslovih ocenjujejo, da bi to res lahko olajšalo načrtovanje in gradnjo hitre ceste, morda bi jo tudi pospešilo, saj bi lahko začeli graditi cestne odseke, ki ne bodo sporni.
Prvi odsek predvideva traso od avtoceste A1 Šentilj-Koper do načrtovanega priključka na južnem delu Velenja (pri Gorenju), drugi od tu do načrtovanega priključka Slovenj Gradec jug, tretji od tam do Dravograda z obvoznicami, četrti odsek pa od priključka Otiški Vrh do mednarodnega mejnega prehoda Holmec. Člani odbora so k
predlaganim imeli eno samo pripombo, in sicer na prvi odsek. Predlagali so namreč, da bi tega podaljšali do predvidenega priključka na severu Velenja, torej do odcepa za Konovo. Niso jim pa v Ljubljani odgovorili, ali bo trasa bodoče hitre ceste potekala med obema jezeroma, kar sta pred meseci predlagala direktor Premogovnika Velenje in predsednik odbora za razvoj regije Saša dr. Milan Medved in velenjski podžupan ter poslanec Bojan Kontič. Ministrstvo za okolje in prostor bo namreč to možnost proučilo v postopku izdelave podrobnih strokovnih podlag, in
sicer na osnovi podatkov, ki jih bo pridobilo od Premogovnika Velenje.
Med zahtevami in pobudami s prejšnje seje odbora je bilo tudi vprašanje o terminskem planu za izdelavo državnih prostorskih načrtov za posamezne odseke in financiranja. V odgovoru pa so pristojni v Ljubljani zapisali, da bo terminski plan za izdelavo podrobnih strokovnih podlag narejen do konca prejšnjega meseca in da ministrstvo za okolje in prostor termin-skega plana dokončne uresničitve projekta ne more izdelati, ker se s sprejemom uredbe o državnem
prostorskem načrtu v vladi njegove pristojnosti končajo. Denar za izdelavo strokovnih podlag in dopolnjenih osnutkov državnega prostorskega načrta naj bi bil pripravljen v letnem planu razvoja in obnavljanja avtocest za letos. Do sprejema uredb o državnih prostorskih načrtih pa naj bi na državni ravni proučili in določili tudi vire financiranja izgradnje.
Člani odbora so pristojne strokovne službe znova pozvali k izdelavi celovitega terminskega plana izgradnje hitre cesta Šentrupert-Holmec za vsak odsek posebej, saj je cesta pogoj za nadaljnji razvoj
regije Saša na vseh področjih. Odločitev o predlogu velenjskega župana Srečka Meha, ki je predlagal ustanovitev posebne pravne osebe, zavoda, ki bi koordiniral aktivnosti za izgradnjo ceste, pa so preložili na sejo, ki bo predvidoma septembra.
Na tej seji naj bi obravnavali tudi sporazum o usklajenem načrtovanju turistične infrastrukture v regiji Saša. Pripravila naj bi ga Savinj-sko-šaleška razvojna agencija, ki je leta 2006 po naročilu občin in zbornice izdelala regijski razvojni program.
Pot so spremenili v lepo in sodobno cesto
Rečica ob Paki, 24. junija - Uporabniki ceste Rečiški most-Ocepek v občini Šmartno ob Paki se že nekaj časa vozijo po posodobljenih 960 metrih cestnega odseka. Minuli torek pa so na krajši priložnostni slovesnosti pridobitev tudi uradno predali svojemu namenu. Naložba je veljala blizu 75 tisoč evrov.
Rajko Pirnat, predsednik odbora vaške skupnosti Rečica ob Paki, je povedal, da so kolovozno pot pred 30 leti krajani razširili ter asfaltirali, zaradi dotrajanosti in zahtev po višjih standardih pa so jo letos temelji-
to posodobili. Ob cesti živi v 14 hišah blizu 50 ljudi, ki se prevažajo s 23 avtomobili, blago za svoje potrebe pa prevažajo še s tovornjaki, traktorji in kombiji. "Pravijo, kjer je volja, je tudi pot. Pot smo spremenili v lepo in sodobno cesto. Veseli smo, da je izvajalec prisluhnil našim željam, svetnikom in županu pa smo hvaležni za podporo našim prizadevanjem."
Po besedah predstavnika izvajalca del Emila Grobelnika so na cesti predvideli manjša obnovitvena dela. Ko pa so zasadili prve lopate, so spoznali, da je povsem dotrajana.
Šmarški župan Alojz Podgoršek je med drugim poudaril, da življenje ni enostavno in tudi do posodobljene omenjene ceste ni bilo priti enostavno. Obnova je bila tehnično zelo zahtevna, posodobili pa so jo tako, da bo kar nekaj naslednjih let služila svojemu namenu brez večjih vlaganj. "Cesta je lepo darilo njenim korist-nikom in nenazadnje tudi občini za dan državnosti," je še dejal Podgoršek. Priložnostni kulturni program so pripravili člani ansambla Navdih in harmonikar Timotej Kreft.
■ Tp
Skupaj so se veselili nove ceste.
Računsko sodišče na posvetu z župani
Občine razpolagajo z ogromno proračunskega denarja, pri čemer prihaja tudi do napak - Kako se jim izogniti?
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 24. junija - V dvorani Nove je v torek dopoldne potekal regijski posvet z župani, direktorji občinskih uprav oziroma s pristojnimi s področja financ občin Savinjsko-šaleške regije na temo problematike razpolaganja z javnimi financami v lokalnih skupno-
Podobni posveti so bili organizirani že v polovici
slovenskih občin.
stih. Gostitelj posveta je bil župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, udeleženci pa so mnenja, stališča in vprašanja, povezana z razpolaganjem z javnimi financami v občinah in s predmetno zakonodajo, izmenjali s predsednikom Računskega sodišča Republike Slovenije dr. Igorjem Šoltesom.
Računsko sodišče je podobne
posvete pred velenjskim pripravilo že za 103 od skupaj 210 slovenskih občin. Znano je, da občine razpolagajo z ogromno proračunskega denarja, da pa pri upravljanju z njim prihaja tudi do napak. Zato je bilo osrednje vprašanje posveta namenjeno temu, kako se jim izogniti.
Lani toliko dobička kot ze dolgo ne
Rast čistega in neto čistega dobička je bila lani v regiji Saša za 50 odstotkov višja kot v Sloveniji, zmanjšala se je tudi čista izguba, dodana rednost pa je še vedno precej manjša od slovenskega povprečja
Tatjana Podgoršek
Po podatkih AJPES-a se je število gospodarskih družb v regiji Saša lani povečalo za 812 ali za 6,4 odstotka v primerjavi z letom 2006, število zadrug pa je ostalo nespremenjeno (6). Med družbami je več kot 91 odstotkov mikro družb, 4,3 odstotke majhnih, dobra 2 odstotka srednjih in malenkost več velikih družb.
"Kazalci za leto 2007 kažejo, da so družbe (podatkov za samostojne podjetnike še ni) dosegle mnogo dobrih rezultatov, pa vendarle je bila rast na državni ravni še vedno hitrejša kot v regiji Saša," so na seji (prejšnji teden) pri pregledu njihovih doseženih rezultatov poslovanja ugotavljali člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske
zbornice Velenje. Svetla točka je -po njihovem mnenju - 38,5-odstot-no zmanjšanje čiste izgube (na državni ravni se je povečala za 24 odstotkov) ter rast čistega in neto čistega dobička. Tega so družbe v regiji ustvarile toliko kot že dolgo ne. Čisti dobiček je lani znašal 76,7 milijona evrov in je bil za 64,5 odstotkov večji kot leto prej, še bolj pa je porasel neto čisti dobiček. Največ slednjega so ustvarile družbe s področja predelovalnih dejavnosti.
Sicer pa je dobrih 20 tisoč delavcev ali 2 odstotka več kot leta 2006 v gospodarskih družbah regije Saša lani ustvarilo dobrih 2.456 milijonov evrov prihodkov (za 17 odstotkov več kot predhodno leto), dohodki pa so bili višji za več kot 15 odstotkov. Dodana vrednost se je v pri-
meijavi z letom 2006 lani dvignila za desetino in je znašala 31.175 evrov, kar pa je še vedno precej manj od slovenskega povprečja in povprečja v EU.
Člani upravnega odbora Savinj-sko-šaleške gospodarske zbornice se bodo na seji znova sešli predvidoma v mesecu septembru. Takrat naj bi zbornica organizirala konferenco kakovosti na temo varstva in zdravja pri delu. Do konca leta pa naj bi se zvrstile še razvojna konferenca, novembra okrogla miza na temo javno-zasebna partnerstva, v začetku decembra okrogla miza o učinkih gostovanja sej upravnega odbora pri članicah zbornice in analiza poslovne uspešnosti letošnjega srečanja velikega in malega gospodarstva.	■
^Hjs
Poletne kulturne prireditve
Na različnih lokacijah v mestu se bo julija in avgusta zvrstilo več kot 40 poletnih dogodkov
Velenje - V Velenju tudi letos pripravljajo bogat program poletnega kulturnega dogajanja, ki bo potekalo že štiriindvajsetič, prvič pa jih prireja nov javni zavod Festival Velenje.
Sinoči, 2. julija, so jih odprli člani Rudarskega okteta, ki so na predvečer rudarskega praznika nastopili na Velenjskem gradu; otvoritveni program so popestrile tudi plesalke Plesnega teatra Velenje, ki deluje v okviru Festivala Velenje.
V juliju in avgustu se bo v Velenju zvrstilo več kot 40 poletnih dogodkov, ki bodo potekali na številnih lokacijah v mestu. Prireditve bodo namenjene različnim okusom in ciljnim skupinam. Vsako sobotno dopoldne bo prijetno tudi v središču mesta, kjer se bodo zvrstile številne lutkovne in igrane predstave za otroke, bolšji sejmi, nastopi ljudskih pevcev ...
Med novosti sodijo filmske projekcije na prostem, ki jih bodo vsak ponedeljek ob 21. uri priprav-
ljali pred domom kulture Velenje, in projekt Poletje na travniku, ki ga bodo organizatorji na zelenici pred kulturnim domom izvajali vsak torek v dopoldanskem in popoldanskem času, namenjen pa bo prijetnemu preživljanju prostega časa otrok. V lokalu Ritmo kafe ob Velenjskem bazenu bodo ob torkih zvečer pripravljali potopisne večere, na katerih bodo predavali velenjski popotniki.
Zainteresirani za čim boljše kadre
Na Visoki šoli za varstvo okolja je uspešno opravila prvo nastopno predavanje nosilka predmeta človek in kemija
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 26. junija - Visoka šola za varstvo okolja Velenje (VŠVO) je bila kot samostojen visokošolski zavod ustanovljena februarja leta 2007. V njej bodo izvajali visokošolski program prve stopnje za pridobitev strokovnega naziva diplomirani ekotehnolog. Prve študente bo VŠVO sprejela že v tem študijskem letu. Kot je povedala direktorica mag. Milena Pečovnik, je zanimanje za vpis preseglo vsa pričakovanja.
"Že s prvo prijavo se je prijavilo 99 zainteresiranih, pod drugo
še 89, zato smo zaprosili Senat za visoko šolstvo, da nam je povečal dovoljeni vpis s 50 na 60 slušateljev, poleg tega pa imamo še 25 interesentov za izredni študij."
V tem času so na vrhuncu kadrovske priprave za začetek študijskega leta. Pred tednom dni so imeli prvo nastopno predavanje dr. Nataše Kovačič, doktorice kemijskih znanosti iz Šentjurja pri Celju, ki bo predavateljica s področja kemije in okolja. Pred komisijo v sestavi primarija docenta dr. Ivana Ržena, prof. dr. Lucije Zupančič - Kralj in prof. dr. Jožeta Marsela je uspešno opravila
nastopno predavanje. Predavala bo predmet človek in kemija v prvem letniku študijskega programa.
Z drugimi kadri se dogovarjajo. "Imamo ustrezno habilitirane predavatelje, nekaj docentov, rednih in izrednih profesorjev, tako da bo zasedba profesorskega kadra dobra. Seveda želimo, da študentom ponudimo čim boljši kader, zato da bo njihovo znanje po končanju študija takšno, da bodo zanimivi za zaposlitev."
Udeleženci tabora z animatorkami tik pred zaključno prireditvijo, na katero so povabili
tudi starše.
Bilo je suuuper!
Čeprav je šolskega leta 2007/2008 že konec, je bilo v osnovni šoli bratov Letonja v Šmartnem ob Paki minule dni še živahno
Tu so se namreč "utaborili" udeleženci šestega poletnega tabora v organizaciji Društva prijateljev mladine Šmartno ob Paki.
Za dobro počutje in pestro druženje je za 22 udeležencev skrbelo 10 animatork. "Bilo je suuuper, so ti pripovedovali svojim staršem, ki so si na zaključni prireditvi (minulo soboto) v besedi in sliki ogledali, kaj so v treh dneh počeli njihovi otroci.
Dominika Podgoršek Lesnjak, predsednica dru-
štva, je povedala, da so bile rdeča nit letošnjega tabora olimpijske igre. Na to temo so pripravili ustvarjalne delavnice, zanimivo je bilo srečanje z atletoma Jolando Čeplak in Maticem Nežmahom na atletskem stadionu v Velenju, za pravo olimpijsko razpoloženje so poskrbeli člani Športno-rekreacijskega društva Gavce - Veliki Vrh, ki so za udeležence tabora pripravili štafetni tek. Sploh super je bilo kopanje na velenjskem bazenu. "Zelo smo veseli odziva otrok, njihovega zavzetega vključevanje v aktivnostih ter seveda njihovega navdušenja."
Poletni tabor prihodnje leto? "V načrtu je. O njegovi rdeči niti bomo razmišljale članice društva po poletnih dopustih. Upamo, da bomo izbrale pravo temo, tako, ki bo pritegnila zanimanje otrok in tudi njihovih staršev," je še dejala Dominika Podgoršek Lesnjak.
■ Tp
Poletno festivalsko migetanje
22. avgusta se v Velenje že enajsto leto zapored vrača Kunigunda, ki bo mestu ponovno pospešila včasih prepočasen utrip
Tina Felicijan
Letošnje poletno dogajanje za mlade in mlade po srcu bo koncentrirano na treh dobro znanih in preizkušenih lokacijah. Prva je Mladinski center Velenje, kjer se mladi zbirajo vse leto, druga je kotalkališče v Sončnem parku in tretja park pred velenjsko gimnazijo, ki bo letos deležen dolgo pričakovane in skrajno potrebne prenove. Mladinski svet Velenje se je v sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje in Šaleškim študentskim klubom lotil preobrazbe parka v varnejši in za prireditve primernejši prostor. V obnovo razsvetljave Vodnikove ceste, dodatno namestitev 10 klopi in 13 košev ter v izgradnjo tlakovanega odra bo občina vložila 40 000 evrov. Tako se bo Park prelevil v prostor, ki bo primeren za prireditve in festivale, kot je Park .spet dogaja. V juliju in avgustu se bo tako zvrstilo več koncertov različnih glasbenih zvrsti, tematskih delavnic in športnih prireditev. V parku se bo torej kaj dogajalo skoraj vsak dan od 21. ure do polnoči. Organizatorji niso poskrbeli le za zanimive vsebine, ampak tudi za sanitarije, ki bodo v času dogajanja na voljo v velenjski gimnaziji, in za gostinsko ponudbo, saj bo partner Max klub pijačo prodajal po dijakom dostopni ceni. Celoten program Park spet dogaja bo znašal od 3000 do 4000 evrov, pričakujejo pa okrog 200 obiskovalcev na dan.
Tudi na kotalkališču v Sončnem
parku bodo v juliju in avgustu potekale aktivnosti, ki so namenjene predvsem mlajšim. Med 17. in 20. uro bodo na voljo družabne in športne igre, posebej zanimivo pa bo na plesnih delavnicah.
Tik preden se bo poletje izpelo v jesen, pa bo v Velenje prišla lepa grajska čarovnica Kunigunda. 11.
ličnejših lokacijah po vsem mestu. Najpogosteje bodo potekale na Titovem trgu, Cankarjevi ulici, v gimnazijskem parku in pred MAX klubom. Letos bodo nastopile glasbene skupine, ki jih med letom ne slišimo prav velikokrat. Tako bodo vsaj to poletje na svoj račun prišli ljubitelji jazza, regeja in skaja.
Dimitrij Amon, predsednik Mladinskega sveta Velenje, in Maja Hostnik, v. d. direktorice Mladinskega centra Velenje, tudi tokrat nista skoparila z informacijami.
festival mladih kultur letos pripravlja t.i. Dream team, skupina 30 mladih z Majo Hostnik na čelu, ki poudarja, da si v prihodnje želi še tesneje sodelovati z mladimi, ki jim ni vseeno za Kunigundin srčni utrip. Pri organizaciji več kot 70 dogodkov in delavnic jim pomagajo tudi Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, MAX klub in Mestna občina Velenje, častni pokrovitelj festivala Kunigunda pa je že enajsto leto župan Srečko Meh. Kuni-gundine prireditve bodo na najraz-
Obiskovalci bodo lahko uživali v uličnem gledališču, najrazličnejših plesnih predstavah, tematskih delavnicah in ostalih kulturnih prireditvah. Žal se Kunigunda letos ne bo vrnila na Velenjski grad, bo pa zato prisotna v samem središču mesta vse do 30. avgusta. Stroške letošnjega festivala, ki znašajo 20.000 evrov, krije MO Velenje, saj so spodbude iz gospodarstva zelo slabe, organizatorji pa pričakujejo več kot 5000 obiskovalcev.
Novo ime in vodstvo
Območno združenje RK Mozirje v zadnjih štirih letih iz 5 prešlo na 9 krvodajalskih akcij - Pomoči potrebnim pomagali na njihov najboljši način - Nova predsednica združenja je Ana Kladnik
Tatjana Podgoršek
10 krajevnih organizacij RK od Solčave do Mozirja od minulega četrtka dalje deluje pod okriljem Območnega združenja Zgornje Savinjske doline in ne več območnega združenja Mozirje. Ima pa tudi novo predsednico. Na redni letni volilni skupščini, bila je v prostorih osnovne šole v Lučah, so to nalogo zaupali Ani Kladnik z Ljubnega ob Savinji. Na tem mestu je zamenjala nazarskega zdravnika Bojana Leskovška.
Po besedah Ilke Kramer Marolt, sekretarke združenja, so novo ime združenja narekovale potrebe in spremembe. "Tudi tako se želimo še bolj približati vsem občanom in občankam sedmih občin Zgornje Savinjske doline," je pojasnila. Sicer pa je v preteklih štirih letih delo združenja temeljilo na poslanstvu RK, začrtanem delovnem programu ter na dejanskih potrebah ljudi. "Delali smo dobro, največ zaslug za to pa imajo naši aktivisti." Pri naštevanju opravljenih nalog je Kramerjeva izpostavila krvodajalstvo, pri katerem so iz petih akcij leta 2004 prišli na
Sekretarka Območnega združenja Zgornje Savinjske doline Ilka Kramer Marolt: "Brezposelnih je v dolini res manj, a je vse več takih, ki z nizkimi plačami težko preživijo skozi mesec."
9 v tem letu. Akcij se v povprečju udeleži približno nekaj manj kot 700 krvodajalcev. "Naraščanje števila slednjih je spodbudno. Ena od naših glavnih dejavnosti pa je socialna. V sodelovanju s centrom za socialno delo, šolami, z občinami in seveda z našimi aktivisti na
terenu smo poskušali čim prej zaznati pomoči potrebne občane in jim pomagati kar se da najbolje. Ponavadi s hrano, obleko, brezplačnim letovanjem, nekaj manj pa v zadnjem času s plačilom položnic in nakazilom kakšnih drugih sredstev." Poleg omenjenega so skrbeli za preventivno zdravstveno vzgojo občanov, se vključili v odpravo posledic lanske septembrske vodne ujme, ki je v Zgornji Savinjski dolini povzročila precej škode. Pomagali so 80 družinam, uspešno pa so v sodelovanju z RK Slovenije izpeljali tudi akcijo zbiranja denarja za izgradnjo nove hiše družini Deleja iz Trnovca v občini Rečica ob Savinji. Krameijeva je izpostavila še lansko organizacijo regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči CZ in RK.
Tudi v novem štiriletnem obdobju ostajajo prednostne naloge podobne dosedanjim: organiziranje krvodajalskih akcij, pridobivanje novih darovalcev krvi, pomoč občanom ob naravnih in drugih nesrečah, reševanje socialnih stisk ljudi. "Ob tem bi rada poudarila, da se število brezposelnih v dolini res manjša, a je vse več takih, ki z nizkimi osebnimi dohodki težko povežejo začetek in konec meseca. Vsaj 10 na mesec jih potrka na naša vrata. Glede na nadaljnjo rast cen osnovnih življenjskih potrebščin jih bo v prihodnje še več. "
Vsake 4 leta območno združenje podeli priznanja in diplome za nesebično pomoč in razdaja-nje na dobrodelnih akcijah. Letos so podelili 15 zahval in 24 priznanj.	■
MLADI
Že za samo opazovanje je potrebnega precej časa
Uspešna mlada raziskovalka Ana Špes je menila, da bi lahko za raziskovalno nalogo Ugotavljanje genotoksičnosti metil tetrabutil etra z allium testom nekaj dobila, ker ...
Tatjana Podgoršek
Ana Špes iz Velenja si bo šolsko leto 2007/2008 zapomnila po kar nekaj dogodkih, ki so ji popestrili zadnji letnik splošne in strokovne gimnazije Šolskega centra Velenje. V ospredju vseh je seveda matura, ki ji bo - če bo uspešna, o čemer ne dvomimo - omogočila nadaljevanje študija na medicinski fakulteti, pa odličen učni uspeh, pridobitev naziva naj dijakinje Šolskega centra Velenje, ponosna pa je tudi na zlato priznanje, ki ga je prejela na državnem srečanju mladih raziskovalcev za nalogo Ugotavljanje genotoksičnosti metil tetrabutil etra (MTBE) z allium testom.
Idejo zanjo je našla na internetu. Zanimalo jo je, kaj je MTBE. "Najdemo ga skorajda povsod: vdihavamo ga iz zraka, saj je nadomestek svinca v bencinu, je v pitni vodi, zemlji. Prav zastrašujoče je, da je kemikalija zelo poceni, vemo pa, kaj to pomeni za industrijo. Zadeva pa ni takšna, da bi kar zamahnil z roko: češ, pa kaj potem," je komentirala Ana in nadaljevala: "raziskava je namreč
Ana Špes: "Upam, da bom z raziskavo pripomogla k nadaljnjim raziskavam o vplivih in učinkih MTBE na rastline, na ljudi ter k osveščanju slednjih o kakovosti pitne vode."
pokazala, da z večanjem koncentracije MTBE v pitni vodi narašča tudi odstotek celic s poškodovanimi kromosomi. Njegov vpliv smo zaznali že pri manjših koncentracijah."
Ana je preverjala, v katerih kon-
centracijah vodne raztopine MTBE vpliva na spremembe pri delitvi celic koreninskih vršičkov čebulic šalotke. Čebulice je namočila v različne koncentracijske vodne raztopine MTBE, jih nato vzorčila in fiksirala. "Za določitev mitotskega indeksa (delež celic, ki se delijo) smo pregledali 3000 celic na preparat. Pri določevanju abe-racijskega indeksa (ta pove, koliko od določenih opazovalnih celic je imelo poškodovane kromosome), pa 90 anafaz in prav toliko metafaz. Ze za opazovanje preparatov in ugotavljanja kromosomskih poškodb potrebuje raziskovalec veliko potrpežljivosti pri delu in praktičnih preizkušnjah z mikroskopom." Sta ji bili mentorici mag. Nataša Kopušar in Meta Zaluber-šek v veliko pomoč? "Pri uvajanju v delo sem potrebovala njuno pomoč in izkazali sta se."
Naloga je bila, ugotavlja Ana, kar zahtevna. Tudi zaradi izdelave zloženke z veliko slikovnega gradiva. Zanjo se je odločila zato, ker v Sloveniji na omenjeno temo ni na voljo ustrezne literature.
Naloga je upravičila pričakovanje mlade raziskovalke. Ni se je lotila zaradi priznanja, ampak zato, ker jo takšno delo veseli, ker ima rada izzive in ker želi prispevati kanček k osveščenosti ljudi. Je pričakovala zlato priznanje? "Sem upala, da bom nekaj "zaslužila", ker sem v raziskovalno nalogo vložila veliko truda, časa in ker sem jo izdelala sama. Vsak je vesel, če pride na cilj. Zlato priznanje je potrditev, da sem delala prav in dobro," je še dejala Ana Špes.
Ogromno nasprotujočih si podatkov
Mladi raziskovalci Manca Dremel in Tjaša Herlah preverjali, kje in kako se najhitreje razgradijo nakupovalne vrečke iz blaga, papirja in plastike
Tatjana Podgoršek
Manca Dremel in Tjaša Herlah sta v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline že sodelovali, na kar ju že spominja zlato priznanje. To ju je spodbudilo, da sta se kot devetošolki osnovne šol Gustava Šiliha Velenje znova odločili za raziskovalno dejavnost in za letošnje gibanje izdelali nalogo Uporaba nakupovalnih vrečk in njihova razgradnja v tleh. Zanjo sta na regijskem tekmovanju prejeli srebrno, na državnem srečanju mladih raziskovalcev pa zlato priznanje. Pri raziskovalnem delu sta ju usmerjali mag. Anita Povše in Suzana Pustinek.
"Lanska izkušnja je bila zelo dobra. Veliko sva se naučili, letos pa sva znanje nadgradili. Kot bodočima srednješolkama nama bo zanesljivo koristilo," sta dejali. Kot sta povedali, je ideja za nalogo prišla sama od sebe. "Ljudje smo veliki porabniki nakupovalnih vrečk. V eni do Mercatoijevih trgovin v Sloveniji jih prodajo 3 milijone na leto. Doma jih prelagamo s kupa na kup, brezvestneži pa odvržejo tudi tam, kjer jih ne bi smeli - v naravi."
Manca in Tjaša sta si pred začetkom raziskovalnega dela zastavili šest hipotez. Med drugim sta predvidevali, da so papirnate vrečke okolju bolj prijazne kot plastične, da v Šparu prodajo več kot 500 nakupovalnih vrečk na dan, da se vrečke v gozdu hitreje razgradijo kot na vrtu in na kompostu. Kate-
ra od teh drži in katera ne, sta preverjali tako, da sta na omenjenih površinah zakopali pet različnih vrečk: papirnato, biorazgradljivo, vrečko iz blaga, navadno plastično ter vrečko za sadje in zelenjavo. Vrečke sta trikrat odkopali, in sicer po 8, 13 in 23 tednih. "Pridobili
izvodnjo je potrebnega veliko več lesa in energije."
Delo na terenu, analiza pridobljenih podatkov, izdelava naloge je bilo vse prej kot enostavno delo. A Tjaša in Manca sta danes zadovoljni. Ne le zaradi zlatega priznanja, ki ga nista pričakovali, ampak
Manca in Tjaša: "Za uporabo so najprimernejše vrečke iz blaga, ker se najhitreje razgradijo in ker tudi po večkratni
uporabi ostanejo enake."
sva veliko podatkov, med njimi tudi kar nekaj nasprotujočih si. Sami pa sva ugotovili, da se sicer na vrtu, v gozdu in na kompostu najbolje razgradijo papirnate, biorazgrad-ljive vrečke in vrečke iz blaga. In še, da so se najhitreje razgradile vrečke, ki sva jih zakopali na kompostu, najkasneje pa tiste v gozdu, kar naju je zelo presenetilo. Prav tako kot prepričanje velikega števila ljudi, da je papirnata vrečka okolju prijazna. To ni res. Za njeno pro-
tudi zaradi tega, ker sta bogatejši še za eno izkušnjo.
Počitnice bosta izkoristili, kot bosta najbolje vedeli in znali. Septembra ju čaka vrsta novosti: osnovnošolske klopi bosta zamenjali za srednješolske, novi bodo sošolci, profesorji: Tjašini v športnem oddelku splošne in strokovne gimnazije Šolskega centra Velenje, Mančini pa na gimnaziji v Celju.
Skok v počitnice
Na zadnji šolski dan se je več kot 200 dijakov in dijakinj Šolskega centra Velenje zbralo v parku pred velenjsko gimnazijo na prireditvi ob koncu šolskega leta Paka fest, ki jo je gledališka skupina Mamoo-ti organizirala prvič
Končalo se je še eno šolsko leto, ki je bilo, kot vsako drugo, polno nadlog in seveda tudi užitkov. V torek, 24. junija, so se dijaki v parku pred velenjsko gimnazijo od šolskega leta 2007/08 poslovili malo
drugače kot prejšnja leta. Nekateri med njimi so žal še vedno bili polni skrbi, večina pa je sproščeno obesila torbo na klin in brezskrbno pole-žavala v travi ali pa preživela aktivno dopoldne na Pakafestu. To je
jim je s tehniko in osebjem na pomoč priskočil tudi Mladinski center Velenje. Za dijake so pripravili turnirje v najrazličnejših družabnih igrah, tekmovanje v vlečenju vrvi, badmintonu, nogometu, odbojki, igri Človek ne jezi se, drek rejs ali tekmovanje s samokolnico in še mnogo drugega. Nekateri obiskovalci Paka festa pa so kljub pestremu dogajanju domov odšli rahlo razočarani. Osrednji dogodek, uprizoritev predstave Obuti maček za odrasle v izvedbi gledališke skupine Mamoo-ti, je namreč bojkotiral. Vsem dobro poznano pravljico o mačku, ki je iz svojega revnega gospodarja hotel narediti uglednega gospoda, sta vodji skupine Mamoo-ti Matej Mraz in Miha Šilc predela-
Matej Mraz: "Kljub temu da veliko delamo za odrasle in tudi otroke, so mladi še vedno tisti, za katere se vedno najraje potrudimo."
prva tovrstna prireditev, ki je zabave željnim dijakom in dijakinjam ponudila sprostitev ob zadnjem šolskem dnevu. Ni naključje, da je središče dogajanja bil ravno park, saj je ta že dolga leta priljubljen kotiček za druženje po pouku ali pa že kar med njim. Dijaki so se lahko zabavali v svojem "domačem" okolju, malo starejši pa so z melanholijo v očeh posedali po klopeh in obujali spomine.
Paka fest so organizirali člani gledališke skupine Mamoo-ti, pri tem pa
la v parodijo na vedenje ljudi današnjega časa. S to predstavo so že navdušili mnogo ljudi po Sloveniji, z uprizoritvijo klasične pravljice pa tudi otroke. Ampak tokrat je v parku "enostavno bilo preveč noro" (kot sta povedala), da bi s predstavo ponovno pritegnili domačo publiko.
Vsekakor se je za vsakogar našlo nekaj, ob čemer se je sprostil, kar je bil glavni namen prireditve. "Za počitek in sprostitev si je vedno treba vzeti čas," je poudaril Miha Šilc. Dijaki, ki so med šolskim letom bedeli za knjigami, bodo njegov nasvet gotovo upoštevali.
■ Tina Felicijan
Pa se je zgodilo - prva menstruacija
Mladi raziskovalki Urška Katanec in Hana Videmšek z Osnovne šole Šoštanj pravita, da fantje nimajo slabega mnenja o menstruaciji
Tatjana Podgoršek
"Nisva računali ali pričakovali, da bova za raziskovalno nalogo Pa se je zgodilo - prva menstruacija, posegli po bronastem (na regijski ravni) ter zlatem priznanju na državnem srečanju mladih raziskovalcev. Zele-li sva spoznati nekaj novega, nekaj, kar naju bo obogatilo. Raziskovanje se nama je zdela prava stvar, menstruacija pa za najstnici, kot sva midve, prava tema. Doslej se je ni lotil še nihče. V zvezi z njo so se nama tako in tako porajala številna vprašanja in naloga je bila prava priložnost za iskanje odgovorov nanje," sta pripovedovali mladi raziskovalki Urška Katanec in Hana Videmšek z Osnovne šole Šoštanj. Na poti do zastavljenega cilja sta jima pomagali že uveljavljena mentorica Jelka Peterlin in Lidia Frelih.
Dekleti sta si zastavili 10 hipotez, od tega sta 4 ovrgli, ostale sta potrdili. Med drugim sta potrdili, da naj-
več deklet dobi menstruacijo pri 12 letih, da jih večina uporablja vložke, potrdili sta tudi, da dekleta danes o njej vedo več, kot so včasih, kar je v svetu sodobne tehnologije logično. Prijetno pa so ju presenetili fantje. Menili sta, da ti na šoli o menstruaciji vedo zelo malo in da niso pripravljeni kupiti vložkov dekletu, ki jo je menstruacija presenetila. A sta se ušteli. "Dekleta doživljamo men-
ljivo še kdo pridružil najinemu mnenju, da v ženska stranišča sodijo tudi koši za vložke, da so načrtovalci premalo pozorni na vrata sanitarij in podobno."
Urška in Hana sta se v minulem šolskem letu prvič preizkusili kot mladi raziskovalki. Pridobljeno znanje in priznanja so jima velika spodbuda pri odločitvi, da bosta sodelavki gibanja Mladi raziskovalci za
struacijo vsaka po svoje, tudi odnos fantov do nje je raznolik, a v večini ti nimajo slabega mnenja o menstruaciji, zato nas ne bi smelo biti sram o tem spregovoriti. Na sploh bi se morali v šoli o tem več pogovarjati. Kakšen krožek, kjer bi lahko spregovorili o puberteti in reševali težave, povezane z njo, ne bi bila slaba poteza. Na teh bi se zanes-
razvoj Šaleške doline tudi prihodnje šolsko leto. Morda bosta že med zasluženimi počitnicami razmislili še o temi. "Naju menstruacija ne more več presenetiti, z raziskovalno nalogo pa sva morda zmanjšali presenečenje drugim," sta sklenili pogovor Urška in Hana.
^Hjs
"To je nagrada celi skupini!"
Amaterska gledališka skupina iz Šentilja je po bučnih aplavzih domače in tuje publike dobila še eno veliko priznanje: igralka Ida Rebernik, ki je v igri Toneta Partljiča Čaj za dve zaslovela v vlogi kmečke ženice, je prejela priznanje za najboljšo amatersko igralko
Ida Rebernik je rojena šentiljčan-ka, mati dveh otrok, včasih je delala v trgovini, sedaj pa je zaposlena v Zdravstvenem domu Velenje. Sama pravi, da ima igralsko žilico po očetu, saj sta se oba z bratom za gledališče navdušila pri njem. V otroštvu je imela tremo pred nastopanjem. Te je seveda še nekaj ostalo, vendar sedaj nastopa z užitkom. "Proslave za 8. marec so bile zame muka, saj sem vedno imela tremo pred občinstvom. Čeprav je vzdušje pred vsako predstavo nervozno, vsa trema izgine, ko dobiš pravi odziv, smeh in aplavz publike," pravi Ida.
Z igranjem se je začela ukvarjati pred desetimi leti, ko so se krajani Šentilja prvič odločili, da bodo pripravili gledališko igro. Od takrat je z veseljem sodelovala v vseh šestih igrah, ki so sledile. Seveda pa igranje ni le zabava in užitek. Priprava na vsako igro zahteva veliko časa in
usklajevanja z drugimi. Ida je prepričana, da se je za vlogo treba zavzeti in najprej ugotoviti, če se vidiš v njej. Po tem šele pride na vrsto piljenje in utrjevanje teksta. Vse, kar je povezano s pripravami, je pravzaprav zelo zabavno. Na vajah se z igralci vedno nasmejijo, čeprav so le-te zelo naporne. Vendar je ves trud gotovo poplačan, ko dvorano napolni publika, ki budno spremlja predstavo in v njej resnično uživa.
Cela skupina pa se je še posebej razveselila nagrade Matiček, ki jo je za svojo vlogo v zadnji, najbolj uspešni igri, prejela Ida. To je nagrada, ki jo po mnenju strokovnih ocenjevalcev amaterskih gledaliških skupin dobi najboljši igralec. Vendar Ida vztrajno poudarja, da to ni le njena nagrada, pač pa je priznanje celi skupini. Vsi krajani po tihem upajo na novo igro, vendar so gle-dališčniki skrivnostni in ne želijo prehitro izdati, kaj se plete. Gotovo pa pripravljajo kaj zabavnega, saj so komedije z lahkotnimi vsebinami področje, ki jim je najbolj pisano na kožo.
■ Tina Felicijan
Ida Rebernik je med krajani in ostalimi gledalci zaslovela v vlogi preproste kmečke ženice, ki se nikakor ne ujame z meščansko damo (to je odigrala Biserka Hrnčič).
Šaleški akademski pevski zbor gostoval na Češkem
Od petka, 27., do nedelje, 29. junija je na Češkem gostoval Šaleški akademski pevski zbor Velenje pod vodstvom Danice Pirečnik
Šaleški akademski pevski zbor na gradu Roštejn na Češkem (Foto: Ksenija Mikor)
Pevci so se odzvali povabilu njihove nacionalne organizacije za ljubiteljske kulturne dejavnosti in se kot gostje udeležili njihovega državnega zborovskega srečanja "Festival zborovske umetnosti".
Zborovsko srečanje je potekalo v mestu Jih-lava na južnem Češkem. Pevci so se v tem mestu, ki ima dobrih petdeset tisoč prebivalcev, predstavili s koncertnim programom, v katerem so nastopili predvsem s slovensko umet-
no in ljudsko pesmijo. Poleg našega zbora sta bili iz tujine povabljena še poljski in indonezijski zbor. Nastop jim je zelo uspel, prireditev pa je potekala v mestnem kulturnem domu. Zbor je zapel tudi na bližnjem gradu Roštejn, znanem tudi po tem, da se je na njem rodil češki zbiralec ljudske umetnosti František Foit, zelo dobro poznan po afriški ljudski umetnostni zbirki tudi Velenjčanom. Pevci so si ob poti ogledali še zaščiteno in izjemno lepo Unesco-
vo srednjeveško mesto Telč. Ker je bilo gostovanje tudi zadnje pevsko dejanje v pevski sezoni, so sproščeno zaključili letošnjo pevsko sezono. Podobno, kot so jo začeli, so jo tudi zaključili - z gostovanjem v tujini, kjer so predstavljali domačo in v tujini vse bolj prepoznavno zborovsko glasbo.
Za naslednje leto že snujejo nove načrte, ki bodo ob 10-letnici zbora še posebej zanimivi.
■ Matjaž Šalej
Konzerve in Budvar
Pred leti sem v turističnem vodiču po Pragi prebrala, da je Praga ena najlepših in hkrati najnapornejših turističnih destinacij na svetu. Najlepša seveda zaradi vseh znamenitosti, ki jih mesto ponuja, in najnapornejša zaradi trume turistov, ki se ob vsakem letnem času drenjajo skozi mesto. Poleti se moraš kar potruditi, da na praških ulicah med množico jezikov slišiš tudi češkega, sploh ker prebivalci mesta v času, ko je prečkanje Karlovega mostu že prava avantura, raje uberejo manj obljudene poti oziroma se tudi sami odpravijo na počitnice.
Minuli petek, potem ko so se šolarji do jeseni poslovili od šolskih klopi, je bilo na glavni praški železniški postaji še bolj živahno kot ponavadi. Taborniki so bili s polnimi nahrbtniki in peresom za klu-buki z mislimi že nekje v gozdovih Šumave ali Krkonošev, medtem ko so se praške družine odpravljale na deželo v svoje "chate", vikend hišice, ki so kot gobe po dežju zrastle po letu 1968, v času t. i. normalizacije in "vikendmanije", saj so Pražani povprečno na leto, z doma pripravljenimi dunajskimi zrezki in francosko solato preživeli v svojih vikend hišicah 100 do 120 dni na leto.
Seveda pa so za Cehe najljubša morska destinacija obale Jadrana. Prav zabavno je bilo brati pred kratkim izdano knjigo "Češkoslovaška na Jadranu" zgodovinarja Boruta Klabjana, ki ugotavlja, da je igrala češka skupnost vidno vlogo v veselem tržaškem kozmopolit-skem okolju, predvsem v zadnjih letih pred propadom habsburške vladavine, ko so se Cehi vse od Gradeža pa tja do Raba ukvarjali tudi s turistično ponudbo. Najbolj priljubljena češka destinacija, na primer na Krku, je bila Baška, kjer so bili prav Cehi najbolj zaslužni za to, da se je razvila v znano turistično letovišče. Tudi na Rabu so imeli Cehi svoje namestitvene kapacitete, otok pa je bil v češkem okolju znan kot "nudistični raj". Tolikšna prisotnost Cehov v turističnem sektorju ob Jadranu je bila povezana z velikim številom čeških turistov. Ceški turizem se je začel iz ožjih krogov širiti v drugi polovici 19. stoletja, ko je bil v Pragi ustanovljen "Klub čeških turistov", in območje zgornjega Jadrana je postalo njihova priljubljena destinacija. V sklopu obmorskih hotelov v Portorožu je bil direktor kar dveh Ludvik Masaryk, starejši brat Tomaša Masary-ka, kasnejšega češkoslovaškega predsednika. Kljub velikemu številu pa so bili češki gostje včasih tudi predmet kritik; hrvaški književnik Franjo Horvat - Kiš je na primer v zapisih o svojih popotovanjih po Istri zabeležil: "UMedolinu ima mnogo Ceha na kupanju i svi žive od konzerve --- ima ih preko dvijesta ovih Ceha ali svi nama od njih malo hasne. Ispije pivo i to je sve. Objeduje pod smokvom na tratini. Ako dode u gostionicu još je na teret. Od ručka mu moraš ostatke čuvati za večeru, za njim čistiti i to --- da popije po litru piva ...".
V čeških medijih je bilo v zadnjih tednih veliko ostrih besed zapisanih in izrečenih na račun hrvaške prepovedi vnosa mesa in mlečnih izdelkov na Hrvaško. V teh polemikah me na slovenske razprave spominjajo češke trditve, kako Hrvati pozabljajo, da so ravno češki turisti reševali hrvaški turizem v kaotičnih devetdesetih letih. A kdo je resnični rešitelj hrvaškega turizma, naj ostane tema za razglabljanje v prihajajočih poletnih večerih.
■ Ana Kladnik
C*	• •	v
Spomini na čas osamosvajanja
V petek je na letališču v Lajšah pri Šoštanju OO ZVVS Velenje organizirala tradicionalno srečanje dobitnikov spominskega znaka Golte s pripadniki 15. HEB SV. Srečanje je namenjeno negovanju spominov na vojno za osamosvojitev Slovenije, še posebej pa na prevzem prvega zračnega plovila, ki sta ga v TO prepeljala pilot Jože Kalan in tehnik Bogo Šuštar. Plovilo helikopter Gazela je prevzel območni štab TO Velenje na Golteh. Kasneje so
helikopter skrivali pred JA na kmetiji Rezoničnik v Belih Vodah, največ časa pa na " marofu" pri Juva-novih v Zavodnjah nad Šoštanjem. Dan prevzema, 28. junij, je na pobudo veteranske organizacije Velenje tudi dan 15. HEB SV. Udeleženci srečanja so se s helikopterjem odpeljali na domačijo k Juva-novim, kjer so si v sproščenem ozračju ogledali prostor, v katerem je bil leta '91 skrit helikopter TO Velenje 01.	■
107,8 MHz
\£\DUMQKU IDO ČAsOpasMl M© zA I oz
Glasbene novičke
Edi Mavric - Savinjčan
Človek težko izbere prave besede ob novici, da je izgubil prijatelja, takšnega, kot je bil naš sodelavec 47-letni Edi Mavric- Savinjčan. Težko zato, ker sva se še nekaj dni pred njegovim slovesom zavzeto pogovarjala in 'krementirala', kako pestro bo zaradi prireditev in praznikov v Zgornji Savinjski dolini najino poletje in da bo potrebno sodelovati, "saj človek vsega res ne zmore sam."
Naš sodelavec je bil kar nekaj časa. Z novičkami in kakšnim krajšim zvočnim zapisom je pomagal sooblikovati radijske oddaje, bolj zavzeto pa je njegovo pero, ki je bilo večkrat tudi kritično, pisalo prispevke za naš tednik. Hitro smo ga sprejeli za svojega, ker je bil zanesljiv, zelo marljiv in je kot dober poznavalec Zgornje Savinjske doline in njenih ljudi vedel, o čem naj poroča, kako naj "potolaži" tiste, ki so se s svojimi težavami obrnili nanj, ali "okrca" tiste, ki so hote ali nehote počeli "bedarije", kot je rad rekel sam.
Praznina ni nastala le v novinarskih vrstah, ampak tudi v kulturi. Izdal je kar nekaj publikacij o čarih, lepotah in preteklosti Zgornje Savinjske doline, kar nekaj pesniških zbirk.
Edi, upam, da si našel svoj mir. Spomin nate
Edi Mavric Savinjčan
kot na dobrega sodelavca in prijatelja v uredništvu ne bo hitro zbledel.	■ Tp
¿Mb
... na kratko...
YUHUBANDA
Že nekaj mesecev je preteklo od zadnje zimske skladbe z naslovom Ko polnoč bo odbila, zdaj pa se skupina Yuhuban-da z novo skladbo vrača naravnost v vročico poletja. Pesem Nisi ta je nastala v tandemu Matjaža in Urše Vlašič ter Boštjana Grabnarja.
MASSIVE ATTACK
Še teden dni je ostal do nastopa odlične britanske zasedbe Massive Attack pri nas. Skupina, ki velja za eno začetnic trip hopa, bo nastopila v ljubljanskih Križankah v četrtek, 10. julija.
LAIBACH
Po uspešnem albumu Volk, ki so ga Laibach izdali konec leta 2006, je njihova matična založba Mute izdala še koncertni DVD z naslovom Volk - Dead In Trbovlje.Na DVDju najdemo posnetke sklepnega nastopa njihove obsežne evropske turneje, ki so jo končali v domačem okolju v Delavskem domu Trbovlje konec marca lani.
ŠANK ROCK
V poletnih dneh jih čaka kar nekaj nastopov, eden najpomembnejših pa je gotovo tisti na tradicionalni prireditvi Pivo in cvetje, ki bo v Laškem potekala od 9. do 13. julija. Šank Rock bodo tam nastopili v soboto, 12. julija.
FENS
19. julija bo v Kopru potekal že 13. glasbeni festival FENS (festival novih skladb), na katerem se večinoma predstavljajo manj uveljavljena glasbena imena. Festival bo potekal v Taverni v Kopru, na njem pa bo nastopilo 16 izvajalcev.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	KID ROCK - All Summer Long
2.	SAM SPARRO - Black & Gold
3.	SHAGGY feat. TRIX & FELIX - Feel The Rush
Ameriški rocker Kid Rock je pred časom izdal album z naslovom Rock N Roll Jesus in najnovejši single s tega albuma je skladba All Summer Long, ki je zmagala v tokratnem izboru pesmi tedna na Radiu Velenje. 37-letni pevec s pravim imenom Robert James Richie je v svoji karieri prodal več kot 23 milijonov albumov, rumenemu tisku pa je postal znan po svoji zvezi z razvpito Pamelo Anderson.
^LESTVICA DOMA
Ü
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Vrstni red v nedeljo, 29. 6. 2008
1.	Harmonikarski orkester Primoža Zvira - Moj avto
2.	Zreška pomlad - Mladost ne ve
3.	Ans. Javor - Prav vsak je meden
4.	Malibu - Kaj ti je
5.	Alpski kvintet - Spominčice v maminih očeh
6.	Okrogli muzikanti - Po svoji poti grem
7.	Vesele Štajerke - Kjer boš sejal
8.	Juhej - Dan in noč
9.	Gorski cvet - Ljubezen združi vse
10.	Gorenjski kvintet - Pesem srca
... več na: www.radiovelenje.com
Madonna se ločuje
49-letna ameriška pevka Madonna se, kot kaže, dokočno ločuje od deset let mlajšega soproga, britanskega filmskega režiserja Guya Ritchieja. Pevka je za svojo pravno zastopnico v ločitvenem postopku najela znano odvetnico Fiono Shackleton, ki je sicer zastopala tudi Paula McCartneyja v
ločitvi od Heather Mills ter princa Charlesa v ločitvi od princese Diane. Madonna, ki s svojim možem nima poročne pogodbe, je upala, da bosta z možem zakon, ki se je nepopravljivo sesul, razdrla po sporazumni poti, vendar se to očitno ni zgodilo, zato je pevka poiskala pravno pomoč.
Spet Bee Gees?
Brata Robyn in Barry Gibb naj bi ponovno obudila legendarni ansambel Bee Gees. Trio bratov Gibb sicer velja za eno najuspešnejših pop skupin vseh časov. Ocenjujejo, da so The Bee Gees prodali okoli 220 milijonov plošč, kar jih uvršča na peto mesto najbolje prodajanih izvajalcev vseh časov.
rice Gibb. Druga člana, Barry in Robin Gibb, sta sicer nekajkrat še nastopila skupaj (zadnjič leta 2006), vendar nikoli pod imenom The Bee Gees. Robyn Gibb je pred nedavnim dejal, da bi The Bee Gees lahko ponovno začeli delovati, če se s tem strinja tudi njegov brat.
Snoop Dogg v Zagrebu
Potem, ko je lani Zagreb (pa tudi Ljubljano) obiskal znameniti raper 50 Cent, se letos prestolnici naše južne sosede obeta še en visok raper-ski obisk. Zagreb bo namreč 9. septembra obiskal eden najbolj znanih ameriških raperjev Snoop Dogg. Novico je že potrdil hrvaški raper Marko Lasic - Nered, nastop v Domu sportova pa je potrjen tudi na raperjevi uradni strani. Snoop Dogg bo hrvaško glavno mesto obiskal v sklopu mini evropske turneje. Pred zagrebškim nastopom bo gostoval še v Varšavi in Oslu, pozneje pa v štirih francoskih mestih in Tel Avivu. Raper je v svoji več kot 15-letni karieri prodal več deset milijonov plošč, letos pa je posnel svoj deveti album z naslovom Ego Trippin.
Kingstoni z novim
albumom ^■
Po tem, ko so pred časom s poletnim singlom Tropikana klub idrijski pop reggejaši začeli napovedovati poletje in nov album, je slednji zdaj tukaj. Na prodajnih policah je
torej nov izdelek skupine Kingston, ki sicer velja za eno najbolj aktivnih slovenskih zasedb. Po letu 2003 in albumu Republika banana zdaj predstavljajo svoj nov studijski izdelek Tropikana klub, ki je sicer od leta 1997, ko je izšel album Daj povej, daj povej, že njihov sedmi po vrsti. Vsi so izšli pri založbi Menart.
Pripravljajo božični album
Ameriška pop/rock skupina Sixpence None The Richer po nekajletnem premoru pripravlja nov album. The Dawn Of Grace, kakršen bo njegov naslov, bo osmi album skupine, ki je zaslovela predvsem z uspešnico Kiss Me iz leta 1999, na tržišču pa naj bi se pojavil sredi oktobra. Gre za božični album, saj bodo na njem božične skladbe, in sicer osem tradicionalnih ter avtorski The Last Christmas in Christmas For Two. Skupina je zamrznila svoje delovanje pred natanko štirimi leti, njeni člani pa so se v tem času posvetili samostojnim projektom.

m
Ponovno so sodelovanje obudili konec lanskega leta, prvi koncert po štiriletnem premoru pa so odigrali marca letos.
Navdušili so že konec šestdesetih, sredi sedemdesetih pa so zasloveli predvsem po disco uspešnicah, ki so jih prispevali za razvpiti film Saturday Night Fever z Johnom Travolto v glavni vlogi. The Bee Gees so prenehali delovati leta 2003, ko je umrl član skupine Mau-
I ■
I
VELIKA POLETNA
AKCIJA
m&mnt
Super ugodne cene rzakonskihispalnic
^Hjs
4
Alenka in mag. Franc Avberšek. Oba se na delo iz Šaleške doline zadnje čase vozita, ona v prestolnico, on v Žirovski Vrh, kjer vodi rudnik v zapiranju. Se pa menda on počasi že pripravlja na upokojitev. Ona komaj čaka, ker ji bo, ko bo imel več časa, kdaj pa kdaj spekel kruh.
^ Drago Kolar s HTZ je navdušeno razložil sodelavcu Borisu Rednaku, da mu je eden od klicev v medijsko nagradno igro prinesel fTajtonarico. Najbrž je prišla v prave roke, saj so Kolarjevi na pol glasbena družina. Eden od sinov je bobnar, drugi trobentač, ki rad potegne tudi meh. In slednjega bo, kot zdaj napoveduje Drago, začel vleči tudi sam. Harmonika pri Kolarjevih gotovo ne bo imela mira.
^ Mag. Marjan Hudej, predsednika Atletskega kluba Velenje, je bil najbolj nesrečen, ko ob mednarodnem atletskem mitingu ni mogel biti bolj "poskočen". Kaj hočemo, poškodba je poškodba. Je pa prišel na rudarsko praznovanje. Na eni strani ga je podpirala žena, dr. Sonja Hudej, ki ga podpira tudi sicer, na drugi pa bergla. Plesala tokrat nista.
Nič več na špagci
Sam velenjski župan je pognal novo brezžično omrežje. Pomeni to, da zdaj občanov nima več tako močno na špagci?!
Vsak po svoje
V šoštanjskem koncu skačejo vsak po svoje. Uroš Rotnik je skočil čez kožo, Peter Rezman pa iz kože.
Sever pridobil veljavo
Sever je v Velenju zadnji čas pridobil veljavo. V odboru za razvoj Saša regije se zavzemajo, da se prva etapa hitre ceste naj ne bi končala na jugu Velenja, ampak na severu.
Eni in drugi
Šolarji niso v enakopravnem položaju z delavci. Vsi otroci nimajo počitnic, le tisti, ki si jih zaslužijo. Tisti, ki niso vsega naredili, kot je treba, imajo popravce. Zaposleni
imajo vsi, brez izjeme, dopuste.
Vonj v zraku
Povohajte malo naokoli. Po volitvah že diši. Nekateri pravijo, da po volitvah zaudarja.
Praznični strah
Medvedi med Slovenci niso nič kaj priljubljeni. Zdaj bo vse manj priljubljen tudi velenjski energetski Medved. V soboto je na rudarskem slavju mnoge stresel z izjavo, da je električna energija za gospodinjstva prepoceni.
Lakota
Vse več Slovencev je lačnih. A ne toliko hrane, še bolj mnogo česa drugega.
Gasilska
Gasilci ne poznajo počitka. Nastopil je čas gasilskih veselic in raznih gasilskih tekmovanj. Požigalci so na srečo na dopustu.
Vse
že iznajdeno
Število inovatorjev v Saši se zmanjšuje. Pa menda to ne pomeni, da so na tem območju že vse iznašli?
Spoštovani prebivalke in prebivalci Šaleške doline!
Premogovnik Velenje je močno vpet v okolje, katerega sestavni del je. Prav zaradi tega smo se na območju Velenjskega in Družmirskega jezera z veseljem lotili akcije, ki smo jo poimenovali »100 klopi« - te bomo postavili okrog obeh jezer, namenjene pa bodo počitku sprehajalcev,
tekačev in drugih uporabnikov.

PREMOGOVNIK
VELENJE
OZNAKA
■R^-.v&SES
Če želite v tej akciji za prijaznejši vsakdan vseh prebivalk in prebivalcev Šaleške doline sodelovati tudi vi, vas vabimo, da po svojih zmožnostih finančno podprete nakup ene ali več klopi - te pa bomo nato opremili z oznako ali z vašim posvetilom.

Več dodatnih informacij: 03-899-6-327

AKTUALNO
zaLescanski portreti
Evgen Dervarič
Kdo le se ne spomni Evgena Der-variča starejšega, uglajenega, takrat še tovariša, ki je vodil nekoč najimenitnejšo velenjsko restavracijo Delavski klub. Prekmurec iz Goričkega je prišel v Velenje leta 1962 preko Sežane, kjer je bil zaposlen kot natakar v restavraciji pred Postojnsko jamo. V Sežano je prišel iz rodnega Prekmurja, kjer se je šestinpetdese-tega leta poročil s simpatično Šari-ko. Življenjska pot Evgena mlajšega pa se je začela v postojnski porodnišnici 5. novembra 1958. Sežane v njegovi zavesti ni, spomni se šele velenjskega "nebotičnika", kjer so v osmem nadstropju živeli do leta 1965, ko so kupili hišo nasproti
osnovne šole Miha Pintar _
Toledo. Starši so v to hišo s sabo poleg Evgena vzeli še njegovo sestrico, ki se je rodila leta 1962, že po prihodu v Velenje. V prvi razred je Evgenček stopil kar čez cesto, kar pa nikakor ni pomenilo, da mu je bila šola blizu. Posebej ni namreč imel rad prav nobenega predmeta, čeprav po drugi strani z učenjem ni imel težav. Bolj so ga zanimale "obšolske" dejavnosti, ko se je s prijatelji potikal po goščavju, cele dneve so prebili za jezom na Paki, nemalokrat so bili pošteno okarani, ko so se pozno zvečer prikradli domov. Svobode jim takrat ni manjkalo. Pravo uživanje življenja se je za Evgena začelo nekako pri desetih letih. Njegov oče je bil namreč hkrati tudi šef počitniškega doma velenjskih rudarjev v Fiesi in fanta je zelo zgodaj navadil, da je vse poletne počitnice preživel v Fiesi. Najprej je pometal plažo, zalival rože, ko pa je videl čez šank, je začel tudi streči. Delal je po dvanajst ur na dan, še vedno pa mu je utrujenemu ostajalo časa za užitke življenja, o katerih pa na glas ne razmišlja ... Šolski meseci so minevali bolj v pričakovanju poletja.
Tudi v gimnaziji se mu noben predmet ni prikupil . razrede je izdeloval po liniji najmanjšega odpora. Stalne težave je imel s profesorico angleščine Letonjevo, v lepem spominu mu ostaja profesor Jože Camloh, ki ga je naučil veliko matematike in fizike. Z Matjažem Gera-tičem, Andrejem Fijavžem in Bojanom Ambrožem so bili nerazdruž-ljivi, v šoli so se nenehno izgovarjali, upirali - čeprav nesramni navadno niso bili. Tudi prešpricali so marsikatero uro, saj so raje pohajali po Velenju kot čepeli v razredu.
Odločil se je za študij fizike, pa ga je oče prepričal, naj gre raje na rudarstvo, čeprav jame prej še ni videl od znotraj. Dobil je štipendijo, tako da mu v Ljubljani ničesar ni manjkalo. Pa zato Ljubljane ni imel nič bolj rad - raje je bil v Velenju ali v Fiesi. Na predavanja ni hodil ravno pogosto, dosti je s kolegi žuriral, v tistem obdobju je veliko igral bridž, v katerem sta bila v paru z Bojanom Ambrožem zelo dobra, dober je bil v namiznem tenisu in veliko so igrali košarko. Pa vendar je tudi pridno študiral, saj je izpite vedno opravil že do konca maja in potem odhitel za šank v Fieso, kjer je kelnaril, zaslužil in se imel lepo. Spominja se romantičnih večerov na obali, Ljubljančnake Tatjane ... Ko je kasneje kot mlad inženir prišel v jamo, je poznal že večino kna-
pov, ki so bili prepričani, da je natakar. Prav zaradi natakarskih izkušenj je s temi fanti tudi vzpostavil dobre odnose. Ne spominja se, da bi v jami kdajkoli imel kakšen spor s katerim od knapov.
Po naravi marljiv fant se je ob koncu izpitov za pol leta kot natakar zaposlil na rudniškem družbenem standardu in hkrati pripravljal diplomo. Diplomiral je marca 1982, aprila ga je domovina poslala na služenje vojaškega roka v Pulo, med mornarje. Matična luka njihove ladje dvigala je bila na otoku Katarina pri Puli. Veliko so pluli, se zabavali, nabirali školjke za nadrejenega, ki jim je vračal z dobroto in vinja-
kom . Kadili so zlatorumen črnogorski tobak "škijo"... skratka -enajst mesecev bratstva in enotnosti .
Novembra 1983 se je na rudniku na študijskem oddelku zaposlil "zares". Mladi inženirji so morali opravljati triletni pripravniški staž, potem so jih pripustili k državnemu izpitu, po katerem so smeli delo inženirja opravljati samostojno. Naloga pripravnikov je bila predvsem opazovanje delovnega procesa in pisanje zabeležk . To je bilo precej zoprno početje, zato se je Evgen kmalu vključil v delovni proces. Dve leti je hodil v jamo v treh izmenah, poprijel za delo, s knapi pa tudi poklepetal in obvezno šel z njimi na pivo.
Po državnem izpitu se je začela hitra in uspešna kariera. Inženir Der-varič je bil najprej pomočnik vodja TOZD Priprave in tehnični vodja razstreljevanja, v letih 1989 in 1990 je bil tehnični vodja centralnega dela jame, kar je bilo v tistem času izredno zahtevna naloga - ves čas so namreč imeli težave s požari in delo-višča je bilo potrebno sanirati - takrat so zastavili novo metodo izdelave požarnega zidu ... Potem je bil štiri leta vodja študijskega oddelka . Leta 1994 je na Dunaju delal v projektu mednarodne agencije OZN za atomsko energijo - tekoče obvlada tako nemški kot angleški jezik, sedaj pa se uči še italijanščine. Leta 1995 je za eno leto postal svetovalec predsednika poslovodnega odbora Rudnika lignita Velenje, zadolžen je bil za pripravo strateškega načrta in komercialno prodajo premoga ... V začetku leta 1996 je postal pomočnik tehničnega direktorja za tehnično področje, potem je bil direktor tehničnega sektorja, direktor tehničnih služb in leta 2001 direktor za razvoj.
Ker je začutil, da bi lahko svoje poglede na razvoj in organiziranost premogovnika laže uresničil kot direktor, se je prijavil na razpis in premagal dotedanjega direktorja
Žerdina. V petih letih direktorova-nja je s sodelavci uspel uresničiti osnovne cilje: Premogovnik se je preoblikoval, ustanovili so dvanajst hčerinskih podjetij, število delavcev se je tako na neboleč način zmanjšalo za tisoč, Premogovnik zadnja leta posluje pozitivno .
Še zdaleč pa seveda služba ni bila edino, kar je Evgen počel zadnjega četrt stoletja. Ves čas je imel številne zadolžitve: bil je trinajst let predsednik rudniškega Društva inženirjev in tehnikov, štiri leta predsednik slovenskega rudarskega društva, pripravil je dva odmevna mednarodna strokovna simpozija o gradnji predorov, vodil je velenjski skakalni klub, organiziral skakalne tekme Ski jumping Challenger, deset let je bil predsednik teniškega kluba v Velenju, bil je član predsedstva slovenske teniške zveze...
Ob vsem tem mu je uspelo leta 1983 spoznati Velenjčanko Jano Bitenc in se z njo 13. julija 1985 leta celo poročiti. Iz hvaležnosti mu je Jana leta 1986 rodila Matica in kakor hitro je ati utegnil, še leta 1990 Tino. Najprej sta z ženo živela v garsonjeri na Prešernovi cesti, kasneje so bili v trisobnem stanovanju v Šaleku in leta1992, ko sta se oče Evgen in mama Šarika preselila v Radence, so se naselili v hiši nasproti osnovne šole Miha Pintar, kjer je Jana Dervarič danes profesorica razrednega pouka.
Evgen je do svojega petintridesetega leta najprej očetu pomagal zgraditi hišo v Radencih in obnoviti svojo, tako da danes z veseljem vse delo okoli hiše in v njej prepušča svojima že skoraj odraslima otrokoma -študentu elektrotehnike in dijakinji srednje turistične šole. Kot družina so radi zašli v hribe, potem ko je zgradil hiše, pa se je Evgen začel ukvarjati s tenisom in to počel do lanskega leta, ko ga je začelo izdajati koleno. Zdaj ga je žena navdušila za golf, ki mu postaja prijazna rekreacija in prijetno druženje. Oče je umrl pred sedmimi leti, mama je nekaj časa živela pri njih, zdaj pa jesen življenja preživlja v domu v Gornjem gradu.
Pa še izobraževal se je evgen ves čas. Magisterij je opravil leta 1989, leta 1997 je postal doktor rudarskih znanosti in leta 2005 docent. Pravzaprav kot naročeno, saj po prvem letu drugega mandata na mestu direktorja Premogovnika ni čutil več posebnega veselja, da bi prenašal vsakodnevne strese in vmešavanja v svoje delo. Rekel je: "dovolj" in se odločil za akademsko kariero -sedem let še ima do upokojitve in dotlej bo predaval bodočim rudarskim strokovnjakom in sodeloval pri posameznih strokovnih projektih.
Ker pa otroci odraščajo, ker službeno ni več tako velikih obremenitev, ker ni navajen biti ves čas doma, ima še en ventilček za sproščanje energije. Pred desetimi leti se je včlanil v stranko Liberalne demokracije, že drugi mandat je njen svetnik v svetu Mestne občine Velenje. In zdaj je svoj naslednji večji izziv našel v politiki - na letošnjih državnozbor-skih volitvah bo namreč v Velenju kandidiral za poslanca na listi LDS.
Doslej se mu je večina ambicij v njegovem življenju uresničila - je kakšen poseben razloga za to, da se mu ta ne bi?
■ Vlado Vrbič
Kdaj prva nova stanovanja v Velenju?
Čeprav je gradbišč letos veliko, večstanovanjskih blokov še ni med njimi - Prva nova občinska stanovanja naj bi bila zgrajena na Gorici
Bojana Špegel
Velenje - Na Gorici naj bi po prvih napovedih že v mesecu maju začeli rušiti trgovski center pri osnovni šoli, kjer naj bi MO Velenje skupaj s Stanovanjskim skladom RS odkupila večino novozgrajenih stanovanj nad veliko garažno hišo, ki bo tudi v novem objektu. Dela še niso stekla, saj morajo najprej preseliti trgovino Euro Spin. Po novih načrtih naj bi rušenje objekta in zatem novogradnjo začeli v začetku sep-
Garažni boksi v najem ali zakup
Ker vemo, kako veliko težav imajo zaradi pomanjkanja parkirišč na Gorici, nas je zanimalo tudi, kako bo z boksi v novi garažni hiši. Maks Arlič nam je povedal, da bo v garažni hiši 225 mest rezerviranih za stanovalce v novih stanovanjih, saj mora biti po zakonu na eno stanovanje zagotovljenega 1,5 parkirnega mesta. Okoli 300 garažnih boksov pa bo na voljo
Po prestavitvi obračališča vlakov v bližino Pesja bodo tiri in železniški prehod čez Koroško cesto postali nepotrebni. Na tem mestu bo potem občina lahko zgradila 4 že sprojektirane
stanovanjske bloke. V njih bo 150 stanovanj. (foto: vos)
tembra, zato nas je zanimalo, kaj to pomeni za tiste, ki čakajo na občinska stanovanja.
Maks Arlič, predstojnik urada za stanovanjska vprašanja na MO Velenje, pravi, da naj zamik pri začetku novogradnje ne bi pomenil večjega zamika pri pridobivanju novih stanovanj. »Prej smo predvidevali, da naj bi bila stanovanja vseljiva konec leta 2009, sedaj pa se bo predaja ključev verjetno premaknila v začetek leta 2010. Računamo namreč, da bistvenih zamikov ne bo. Računamo, da bomo v drugi polovici leta 2009 objavili nov razpis za oddajo neprofitnih občinskih stanovanj v najem. Dejstvo je, da smo rešili vsa najbolj pereča stanovanjska vprašanja iz prejšnjega razpisa, kjer so vsi, ki imajo višje dohodke in so lahko sofinancirali najemnino vnaprej, stanovanja že dobili. Pri socialno šibkejših družinah imamo še nekaj družin na čakalni listi, vendar lahko rečem, da ob fondu občinskih stanovanj - imamo nekaj več kot 800 stanovanj - lahko sproti rešujemo največje težave. Tudi zato, ker najemniki stanovanja vračajo, ko najdejo drugačno stanovanjsko rešitev, v zadnjem času pa smo opravili tudi nekaj deložacij tistih, ki najemnin niso plačevali. Pri tem smo strogi, neplačnike najprej poskusimo izterjati preko sodišča, v nekaterih primerih pa tudi to ne zaleže.«
Na Gorici naj bi v novem bloku, ki ga bo gradilo podjetje Tomaža Ročnika, MO Velenje in Stanovanjski sklad od 150 zgrajenih stanovanj odkupila kar 132 stanovanj. Polovico naj bi jih kupila občina, polovico sklad, vsa pa bodo namenjena najemnikom iz MO Velenje. To je veliko stanovanj tudi zato, ker je prošenj za občinska stanovanja manj kot v preteklih letih. Večina tistih, ki imajo boljši ekonomski status družine, ne prosi več za najemniška stanovanja. Še vedno pa je veliko prošenj socialno šibkih družin. Pri razdelitvi stanovanj se strogo držimo prednostnih list, mesečno pa tudi v času, ko ne kupujemo novih stanovanj, rešimo vsaj en do dva stanovanjska problema.« Izvedeli smo tudi, da imajo na MO Velenje vedno posluh za potrebe t. i. kadrovskih stanovanj in da lahko za kadre, ki jih v naših javnih zavodih potrebujejo, hitro ponudijo službeno stanovanje. Arlič pravi, da bodo ta posluh vsekakor obdržali tudi v prihodnje.
za najem ali nakup okoliškim stanovalcem. Možno bo torej oboje; garažno mesto bodo lahko najeli ali kupili. Kakšna bo cena, je še nemogoče reči.
Bloki še na Selu in ob železnici
Dejstvo je, da novogradenj stanovanjskih blokov za trg v mestu že nekaj časa ni bilo. Na Gorici bodo »zrasla« prva nova stanovanja, ki bodo ponujena tudi trgu, torej tistim, ki stanovanja ne želijo najeti, ampak kupiti. Še več naj bi jih bilo na Selu, kjer je zemljišča nasproti Vegradovega »papagaja«, bloka s pisanimi balkoni, odkupil Cigrad, ki tu načrtuje več manjših stanovanjskih blokov, ki bodo imeli parkirišča pod zemljo, pod bloki. Tako bodo namreč prostor bolje izkoristili. Kdaj se bo začela gradnja, je težko reči. Do konca leta naj bi končali projekte, pridobivanje gradbenega dovoljenja bo vzelo še nekaj časa, gradnja okoli 200 stanovanj pa naj bi trajala vsaj eno leto. Tako lahko računamo, da naj bi bila stanovanja na Selu zgrajena v letu 2010 ali 2011.
Še eno mestno področje je že dolgo rezervirano za gradnjo štirih blokov, v katerih naj bi bilo 150 stanovanj. Načrte za bloke so naročili že pred štirimi leti, ker pa gre za področje železniške proge, kjer danes še obračajo vlake, se nič ne premakne. »Slovenske železnice imajo še vedno planiran koridor za morebitno izgradnjo železnice proti Koroški, klub temu da na trasi že stoji veliko objektov. 200-metrski pas ob nekdanji progi pa je še vedno rezerviran. Nujno je, da ran-žiranje vlakov preselijo na lokacijo blizu Pesja, kar bi pomenilo, da tudi železniški prehod pri novem TUŠu ne bi bil več potreben. S tem pa bodo dani tudi pogoji za izgradnjo stanovanjskih blokov na tem mestnem področju, saj gre za eno redkih lokacij v samem središču mesta, ki jo še lahko pozidamo. Zal so postopki izredno dolgi predvsem zaradi počasnega odziva Slovenskih železnic. Ko se bo to razrešilo, bo gradnja lahko hitro stekla.«
"»¿fax
Srečanje potomcev Veronike in Ivana Hrovat ...
Življenje ...
Zgodi se samo enkrat, nikoli dvakrat enako. Trenutkov ni moč zadržati, postanejo preteklost, življenje mine tako naglo ... Ko pride tvoj trenutek, ga nikar ne zamudi , kajti ljubezen in življenje lahko splahnijo v hipu in čar trenutka zbledi ...
Zgornje misli so bile povod za srečanje potomcev Ivana in Veronike HROVAT, ki sta velik del svojega življenja sicer preživela v Gra-dencu, prijetni vasici ob Krki. Iz osrčja prečudovite Dolenjske ju je v Velenje pripeljala želja po bliži-
ni svojih otrok, ki so v Velenje prišli s "trebuhom za kruhom". Nekaj vnukov in skoraj vsi pravnuki niso imeli možnost spoznati obeh, so pa dobili priložnost, da se na srečanju, ki je bilo v nedeljo v Lazah pri Velenju, bolje spoznajo med seboj. Na srečanje so prišli potomci iz Stavče vasi pri Žužemberku, Kočevja, Zaloke pri Šentrupertu, Šentjakoba pri Ljubljani, Mozirja in Velenja.
Najstarejša udeleženka na srečanju je bila njuna hči Vera, ki bo jeseni stara 77 let, in njuna pra-pravnukinja Ana, stara komaj 3
mesece. Na srečanju pa je bil prisoten že tudi prvi praprapravnuk Jošt.
In še misel glavnega organizatorja srečanja, njunega vnuka Bojana: "Prav je, da se tokrat nismo
spet zbrali zaradi kakšnega pogreba, saj smo se do sedaj srečevali le ob takšnih priložnostih. Upam, da
bodo ta srečanja postala tradicionalna!"
■ Lea
Čas rahlja vezi Madlešnikovih
Čas rahlja sorodstvene vezi... Mi ne bomo dopustili hitremu tempu življenja, da jih oslabi, temveč jih bomo še okrepili.
14. junija 2008 se je Madlešnikova rodbina iz Skornega zbrala na tretjem srečanju sorodstva. Druženje smo pričeli dopoldan v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Skornem pri Šoštanju, kjer je maševal gospod dekan Jože Pribožič. Po sveti maši se je 50 članov rodbine napotilo h koreninam sorodstva, k Stropnikovim na Madlešnikovo domačijo. Štiri rodove sorodnikov je preveval lep občutek, da smo se kljub razkropljenosti ponovno zbrali pod okriljem gnezda, od koder izhajamo. Za en dan smo pozabili na hitri vsakdan, se še trdneje povezali ter sklenili, da bo Madlešnikov rod ostal močno povezan še v prihodnje.
Hiša, okrašena s fresko Ivane Orleanske
Pred nadavnim uradno odkrili fresko na hiši Leonarde Pirmanšek na Gorici - Velika 3 x 4 m - Dogodek popestrili s prihodom konjenic
Vesna Glinšek
"Hišo sem želela še polepšati. Ko sva z mamo urejali fasado, sva se odločili, da bova to storili s posli-kavo ene od sten. Takoj sem vedela, da bo na freski nekdo na konju, saj sem ljubiteljica konjeništva in članica številnih konjenic." Tako je pojasnila to odločitev Leonarda Pirmanšek, glavna "krivka", da je na hiši freska, velika 3 x 4 m. In zakaj ravno poslikava Ivane Orleanske? "Moja mama je Ivana, prav tako sestra, nečakinja pa je Iva Ana. To je naše družinsko ime."
Leonarda pa je dobro preštudirala tudi samo zgodovino osebe, upodobljene na njeni hiši: "Tako je. Ob razmišljanju in študiranju zgodovine Ivane Orleanske sem prišla do številnih zaključkov. Ugotovila sem, da je deklica, ki je razmišljala, kaj bo, ko bo velika, prišla do ideje, da bo vojskovodja. In ne navadni, temveč veliki vojskovodja. Podobno je tudi z nami. Tudi mi kot otroci razmišljamo o tem, kaj bomo počeli kot odrasli ljudje. Ampak Orleanska je imela v sebi vero, moč in pogum, da to udejanji,
kar pa ostalim ljudem velikokrat ne uspe. Temu dekletu pa je uspelo. Zmagala je vse bitke, premagala vse ovire. A na koncu je žal nale-
nik Mouravljova.
Prireditev so popestrili s prihodom konjenic. In vsaka konjenica je imela predstavnico na belem
tela na veliko oviro, človeško zavist, nevoščljivost in strah pred sposobnimi. To jo je pripeljalo do nesrečnega konca, do grmade."
Takšna je kratka zgodba, ki se skriva za fresko. To pa je mesec dni slikala ruska slikarka Irina Puš-
konju, mlado dekle, ki je predstasvl-jalo Ivano Orleansko. V osrednjem delu prireditve pa so poslikavo na steni še blagoslovili.
Srečanje starodobnikov
V Šmartnem ob Paki so člani tamkajšnjega Društva ljudske tehnike iz sekcije Moto veterani v soboto, 21. junija, sedmič zapored organizirali srečanje starodobnih
nih starodobnikov odpeljala na Polzelo, v muzej kmetijske tehnike, ki jo dolgo vrsto let z ljubeznijo zbira in obnavlja ena od legend slovenske starodobniške scene,
karja Zupana. Po mnenju obiskovalcev je bilo najbolj atraktivno vozilo Mercedes 190 SL; nastaraj-ši štirikolesnik je bilo gasilsko vozilo TAM Pionir, letnik 1955, najstarejši motor pa Puch 200 iz leta 1938. Zmagovalec spretnostne vožnje je bil med motoristi Ivan Kor-
vozil. Srečanje je potekalo v znamenju šestdesete obletnice društva. Letošnjega srečanja se je udeležilo več kot sto ljudi v 69 vozilih. Prišli so iz 14 slovenskih starodobniških klubov. Po registraciji udeležencev so se vozniki dvo- in štirikolesni-kov pomerili v spretnostni vožnji. Po blagoslovu se je kolona zlošče-
gospod Ernest Obermayer. V muzeju ni samo pokazal svojih vozil, ampak goste tudi pogostil. Iz njegovega muzeja so se udeleženci vrnili v Šmartno ob Paki in ob golažu in dobri kapljici še malo spregovorili o pločevinastih ljubljencih ter prisluhnili odlično odigranim vižam priznanega harmoni-
ber, med avtomobilisti pa Jože Faj-diga. Najstarejši udeleženec, Ivan Kostanjšek, se je pripeljal iz Ljubljane. Vodja prireditve in predsednik sekcije Marjan Pilih je po podelitvi priznanj, plaket in kolajn navzoče povabil v Šmartno tudi naslednje leto.
■ E. Š.
Mnenja in odmevi
Hvala Bogu !
Hvala Bogu, da je v ponedeljek minilo slovensko predsednikovanje Svetu Evropske zveze. Lahko rečemo, da je zastor padel in končal se je šestmesečni cirkus.
Formalnemu občanu že ni bilo več do gledanja različnih poročil in do listanja po raznih časnikih, saj je bilo toliko hva-lisanja in domišljavosti vsevprek, kot ga nismo bili deležni niti v času titoizma na
vrhuncu slave Josipa Borza in njegovih tovarišev. Človek se že skoraj ni upal odpreti ribje ali druge konzerve, v strahu, da ne bi v njej zagledal kak znan politični obraz. Zadovoljen sem, da se je navedeno končalo, ne zaradi tega, ker bi menil, koliko so nekateri slovenski politiki zaslužni, in da sedaj lahko gredo na zaslužne počitnice, nekam na hrvaški Jadran uživat sadove svojega minulega dela, temveč za razbremenitev nas davkoplačevalcev. V kolikor je
Vlada priznala, da je opisana ceremonija stala okoli sedemdeset milijonov evrov, lahko mirno prištejemo še kakšnih trideset in več, če želimo priti do prave številke stroškov te politične parade.
Spomnim se, kako se je nekako v sredini tega početja ob neki izjavi postavljal predsednik Vlade, rekoč, da v vsej zgodovini kaj takšnega še ni dosegel noben Slovenec. Mislil sem, da ne čujem dobro oziroma, da mi govori nekdo z nekega druge-
ga planeta. Pa ne, da se je J. J. želel postavljati nad Trubarja, Prešerna, Miklošiča, Kopitarja, Cankarja in drugih in ali pričakuje, da mu bodo kakšno ulico v središču domače občine, v Grosupljem, že poimenovali po njem ?
Hvalisanja je v politiki, poleg laži in goljufije, vsevprek ne samo pri nas, temveč po vsem svetu. Vendar so zunaj določeni ljudje navedenega kova, ki gredo od časa do časa tudi malce vase in priznajo kakšno
napako, stranpot, neumnost in podobno. Le od vladajoče nomenklature to ni bilo že prej pričakovati, še manj pa v obravnavanem šestmesečnem obdobju.
Zato lahko ponovno rečem "hvala Bogu," kljub poletni vročini, še posebej, ker se bodo, kot je rekel pesnik ,"Kranjcem vremena zjasnila" že v septembru in potem ne bo nič več tako, kot je bilo.
■ Vladimir Korun
NASI KRAJI IN LJUDJE
Spet je bilo nekaj posebnega
Slovensko pustolovsko tekmovanje 2008
Od Bleda do Velenja. Od kolesarjenja do jamarstva. Od Rover-jev do Explorerjev. Od jutra do večera in spet do jutra. Spet je bilo nekaj posebnega. Spet je bilo vsaj malo drugače kot prejšnja leta. In spet je bilo zelo uspešno. Tole je kratka zgodba s Slovenskega pustolovskega tekmovanja 2008, ki ga že vsa leta organizira društvo tabornikov rod Jezerski zmaj iz Velenja ...
Ko se je zbudilo petkovo jutro in se je 84 še nekoliko zaspanih tekmovalcev podalo na start 6. Slovenskega pustolovskega tekmovanja, je bilo že jasno, da bo tekma uspešna. Ko se je 29 ekip iz desetih držav podalo na pot iz oaze slovenskega turizma, smo vedeli, da je pred nami imeniten konec tedna. Potem so tekmovalci rolali, plavali, tekli, kolesarili, se spuščali po vrvi, šli na soteskanje (canyoning), v jamo, veslali, se ukvarjali s specialno orientacijo in premikali meje svojih zmogljivosti.
Tisti, ki so prvič nastopili na najzahtevnejši pustolovski preizkušnji pri nas v konkurenci Rover (krajša proga, dvočlanke ekipe), so izkusili nekaj novega. Poleg tega, da je bila proga zanje nekoliko daljša od napovedane, pravih pripomb
nismo slišali. Na nekaj več kot 200 kilometrih poti so lahko fantje in dekleta spoznali nekaj zares čudo-
19/20 ni bila postavljena dovolj natančno. A večina ekip jo je našla, zato je tudi obveljalo, da te kon-
trolne točke organizatorji niso črtali s seznama kontrolnih točk.
S podobnimi lepotami Slovenije so se srečali tudi tekmovalke in tekmovalci v klasični kategoriji Explorer (za mešane štiričlanske ekipe). Tudi njih je "zažgalo" sonce na poti na Korošico, tudi oni so vriskali od navdušenja ob imentini etapi soteskanja in tudi njim se je kar smejalo ob vsem lepem,
In to izjemno zahtevno. A bili bi presenečeni, ko bi videli, koliko tekmovalcem pomeni "lepa proga". Da lahko kljub temu, da je v ospredju rezultat, med tekmo uživajo tudi v vsem izjemnem, kar jim lahko ponudijo naše gore, reke in ostalo naravno bogastvo.
Toda ... Ker je to predvsem tekmovanje, je jasno, da so ob koncu najpomembnejši rezultati. Letos smo na seznam zmagovalcev vpi-
ku uspelo. "Bila je tekma brez napak," je v cilju povedal kapetan ekipe Tomaš Vanek. "Vse smo naredili tako, kot je treba, in smo zelo veseli, da nam je uspelo."
V konkurenci Rover se bosta v zgodovino Slovenskega pustolovskega tekmovanja zapisala Joc Koprivnikar in Damjan Sekuti, člana že omenjene ekipe OK SG (dva bika), ki sta tudi z nekaj malega športne sreče prišla do premirne
vitih koščkov Slovenije. Dolžano-vo sotesko, Kamniško-Savinjske Alpe, Logarsko dolino in še marsikaj zanimivega. Do cilja je prišel tudi tekmovalec iz grške ekipe, ki je imel pred startom težave z zobmi, do cilja sta prišla tudi člana ekipe OK SG (dva bika), ki sta v silni želji po dobrem rezultatu na Korošico pešačila kar v kolesarskih čevljih (!?!), saj sta se pozabila preobuti, do cilja sta prišla tudi člana slovenske reprezentance v biatlonu Klemen Bauer in Peter Dokl, ki sta ciljno črto sicer prečkala daleč pred ostalimi, a na progi po spletu okoliščin izpustila kontrolno točko. Ta je bila ob koncu tudi predmet glasne razprave, saj po mnenju nekaterih ekip KT
sali novo državo - na šesti tekmi še šesto različno. Zdaj v zgodovinskih knjigah Slovenskega pustolovskega tekmovanja v rubriki "zmagovalci" piše: Velika Britanija, Francija, Poljska, Avstrija, Slovenija in od letos naprej tudi Češka. Mislim, da ga ni človeka, ki ekipi Alpi-nepro/Nutrend/Merida ne bi privoščil zmage. Od samega začetka so zraven na naših tekmah. Že lani niso bili daleč od uspeha, tokrat pa je Barbori Bohati, Tomašu Vane-ku, Jiriju Lorenzu in Petru Bloud-
zmage v tej kategoriji.
O vseh ostalih rezultatih in podrobnosti s tekmovanja pa lahko več preberete na spletnem naslovu live.adventurerace.si. Tam boste zagotovo našli tudi povabilo za prihodnje leto, ko bomo -kot to počnemo že od leta 2003 -spet skupaj premikali meje mogočega ...
■ Hugo
skupina rl u p .
With perfect respect For diversity!
Ljudje so tisti, ki dajejo vrednost in moč ideji!
So največje bogastvo podjetja in so tisti, po katerih se podjetja razlikujejo med seboj!
Čestitamo za dan rudarjev!
MALA ANKETA
Zakaj imamo radi poletje?
21. junij je bil tisti datum, ki je tudi koledarsko odprl poletno sezono. Kaj o tem pravijo občani, preberite v spodnji kratki anketi.
Sanela Džinic: "Poletje kot letni čas je zame povsem vredu. Niti vročina me ne moti. Ponavadi si privoščim kakšen teden dni oddi-
zato tam tudi najbolj uživam. Mogoče se bom kdaj kasneje
odpravila še kam drugam, zaenkrat pa mi to povsem ustreza. Sicer pa grem letos še na Metal-camp. Mislim, da si ljudje težko privoščijo dopust, ker ne dobijo prostega časa, da bi lahko šli na moije. Problem so tudi finance, saj smo Slovenci znani po tem, da si ne moremo toliko privoščiti kot ostali."
Peter Mori: "Poletje mi je všeč, ker so počitnice. Lahko sem več doma in mi ni treba hoditi v šolo. Tako sem veliko zunaj in kaj
ha nekje na morju. Navadno grem na Hrvaško, ker je najbliže. Dlje ne hodim, ker imam še premlade otroke. Drugače pa hodim na sprehode in podobno. Mislim, da si Slovenci za zdaj še lahko privoščimo dopust. Vsaj kakšen teden."
Tjaša Stopar: "Poletje je moj najljubši letni čas. Najlepše mi je, ko sije sonce in je toplo. Najraje grem na morje, kjer sem skoraj celo poletje. Že deset let hodim v Poreč, kjer imamo prikolico. Tam imam svojo družbo,
pomagam. Tudi vročina me ne moti preveč. Če mi je zelo vroče, grem noter ali se umaknem v senco. Na morje ne hodimo, ker je to za nas finančno prevelik zalogaj. Na splošno se mi zdi, da imamo Slovenci premalo denarja za počitnice na morju. Zato gremo mi k znancem na Pohorje ali pa kar k stari mami. Bolj v planine in naravo, kar je ceneje in enostavneje."
Stane Barber: "Poleti imamo vedno pestro. Malo gremo na morje, malo v planine, potepamo se s kolesom ... Včasih, ko so bili otroci mlajši, smo šli kar na morje. Običajno na isto loka-
cijo. Danes pa bolj po hribih, muzejih, kulturnih prireditvah in podobno. Poletje bo najbrž kar prekratko. Vendar glede na to, da sem upokojen, imam dovolj časa oziroma si ga pač vzamem. Sicer pa mislim, da se da uživati tudi brez denarja. Kolesarjenje in sprehodi v planine ne zahtevajo ravno veliko denarja. Več kondicije in dobre volje."
Anja Podpečan: "Poleti bom najprej šla na morje kot vsako leto. Potem se bom družila s prijatelji in trenirala atletiko. Za trening si moram vzeti čas tudi pole-
ti. Samo na morju si vzamem prosto in uživam. Berem knjige, se sprehajam in podobno."
■ tf, vg
^Hjs
Lekcija Mariboru, namučili hajdukovce
Za prijateljsko tekmo rekordno število gledalcev
Ob Rudarjev stadionu se je zbralo spet veliko gledalcev, rekordno število v zadnjih letih, če imamo v mislih prijateljsko tekmo. Obisk je bil pričakovan, saj so gostili 17-krat-nega hrvaškega prvaka splitski Hajduk. Na tribuni je bilo več kot tisoč gledalcev, na nepokritem delu, ki je namenjen gostujočim navijačem, pa je bilo še kakšnih 200 navijačev gostujočega moštva, ki so znani pod imenon Torcida.
Gledalci so bili po obeh domačih tekmah zadovoljni, enako tudi trener Marijan Pušnik. Da bodo dali veliko lekcijo Mariboru, najbrž ni nihče pričakoval. Pa tudi da bodo povsem enakovredni splitskim belim, najbrž tudi ne. Tudi to tekmo so začeli zelo odločno. Že v 17. minuti so prek Denisa Grbi-ca povedli po lepi akciji, v kateri je najprej Nikola Tolimir ušel gostujočim obrambnim igralcem, nato obšel še vratarja, na svojo smolo pa zadel le desno vratnico. Na njegovo srečo pa se je žoga odbila do Grbica, ki je z dobrim strelom zatresel mrežo. Ta zadetek mu bo gotovo ostal v lepem spominu predvsem zato, ker je bil pred leti celo
čil. Na nasprotni strani pa je povišanje vodstva z dvema lepima obrambama preprečil gostujoči vratar. Najprej je nevarno žogo odbil v kot, nato pa je s skrajnimi močmi zadržal žogo, ki jo je v loku proti njemu poslal Damjan Trifko-vic. 'Če ne daš, dobiš' in gostje so še pred odhodom na odmor izenačili. Strelec je bil Ante Rukavina. Tudi v nadaljevanju so gledalci uživali v lepih potezah. V tem delu so ritem narekovali hajdukovci, ki so kmalu povedli z zadetkom Daria Jerteca. Takoj za tem je Nik Omla-dič sijajno izvedel prosti strel. Žogo je poslal pod prečko, splitski vratar Daniel Subašic pa je izredno posredoval. Nik Omladič, ki postaja pra-
Cipot, Savic, Golob, Dedic...
V sredo prejšnji teden so kar trije igralci tudi uradno potrdili zvestobo velenjskemu prvoli-gašu. Fabjan Cipot bo Rudarju ostal zvest še eno leto. Tudi vratar Boban Savič, ki je v prejšnji sezoni branil pri Livarju, je podpisal enoletno pogodbo. S Cipra se je vrnil Miha Golob, ki bo Rudarjev dres nosil naslednji dve leti, iz Gorice pa se je vrnil Rusmin Dedič, ki se je zavezal, da bo Rudarjev dres -prav tako nosil dve leti.
EÜ^LLIsiSO
Marijan Pušnik: "Hajduk je vsekakor zelo atraktiven in močan nasprotnik za ta del priprav. Zato moram svoje fante pohvaliti. Igrali so zelo dobro. In prepričan sem, da nismo bili nič slabši nasprotnik, imeli smo celo več priložnosti, a smo bili pri dveh zadetkih nekoliko nespretni. Vseeno pa lahko še enkrat rečem fantom 'samo tako dalje'. Odnos je bil pravi, borili so se odlično in pokazali so, da znajo igrati pravi nogomet. Upam samo, da je bila publika zadovoljna."
Denis Grbič: "Na pripravljalnih tekmah se nikoli ne ve. Zaradi napornih treningov sta obe ekipi malo utrujeni. Začeli smo sicer
boljše in smo povedli prvi. To se mi zdi zelo pomembno. Čeprav ima nasprotnik veliko več izkušenj kot mi, smo se pač trudili in jim konkurirali, kolikor smo lahko. Prepričan pa sem, da to še ni vse, kar smo sposobni pokazati."
Boris Mijatovič: "Prvi polčas smo igrali bolje kot drugega, a mislim, da je bila naša borbenost na zelo visoki ravni. Proti koncu tekme smo kondicijsko upadli in tu so se pokazale izkušnje nasprotnikov. Vseeno pa smo s prikazano igro lahko zadovoljni. Bili smo enakovredni nasprotnik in lahko gremo naprej. Naš cilj jej sredina lestvice v prvi ligi in mislim, da se lahko s pridnim delom na treningih uresniči."
Rezultati
Rudar - Maribor 3 : 0 (3 : 0)
Velenje, Mestni stadion ob jezeru, gledalcev 700, sodnik: Emir Huselja (Velenje).
Strelci: 1 : 0 Tolimir (10), 2 : 0 Kolsi (21), 3 : 0 Junuzovic (36). Rudar: Safet Jahic, Jeseničnik, Sulejmanovič, Mijatovič, Cipot, Tolimir, Kolsi, Mujakovic, Januzovic, Tri-fkovič, Peric. Igrali so še: Čelofiga, Kraljevič, Rošer, Stojnič, Pokleka, Kolenc, Grbic, Prašnikar, Mujanovič, Mahmutovič, Senad Jahic, Vukoja, Omladič. Trener: Marijan Pušnik. Maribor: Pridigar, Filekovič, Kubica, Šaraba, Popovič, Dodlek, Bačinovic, Mihelič, Jelič, Vračko, Volaš. Igrali so
še: Ranilovič, Tomažič Šeruga, Dži-nič, Nilton, Mezga, Celcer, Školnik, Plut, Pavlovič, Bunderla, Tavares. Trener: Drako Milanič. Rudar - H ajduk 2 : 3 (1 : 1) Velenje, Mestni stadion ob jezeru, gledalcev 1000, sodnik: Emir Huselja (Velenje).
Strelci: 0 : 1 Grbič (17), 1 : 1 Rukavina (40), 1 : 2 Jertec (59), 2 : 2 Omladič (77), 2 : 3 Pandža (79). Rudar: Safet Jahic, Jeseničnik, Sulejmanovič, Mijatovič, Kraljevič, Tolimir, Kolsi, Grbic, Prašnikar, Tri-fkovic, Peric. Igrali so še: Čelofiga, Junuzovic, Rošer, Stojnič, Pokleka, Omladič, Šupič, Mahmutovic, Senad Jahic, Mujakovic. Trener: Marijan Pušnik.
To je bila tretja Rudarjeva pripravljalna tekma. V prvi so v Brežicah z 0 : 2 izgubili s Celjani, nato pa doma s 3 : 0 dali lekcijo Mariboru, tokrat pa so spet slavili gostje (3 : 2).
na preizkušnji v Hajduku. Nekaj minut za tem, po strelu s kota, so imeli gostje lepo priložnost za izenačenje, vendar se je vratar Safet Jahic izkazal s sijajnim refleksom in z nogo odbil žogo in le-to prepre-
vi mojster prostih strelov, je to svojo lastnost potrdil v 79. minuti, ko je po novem prostem udarcu žoga le obstala v mreži. Resda s pomočjo gostujočega igralca Marina Lju-bičica, ki pa se je žoge le dotaknil
z vrhom glave, zato smo gol pripisali Omladiču. Njihovo veselje pa je trajalo le dve minuti, saj so haj-dukovci po strelu s kota izenačili. Z dveh, treh metrov je skozi šopek nog pred vratarjem Sebastjanom
Čelofigom žogo v mrežo poslal Boris Pandža. Nekaj sekund pred koncem tekme je spet imel veliko priložnost za izenačitev zelo razpoloženi Omladič. Bil je nezadr-
žljiv za gostujoče branilce, in ko se že vsi videli izenačitev, je žoga na srečo gostov zletela čez prečnik.
■ S. Vovk
Kar štiri dni v znamenju zelene žogice
Evropsko prvenstvo za dečke do 14 let -Hkrati potekal tudi turnir rekreativcev -Sodelovalo devet evropskih držav
Vesna Glinšek
Šaleški teniški klub (ŠTK) Velenje je od sobote, 28. junija, do torka, 1. julija, organiziral ekipno evropsko prvenstvo za dečke do 14 let. Nastopili so teniški igralci iz Bolgarije, Grčije, Bosne in Hercegovine, Moldavije, Rusije, Ukrajine in Slovenije. Te reprezentance so bile na turnir uvrščene neposredno, v soboto pa sta kvalifikacijsko tekmo igrali Latvija in Črna gora. Zmagovalka Latvija se je nato
priključila prej omenjenim reprezentancam.
Poleg tega je bil v večernih urah tudi turnir rekreativcev avtocenter Meh open, ki ga je osvojil Sebast-jan Leber iz Celja.
Osrednji del prireditve pa je bil v nedeljo, saj so takrat tekmovanje tudi uradno odprli. Zbrane, predvsem tekmovalce, njihove spremljevalce in navijače so nagovorili slavnostni govorniki, dogodek sam pa so popestrila dekleta tolkalne skupine Šus. Med drugim je direktor tekmovanja in predsednik ŠTK Matjaž Končan povedal: "V Šaleškem teniškem klubu smo ponosni, da sta nam tako slovenska kot tudi evropska teniška zveza zaupali organizacijo evropskega prvenstva. Hkrati bi rad izkoristil priložnost in se zahvalili bivšemu predsedniku kluba Evgenu Dervariču za uspešno minulo delo." Prejemnik posebnega priznanja pa je
nekaj besed spregovoril tudi sam: "V veliko veselje mi je, da sem prejel to zahvalo za 10-letno delo v klubu. In želim ga deliti z vami vsemi. V vseh teh letih smo namreč dosegli pomembne uspehe, najbolj pa smo ponosni na našo Katarino Srebot-nik, ki še danes kroji vrh svetovnega tenisa."
Med povabljenimi je bil tudi Matjaž Pogačar, direktor teniške zveze Slovenije, kije kratko in jedrnato nagovoril vse tekmovalce v angleščini. Po vseh govorih je končno sledila slovesna otvoritev, ki jo je opravil župan Mestne občine Velenje Srečko Meh.
Nato je tekmovalce čakal še višek tekmovanja, ko je šlo "zares" - še
Dečki so pokazali dobro igro.
Izidi - 1. kolo: Slovenija - Bih 2 : 1, Rusija - Mol-davija 3 : 0, Latvija -Grčija 2 : 1, Ukrajina -Bolgarija 2 : 1; 2. kolo: Rusija - Slovenija 3 : 0, Latvija - Ukrajina 2 : 1.
dva dni napornih tekem. Do finala pa sta se prebili dve reprezentanci, ki sta pokazali največ teniškega znanja. To sta bili Rusija in Latvija.
Revija skokov je spet tu!
Celinski pokal se začenja v Velenju -V dveh dneh dve tekmi - Številni glasbeni gostje in nagradno žrebanje
Smučarsko-skakalni klub Velenje tudi letos organizira tradicionalno mednarodno FIS tekmovanje v poletnih smučarskih skokih za Celinski pokal. Prvi dve tekmi bosta v Velenju, nato pa se bodo tekmovalci preselili v Kranj, kjer bo zadnja tekma tega pokala.
Tekmovanje bodo začeli jutri ob 21.30. uri, ko bo na sporedu tekma za 22. Rudarsko svetilko, v soboto ob 17. uri pa se začne še druga, to je tekma za 12. Pokal Gorenja.
Letošnja prireditev bo po tekmovalni strani zelo močna, saj je prijavljenih kar 13 držav s 66 tekmovalci. Med njimi bo tudi nekaj zvenečih imen iz svetovnega pokala. Tako se bodo po velenjski skakalnici spustili Jakub Janda, Jan Matura, Sigurd Pettersen in drugi. Nastopilo pa bo tudi 14 Slovencev, med njimi Primož Pikl, junak lanske velenjske revije, Primož Peterka, Jure Bogataj ter domačin Robert Hrgota. Bo kateremu izmed njih uspelo porušiti rekord skakalnice (96 m), ki ga je postavil Japonec Hiroki Yamada? Pustimo se presenetiti. Najboljših šest skakalcev vsakega dne pa bo tudi nagrajenih, denarni sklad za posamezno tekmo je 1500 švicarskih frankov.
Med drugim so poskrbeli tudi za gledalce. Oba dneva jih bodo med posameznimi tekmami zabavali različni glasbeni gostje, v petek zvečer bodo lahko uživali ob ognjemetu, v soboto pa bodo izvedli še žrebanje vstopnic. Obljubljajo bogate nagrade.
SPORT IN REKREACIJA
Primož Kozmus spet vrhunsko
Svetovni podprvak navdušil v Velenju -Boštjan Buč po vodstvu odstopil
Na velenjskem mednarodnem atletskem mitingu za veliko nagrado Vzajemne je najbolj navdušil Brežičan Primož Kozmus, svetovni podprvak v metu kladiva. Ponovno je presegel 80 m. Tokrat je njegovo orodje pristalo pri 80 m in 19 cm. To je bila že njegova šesta zmaga v sezoni, le na eni tekmi
je bil drugi. Konkurenca je bila vrhunska, saj so v Velenju nastopili trenutno trije najboljši v metu kladiva. Ob Kozmusu še Madžar Krisztian Pars in Slovak Libor Charfeitag. Prav Madžar je Breži-čana premagal v soboto v Carigradu, sinoči pa se mu je Slovenec oddolžil za ta poraz. Pars je vrgel kladivo 79,56 metra, tretji pa je bil Slovak s 77,75 metra.
Po zmagi je Brežičan zelo zadovoljen povedal: "Hvala organizatorjem, ki so omogočili izjemno močno konkurenco in za zmago sem se moral zelo potruditi. Razen Belorusa Ivana Tihona in Japonca Koji-ja Murofušija sem tekmoval z vse-
mi in jih tudi premagoval. To je zelo dobro, saj imajo že kar nekaj 'kompleksa' v pomembni olimpijski sezoni. Upam tudi, da bom tretjič zapored osvojil naslov prvaka slovenske mednarodne lige."
Od Slovencev so zmagali še Oplotničan Miran Vodovnik. Kroglo je včeraj sunil 19,78 metra. Brežičan Jure Rovan je s palico preskočil 5,55 metra, Ptujčanka Nina Kolarič pa je zmagla s 6,58 v skoku v daljino. Velenjčanka Nina Kokot je zasedla četrto mesto, skočila pa je 6,11 metra.
V teku na 100 m je bil Škofjelo-čan Matic Osovnikar (Mass) drugi (10,35), Kranjčan Rožle Prezelj
Sabina Veit na 200 m (23,40). Tina Šutej (Mass) je v skoku s palico preskočila štiri metre in zasedla tretje mesto za Avstrijko Nastio Reiberger Ryjkh (4,30 m) in Madžar-ko Krizstino Molnar (4,15 m).
Četrti so bili Vrhničanka Alenka Bikar na 200 m (23,53), Ljubljančan Jan Žumer na 100 m (10,46) in v skoku v daljino Boštjan Fridrih iz Slovenske Bistrice (-Almont, 7,55 m) ter Nina Kokot (Velenje, 6,11 m). Peta je bila na 800 m Sonja Roman iz Hodoša (Maribor 98, 2:04,42), šesti pa na 800 m Vid Tršan (Mass, 1:49,58).
V	prvi disciplini mitinga, v tro-skoku, ki so ga prireditelji naknadno uvrstili v urnik zaradi poskusa lova na olimpijsko normo (16,80 m) Andreja Batagelja (Gorica), je slednji sicer zmagal, vendar s 16,08 m v peti seriji. Martina Tomič (Kla-divar) je bila šesta v teku na 100 m ovire (13,66), najhitrejša pa je bila Rusinja Tatjana Dektiareva (13,18).
V	teku na 3000 m z ovirami je nastopil tudi domačin Boštjan Buč. Tek je začel zelo pogumno. Precej časa je vodil, potem pa je -to je že kar značilno zanj - odstopil. S časom 8:27,07 je zmagal Kenijec David Lagat.
Tudi letos so prireditelji dva teka namenili spominu. Najprej tek na 100, v katerem je Ganec Zakari z
Ptujčanka Nina Kolarič je na državnem prvenstvu v atletiki v nedeljo v svojem domačem Ptuju za mlajše člane (do 23 let) v skoku v daljino skočila 6,78 metra in za 14 centimetrov izboljšala 12 let star slovenski rekord (6,64 m), ki ga je Ksenija Predikaka dosegla 26. maja 1996 v Ljubljani. Obenem je izpolnila tudi olimpijsko normo A (6,72 m). Odlična pa je že
bila tudi v Velenju
je zmagovalec v skoku v višino (2,25), Snežana Rodič (Gorica, 6,51 m) pa je bila druga v skoku v daljino. Na 400 m je bil drugi tudi Jože Vrtačič (Krka, 47,61), tretji pa Idrijčan Erik Vončiča (48,18). Tretji so bili tudi Damjan Zlatnar (Mass) v teku na 110 m ovire (13,79), Škofjeločanka Brigita Lan-gerholc (Triglav) na 400 m (53,28), Šentjurčanka Martina Ratej v metu kopja (54,72 m) in Mariborčanka
10,31 za štiri stotinke premagal Slovenca Matica Osovnikarja. Ta tek je posvečen mlademu velenjskemu atletu Nejcu Lipniku, ki je preminil v prometni nesreči. Njegova mama, očim in brat so zmagovalcu izročili spominsko darilo.
S tekom na 3000 m z ovirami pa se velenjski atletski delavci vsako leto spomnijo dolgoletnega trenerja in atletskega delavca Valterja Ste-inerja. Zmagovalcu je spominsko
Tamsyn Lewis, Avstralka, zmagovalka teka na 400 m, se ponaša z naslovom svetovne dvoranske prvakinje iz letošnje Osake. V tem japonskem mestu ji je v hrbet gledala tudi nekdanja nepremagljiva tekačica na 800 m, Mozabičanka
Maria Lurdes Mutola.
darilo izročil njegov vnuk Luka Steiner.
Skratka, ljubitelji atletike so znova preživeli zanimiv večer. Kot pa je dejal nekdo, je za še večje zado-
voljstvo manjkala pika na i oziroma še kakšen vrhunski izid.
■ Stanislav Vovk
Letos vec kot 900 otrok in mladih
V četrtek, 26. junija, je Kajuhov tabor Šaleške zveze tabornikov v Rib-nem pri Bledu zaživel z vsemi svojimi čari. Pravljica, kot radi rečemo taborjenju v Ribnem, se je začela s I. izmeno za 230 tabornikov - skavtov iz rodov: Jezerski zmaj Velenje, Lilijski grič Pesje, Hudi potok Šmartno ob Paki in po dolgem času spet za rod Mrzli studenec iz Mislinje. Hkrati ob taborjenju za otroke od 5. leta naprej poteka tudi vodniška šola, ki je letos še posebej v tej izmeni številčna. Pod vodstvom skavtskih inštruktorjev Rodu Jezerski zmaj bo postalo 35 novih vodnikov za potrebe več rodov Zveze tabornikov Slovenije - Nacionalne skavtske organizacije. V soboto pa se pričenja II. izmena taborjenja za rod Jezerski zmaj Velenje in tabornike iz Topolšice.	■ Sandi Glinšek
Tragedija pri Piresici
Motoristu ni bilo pomoči, umrl je na kraju nesreče, voznika osebnega avtomobila s hudimi poškodbami prepeljali v bolnišnico
Velenje, 28. junija - V soboto ob 21.30 se je tragična prometna nesreča zgodila na cesti Velenje-Arja vas, na vinskogorskem klancu pri odcepu za Pirešico. V njej je življenje izgubil 25-letni voznik motornega kolesa.
67-letni voznik osebnega avtomobila se je peljal po glavni cesti iz Velenja proti Vinski Gori. Pri odcepu za naselje Pirešica je pri zavijanju v levo zaprl pot 25-letnemu vozniku motornega kolesa, ki je v tistem trenutku pripeljal iz smeri Arje vasi.
Motorist je brez zaviranja silovito trčil v desni bok avtomobila, v katerem je ostal ukleščen, motorno kolo pa je odbilo in se je po padcu na cesto vžgalo, zaradi česar so morali posredovati tudi gasilci. Motorist je v prometni nesreči dobil tako hude poškodbe, da je umrl na kraju nesreče, voznik osebnega avtomobila pa je bil hudo poškodovan. Pokojni motorist, ki je vozil neregistrirano motorno kolo, za vožnjo ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja, nosil pa je zaščitno čelado. Letos je na Celjskem v prometnih nesrečah življenje izgubilo 12 ljudi. Med žrtvami so 4 motoristi, 6 voznikov osebnih vozil in 2 sopotnika v osebnem avtomobilu.	■
Poškodbe so bile prehude
Dobrna, 30. junija - V ponedeljek zjutraj se je v nesreči v Zavrhu nad Dobrno hudo poškodoval 32-letni traktorist, ki je vozil po lokalni cesti iz smeri Socke proti Dobrni. V Zavrhu je v blagem desnem ovinku s traktorjem zapeljal z vozišča v levo navzdol po brežini, najprej trčil v več dreves in nato še v betonske stebre gnojne jame. V trčenju se je traktorist huje poškodoval. Žal pa je naslednji dan umrl v celjski bolnišnici.
Potrebovala sta radiatorje
Topolšica, 24. junija - V torek zjutraj je bilo vlomljeno v opuščen objekt Bolnišnice Topol-
šica. Policisti so na kraju prijeli dva mlajša moška, oba povratnika, ki sta v objektu po vlomu odmontirala več radiatorjev in jih naložila v avto. Radiatorje so jima policisti zasegli, oba pa zaradi zbiranja obvestil tudi pridržali.
Oškodoval jih je za 9.000 €
Velenje, 27. junija - V petek zjutraj so policisti obravnavali tatvino z dvorišča grafičnega podjetja na Šterbenkovi cesti. Neznanec je izkoristil nezavarovanost območja in vzel večjo število kolutov, na katerih je bilo po približno 30 metrov priključnega elektro kabla za še ne montiran tiskarski stroj. Kabli so bili različne barve, na vseh pa so bili že nameščeni spojni konek-
torji. Gmotna škoda znaša 9.000 evrov.
Med prevračanjem avta štirje poškodovani
Velika Pirešica, 28. junija - V soboto zgodaj zjutraj se je zunaj naselja Velika Pirešica pripetila prometna nesreča, v kateri so se poškodovale štiri osebe.
33-letni voznik osebnega avtomobila je v levem preglednem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal levo z vozišča. Med prevračanjem vozila se je 32-letni sopotnik huje poškodoval, voznik ter 20-letni sopotnik in 37-letna sopotnica pa lažje.
Nesrečam botruje tudi vročina?
V	minulem tednu več prometnih nesreč, kot je "običajno"
Velenje - V torek, 24. junija ponoči, se je prometna nesreča zgodila na regionalni cesti Velenje-Pol-zela v kraju Ložnica. Voznik osebnega avtomobila je zaradi izsiljevanja prednosti trčil v drugega voznika. Dva sopotnika sta se v nesreči poškodovala.
V	četrtek, 26. junija ponoči, je prišlo do nesreče na Kidričevi cesti pri osnovni šoli. Mlajši voznik
neregistriranega motornega kolesa je zaradi neprilagojene hitrosti padel. Ko je na kraj nesreče pripeljalo reševalno vozilo, je ponesrečeni motorist pobegnil s kraja, vendar se je čez čas vrnil. Vozil je brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola, med vožnjo pa ni uporabljal zaščitne čelade.
V petek, 27. junija dopoldan, je na magistralni cesti na Selu voznik tovornega vozila s priklopnikom zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča zapeljal na travnik, kjer se je vozilo prevrnilo, prikolica s tovorom pa se je prevrnila na cesto. Do odstranitve vozila in tovora je potekal promet izmenično enosmerno. Voznik v nesreči ni
bil poškodovan.
V ponedeljek, 30. junija, je prišlo do nesreče na parkirišču pred Nakupovalnim centrom, kjer je voznik osebnega avtomobila zaradi nepravilnega premika trčil v drugega voznika osebnega avtomobila. V nesreči so se voznik in njegova sopotnika lažje poškodovali. V Kavčah pa je zvečer neznani voznik osebnega avtomobila (registrske oznake so znane) zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste in trčil v parkirano vozilo. Povzročitelj je po trčenju odpeljal naprej, vendar so ga policisti kasneje izsledili in mu izdali plačilni nalog za dva prekrška.
ItTRGOTUR
Agencija za posredovanje zaposlitve TRGOTUR, d.o.o., Kadrovski inženiring Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje Tel.: 03/ 898 62 57, E-mail: monika@trgotur.si
1.	POMOŽNI DELAVEC oz. DELAVEC V PROIZVODNJI:
(Plastika Skaza d.o.o., Minerva d.d. ali MPT d.o.o.): lahko delavci brez poklica, izkušnje niso potrebne!
2.	PROGRAMER ali TEHNIČNI ASISTENT NA PODROČJU PODPORE UPORABNIKOM:
(Pia d.o.o.]: vsaj V. stopnja strokovne izobrazbe in 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih!
3.	ŠOFER TOVORNJAKA -SKLADIŠČNIK: (Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z.o.o.j: vsaj 1 leto delovnih izkušenj, vozniški izpit B in C kategorije!
4.	VODJA PROIZVODNJE: (Vegepak d.o.o.): inženir živilske tehnologije oz. drug ustrezen
računalnika, urejenost in interes za tovrstno delo!
5. STREŽBA: (Kitajska restavracija XIHU d.o.o. ali Gostišče Hartl): vsaj eno leto delovnih izkušenj, urejenost, poštenost, komunikativnost;
Podrobnejše informacije so Vam na voljo na www.trgotur.si ali na tel. štev. 03/898-62-57 (Monika).
Turistična sezona
Piše: Adil Huselja
Šole so zaprla svoja vrata in "vstopili" smo v julij, mesec počitnic in čas, ki ga poleg šolarjev nestrpno pričakujejo tudi turistični delavci. Če je junija še predsezona, se julija začne prava turistična sezona in takrat se vidi, kako je bilo delo zastavljeno, saj številke tako obiskovalcev kot o denarju potrdijo pravilnost načrtov in priprav. Sicer pa je turizem skoraj za vse države izjemno pomembna gospodarska panoga, ki se je v zadnjih desetletjih v vseh delih sveta močno razvila, tako da je za nekatere države ključnega pomena. Tako kot so globalizacijski vplivi pozitivno vplivali na njen razvoj, so bili ti vplivi v povezavi z mednarodnim terorizmom tudi škodljivi. A vendarle, razvoj in povečana dostopnost do destinacij po celem svetu in trend potovanj so (bili) močnejši od sodobnih groženj in nevarnosti, ki so sestavni del potovanj. S turizmom je tesno povezano tudi vprašanje oziroma področje varnosti, saj - kot smo to doživeli ob terorističnih napadih v ZDA in Evropi, lahko (ne)varnost in dejanja, povezana s tem, bistveno vplivajo na množičnost, ceno in končno počutje turistov.
Kaj pomeni turistična sezona za našo državo? Slovenija ima zaradi svoje geografske lege in različnih vrst podnebja, ki ustvarjajo čudovito sliko narave in okolja, posebno mesto. Prizadevanja za ohranitev naravne, kulturne in arhitekturne dediščine v kombinaciji s premišljenimi posegi v okolje lahko podobo naše države še izboljšajo. Lepote naše dežele so očarale tudi ameriškega predsednika, ki je obljubil, da se vrne kot turist. Sicer pa je poletni čas zgolj "vrhunec" turistične sezone, ki traja celo leto, kar se še posebej pozna od vstopa Slovenije v Evropsko unijo in boljših letalskih povezav z ostalimi evropskimi prestolnicami. Pri tem ima slovenska policija pomembno vlogo, še posebej ob vrhuncih turističnih ciklusov, ki zahtevajo več pozornosti in prisotnosti policije. Glavni cilj pa je zagotavljanje varnosti tako turistom kot domačinom, ki so včasih spregledani, ker se vsa pozornost usmerja predvsem v prihajajoče množice, ki so lahko tudi zelo moteče. To smo lahko videli tudi ob zadnjem evropskem nogometnem prvenstvu v sosednji Avstriji, kjer so navijači iz nekaterih držav predstavljali veliko težavo za prebivalstvo in tudi policijo.
Strategija slovenske policije "državljanom prijazna policija" vsebuje številne dejavnosti, ki jih izvajajo že vrsto let in so se doslej pokazale kot izredno pozitivne. Z urejenimi objekti, prijaznimi stiki z državljani, dajanjem informacij - ne zgolj o varnosti in varnostni problematiki, vidnostjo in dostopnostjo, se je policija dobro vključila v nacionalno turistično strategijo, kjer je odgovorna predvsem za varnost. To potrjujejo tudi ocene, da je naša država ena najbolj varnih držav Evropske unije. Seveda, odveč je napisati, da je varnost zgolj policijska skrb in odgovornost. Brez ustreznega delovanja osebja v turističnem gospodarstvu, inšpekcijskih službah, osebja na letališčih, železniških in avtobusnih postajah, vzdrževalcev cest ne bi mogli ne zagotavljati varnosti in ne ustvarjati dobrega vtisa. Navsezadnje, brez sodelovanja vseh državljanov in zavedanja, da je varnost dobrina, ki jo poleg vseh naravnih in kulturnozgodovinskih objektov moramo negovati in varovati, enostavno ne gre. Z upoštevanjem predpisov, predvsem na cesti, lahko poleg boljše prometne varnosti bistveno pripomoremo tudi k pozitivni podobi naše države. Zato je odgovor na vprašanje "Kako bomo letos zaključili glavno turistično sezono?" odvisen tudi od nas, posameznikov. Jaz upam, da uspešno, prijetno in predvsem varno.
P.S.: Na spletni strani Policije (http://policija.si) lahko najdete vrsto preventivnih nasvetov in predvsem aktualnih informacij o stanju na cestah in mejnih prehodih, ki vam lahko koristijo pri načrtovanju in "realizaciji" vaših počitnic.
Iz policistove beležke
Ni se pomiril
V	torek, 24. junija ponoči, se je v bližini enega od lokalov na Šaleški cesti v Velenju mlajši pijan moški s pestmi lotil drugega. Kršitelj se nikakor ni mogel pomiriti. Ko so na kraj prispeli policisti, so se zaradi tega odločili, da ga pridržijo. Ob odhodu iz posebnih prostorov so mu izročili "račun".
Oče iskal
zdravniško pomoč
V	sredo, 25. junija, je očeta v Florjanu pretepel odrasel sin. Oče
je zaradi lažjih poškodb, ki mu jih je prizadejal sin, iskal zdravniško pomoč.
Vinjen, a je vseeno vedel, da je okraden
V četrtek, 26. junija, se je ponoči pri policistih oglasil starejši, precej vinjen občan, ki jim je "potožil", da mu je storilec med hojo iz Starega Velenja proti cesti Borisa Kraigherja izpod pazduhe vzel moško usnjeno torbico črne barve. V njej je imel oškodo-
vanec telefon, osebne dokumente in bančno kartico.
Udaril ga je
V	petek, 27. junija, so šli policisti na prireditev, ki se je odvijala ob Šoštanjskem jezeru. Ne prostovoljno. Tja so jih poklicali, ker je pijan moški udaril drugega. Izročili so mu plačilni nalog.
Ogrožal varnost družine
V	nedeljo, 29. junija zjutraj, pa je v stanovanju v Šaleku pijan razgra-
Vredno pohvale
V četrtek, 26. junija, je
občanka na Policijsko postajo Velenje prinesla ključe osebnega avtomobila znamke seat, ki jih je našla v Vinski Gori. Policisti najditeljici izrekajo pohvalo, lastniku pa poziv, da ključe prevzame.
jal stanovalec enega od blokov in pri tem ogrožal varnost družine.
SPORT IN REKREACIJA
ÍM
oros kon
Na kratko iz sveta športa
Oven od 21. marca do 20. aprila
Vročina vam gre počasi na živce, a na vašo delovno storilnost ne vpliva kaj dosti. Čeprav se vam zdi, da je obdobje, ki ga pravkar doživljate, resnično naporno, se bo izkazalo, da ne boste utrujeni. Celo zelo srečni boste, saj boste zelo uspešni. Bolj, kot ste si kdajkoli mislili. Vse se vam bo izšlo skoraj po načrtih, celo bolje od njih. Tudi na čustvenem področju vam bo lepo, saj vas ima partner iskreno rad. To vam bo dokazal že v naslednjih dneh in to z dejanjem, ki si ga boste še dolgo zapomnili. Pred vami je lep vikend.
Bik od 21. aprila do 21. maja
Stvari v vašem življenju se bodo začele umirjati, z njimi pa tudi vi. A pri načrtih za dopust se tisti, ki še ne veste, kje ga boste preživeli, ne boste mogli odločiti, kako naprej. Vse, kar se vam bo ponujalo, vam bo bolj malo všeč. Morda bo dovolj že, če ostanete doma, saj konec koncev tudi tam uživate. Morda pa se bo rešitev našla tik pred zdajci, kar bi bilo še najlepše. Kot kaže, bodo neke uradne zadeve kmalu rešene v vaš prid, potem pa se lahko spet posvetite iskanju ljubezni. To ste kar malo zanemarili, saj se že predolgo vrtite okoli povsem nedosegljive osebe.
Dvojčka od 22. maja do 21. junija
Poletje vztraja, vročina tudi, vi pa se boste počutili jesensko. Precej otožni boste, za kar boste težko krivili sebe. Splet okoliščin bo res čuden in naporen. Zdelo se vam bo, da je prišel čas, da na glas poveste, kaj si mislite o zadevi, ki vas muči že nekaj mesecev. Tudi prijatelji se bodo začeli do vas vesti dokaj čudno. To pa že tako veste, da ni najboljši znak. Zato se izogibajte ljudi, ki vam v tem trenutku res ne godijo in vas delajo še bolj živčne. Četudi se boste zdeli sami sebi precej osamljeni, v resnici ne bo tako. Veliko se vam bo dogajalo, a to ne bodo dogodki, ki bi vas osrečevali.
Rak od 22. junija do 22. julija
Novica, ki bo do vas prišla v začetku prihodnjega tedna, bo v sebi nosila grenak priokus, v bistvu pa bo dobra. A to boste spoznali šele čez nekaj dni. Zato se ne vznemirjajte preveč. Nekega obiska, ki bo čisto nepričakovan, se boste razveselili kot že dolgo ne prav ničesar. Sicer pa se boste letos prav posebej pripravili na praznovanje, ki bo čisto drugačno kot prejšnja leta. Tudi zato, ker je za vami življenjsko zelo pomembno obdobje. In ker ste res srečni v ljubezni, kar vam mnogi zavidajo. Tudi najboljši prijatelji.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
V	naslednjih dneh bo od vas odvisno bol malo stvari. Odvisni boste od vremena, pa razmer na cestah in predvsem tistih v službi. Vsekakor bo sobota lepa, če boste le rekli da in se odzvali vabilu, ki velja že nekaj časa. Tudi tokrat se bo izkazalo, da kdor jezika špara, kruha strada. Predvsem zato, ker se bodo ljudje, ki jih imate radi, tudi zaradi tega, ker jim ne boste spet
na glas povedali, kar jim gre, ostali isti. Vam pa to para živce. Tega, da stvari, ki vas morijo, ne smete zadržati zase, pa menda že veste. Šola, ki ste jo že dali skozi, ni bila prijetna.
Devica od 24. avgusta do 22. septembra
Začutili boste, da so napori preteklih tednov na vas pustili krepke sledi. Vzeli ste si nekaj dni le zase in si res napolnili baterije. Da poležavanje in brezdelje človeka sicer tudi utrudi, pa ste že pozabili. A verjemite, da ste to potrebovali. Pred vami je namreč obdobje, ko se boste morali razdajati tako pri delu v službi kot doma. Ni kaj, projekt, ki ste se ga lotili, je velik. In od vas bo zahteval natančnost in veliko energije. Zato jo čuvajte. Tudi tako, da s partnerjem poskušate najti skupno točko, še preden ta vzkipi. Vzrok njegovega obnašanja vam ni znan, ker ga nočete videti!
Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra
Jezilo vas bo, ker se načrt, ki ste si ga zastavili že pred časom, ne bo iztekel tako kot ste želeli. In to predvsem zaradi birokratskih zapletov, ki jih res niste pričakovali. Poskušajte rešiti kar se bo rešiti dalo. In to prijazno. Če boste vzrojili, boste stvari le še poslabšali. Opazili boste nekoga, ki ste ga že videli, a vam bo tokrat res padel v oči. In kot kaže tudi v srce. Nikar se ne umaknite, če se bo izkazalo, da gre za obojestransko naklonjenost. Letošnje poletje bo še razburljivo, pa ne le zaradi ljubezni. Kar nekaj življenjskih prelomnic je pred vami.
Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra
Pripravite se, kajti prihaja precej naporno obdobje, ki ste ga pravzaprav že pričakovali. V partnerju se je že nekaj časa nabirala jeza, sedaj bo izbruhnil. Ne bodite presenečeni, saj ste ga s svojim obnašanjem pripeljali do roba. Stalna slaba volja res ni najboljša, če želite ohraniti zvezo. Česar pa se premalo zavedate tudi zato, ker je partner doslej vse potrpel in zdržal. Nekaj zdravstvenih težavic se bo pojavilo tudi zato, ker boste nezadovoljni s svojim življenjem. Kar nekaj načrtov boste spet morali v naslednjih tednih spremeniti. Predvsem pa boste morali spremeniti svoje obnašanje do najbližjih.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
Dogodek, ki bo zaznamoval ta teden, je že za vami. Rahla utrujenost bo prišla prav tako za vami, zna se zgoditi, da boste imeli nekaj zdravstvenih težav. Kljub temu boste srečni in izjemno zadovoljni. Dela vam tudi v naslednjih dneh ne bo zmanjkalo, a se ga boste lotevali bolj premišljeno in z večjo distan-co. Če boste upoštevali nasvet zvezd, boste preživeli zelo lep čas, ki vam bo še nekaj časa ostal v spominu. Pa nikar ne mislite, da ste kaj pomembnega zamudili, če niste ves čas z mislimi le pri domu in vsem, kar se tam dogaja. Tudi domači bodo ponosni na vas!
Kozorog od 23. novembra do 22. decembra
V	teh dneh so vaši dnevi tako polno zasedeni, da se vam zdi, da še dihati nimate pravega časa. To je pravzaprav zelo dobro, saj boste vsak večer v posteljo zlezli utrujeni, a srečni. Ukvarjali se boste namreč s stvarmi, ki vas resnično veselijo, v službi pa tudi ne bo tako naporno kot nekaj tednov nazaj. Počasi se bo vse postavilo tako, kot si želite, A se boste vseeno močno veselili počitnic, ki se kar hitro bližajo. Morda bi letos izbrali kaj novega. Novi izzivi vam letos prav godijo. In tudi najbolj neverjetni načrti se iztečejo v vaš prid. Tudi zato, ker je partner naredil ogromno za to, da vama je lepo. Vi se namreč niste pretirano trudili.
Vodnar od 21. januarja do 18. februarja
Poletja, tistega daleč od doma, se veselite kot že dolgo ne. Vsak lep dan vas napolni z energijo, zlahka prenašate pasjo vročino, ki vztraja in vztraja. Letošnje leto je poletje res po vaši meri, saj ste človek, ki potrebuje veliko gibanja na svežem zraku. Želeli si boste, da se vam uresniči ena od želja, ki v vas tli že od lanskega leta. Pa ne bo šlo čez noč. Tudi projekt, ki ste se ga lotili že pred časom, se v tem tednu ne bo premaknil iz mrtve točke. Bo pa zato veliko bolje kazalo na ljubezenskem področju. Tu se boste težko pritoževali in že to bo veliko. Ljubezen je res motor življenja.
Ribi od 19. februarja do 20 marca
Naslednje dni boste delovali precej raztreseno, kertaki tudi boste. Zato se ne čudite, če vas bodo sodelavci in domači čudno gledali in velikokrat nič rekli, ko boste zraven. Ko vas ne bo, bo drugače. A našel se bo nekdo, ki bo dovolj iskren in vam bo povedal, kaj delate narobe. Tega pa je kar za cel spisek. Že nekaj časa sami sebe prepričujete, da vam je v življenju zelo lepo. Pa to ne drži čisto, saj si žal nočete priznati, kaj si pravzaprav želite. Pa dobro veste, da si to tudi zaslužite. Najhujši strah pri vas je, da bi ostali sami. In zato še ne boste ukrepali.
Prvič osvojila naslov državne prvakinje
Pred nedavnim je bilo v Domžalah državno prvenstvo v tenisu za člane. Pri moških je zmagal Denis Bovhan iz teniškega kluba As Litija, pri ženskah pa je bila najboljša Velenjčanka,
članica Šaleškega teniškega kluba Aljin Antea Huljev. Za Naš čas je Aljin, ki sicer študira v Ameriki, povedala: "Mislim, da sem igrala zelo dobro. Ne samo v finalu, temveč skozi ves turnir, ki je trajal več dni. In zelo sem vesela ter ponosna nase, da mi je uspelo. V finalu sem sicer v prvem nizu nekoliko zaostajala, a me to ni vrglo iz tira. Prepričana sem namreč, da je mogoče tekmeca vedno uloviti. In to se je tudi zgodilo. Sicer je moja nasprotnica Aleksandra Lukič že dolgo na teniški sceni, je tudi nekoliko starejša in ima dobro tehniko. Zato je bila močna konkurenca."
Dobri organizatorji in tekmovalci
Rogla je spet gostila veliko FIA mednarodno avtomobilsko gorsko hitrostno dirko, na kateri je nastopilo 114 dirkačev iz šestih držav. Borili so se za točke dveh mednarodnih FIA prvenstev ter slovenskega in avstrijskega državnega prvenstva.
Zanimiva proga odlična organizacija, atraktivne vožnje, zadovoljni gledalci in navdušeni tekmovalci so kratka ocena za to že šesto prireditev, ki jo organizira velenjski klub V-Racing
Na Rogli pa se V-Racing ni izkazal samo kot dober organizator, ampak tudi kot zelo dober tekmovalec, saj so vozniki V-Racing poleg posamičnih odličnih uvrstitev zmagali v državnem prvenstvu Slovenije med društvi in tudi med ekipami..
Barve V-Racing je na Rogli zastopalo 6 voznikov, in sicer Patrik Zajelšnik - formula 3000, Alexander Zajelšnik - prototip Osella, Sandi Boh Mitsubishi Lancer Evo 8 skupina F, Matej Grudnik - Renault Clio 2.0 RS skupina N, Mit-
ja Strožič Renault Clio 1.4 GrA in Matevž Boh - Fiat Seicento. Najbolje se je med posamezniki v točkovanju za slovensko državno prvenstvo uvrstil prav najmlajši Matevž Boh, saj je zmagal v svoji diviziji 3, Matej Grudnik je bil v diviziji 2 drugi, Sandi Boh je osvojil 4. mesto v generalni razvrstitvi, Alexander Zajelšnik je bil drugi med prototipi in formulami, njegov brat Patrik pa tretji v isti kategoriji. Mitja Strožič je na svojem prvem nastopu z avtomobilom Clio 1.4 osvojil odlično 4. mesto v diviziji 1400 ccm. Vsi ti dobri dosežki pa so prinesli ekipi V-Racing zmago v točkovanju državnega prvenstva Slovenije med klubi, kjer se za točke bori kar 27 klubov, zmagali pa so tudi v prvenstvu ekip med 24 ekipami . V-Racing tako
ličnih kategorijah osvojili 13 prvih, 14 drugih in 6 tretjih mest. Uspešnejši od njih so bili le plavalci iz Kranja. V memorialni disciplini 100 m prosto sta zmagali Nastja Govejšek (1:04,66) med deklicami in Tina Meža (1:01,38) med kadetinjami. V posameznih disciplinah so zmagali še Kaja Breznik in Igor Dukanovič med dečki ter Kaja Vrhovnik, Anamarija Štukovnik in Borut Lampret med kadeti.
V	seštevku FINA točk treh disciplin v absolutni konkurenci je Tina Meža osvojila drugo mesto.
Igre Alpe Jadran, dve zmagi za velenjski plavalki
V	madžarskem mestu Szombathely so od 23. do 26. 6. 2008 potekale 13. poletne igre mladih Alpe Jadran. Tekmovanja so se udeležili mladi športniki do 17. leta iz regij Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Slovenija in Hrvaška sta tekmovali z enotno reprezentanco. Tekmovali so v atletiki, plavanju, košarki, odbojki in nogometu. Slovenija je na tokratnih igrah
še naprej ostaja vodilni med klubi, med ekipami pa je s to zmago napredoval s tretjega na drugo mesto trenutne razvrstitve.
V	generalni razvrstitvi med turističnimi avtomobili je zmagal Avstrijec Herbert Pregarner s Porschejem, najboljši Slovenec je bil Milan Bubnič z Lancio Delto Integrale na četrtem mestu. Med formulami je bil najhitrejši Avstrijec Hermann Waldy, najboljši Slovenec pa je bil Alexander Zajelšnik iz V-Racinga na tretjem mestu.
V	točkovanju za FIA Chalennge je v skupini N2000 zmagal Slovenec Aleš Prek s Hodo Civic 2.0, odličen drugi je bil Matej Grudnik s Cliom 2.0 RS, na tretjem mestu pa najdemo prvega tujca Avstrijca Hermanna Waldija mlajšega s Hondo Civic 2.0.
Naslednja gorska hitrostna dirka bo evropsko prvenstvo v Ilirski Bistrici 26. in 27. julija.
Nastja Govejšek in Tina Meža zmagovalki Lučkinega pokala
Trboveljski plavalni klub Lafarge cement je v soboto, 28. 6. 2008, organiziral že 39. Lučkin pokal. Na letošnjem tekmovanju je nastopilo 286 plavalcev iz 18 klubov Slovenije in Italije. Velenjski plavalci so se zelo izkazali, saj so v raz-
Nina Drolc, trenerka vera Pandža in Tina Meža
osvojila rekordnih 44 medalj. Zelo sta nas razveselili plavalki Plavalnega kluba Velenje Tina Meža in Nina Drolc. Tina, ki je še kadetinja, je zmagala v disciplini 200 m prsno z rezultatom 2:40,84, kar je tudi nov klubski rekord. Nina pa je v disciplini 200 m hrbtno osvojila zlato medaljo, njen rezultat 2:20,52 pa je le za nekaj desetink slabši od njenega osebnega in klubskega rekorda. Nastopila je tudi v obeh štafetah 4 x 100 m prosto in 4 x 100 m mešano in pripomogla, da je obakrat Slovenija zanesljivo zmagala.
Razgledišča po Ljubljanskem barju
Pred časom je člane krožka Pla-ninarjenje UNI 3 pot zanesla na področje Ljubljanskega barja. Z avtoceste smo zavili za križiščem Malence in se usmerili proti Črni vasi, kjer smo mimogrede opazovali znamenito Plečniko- _
vo cerkev sv. Mihaela. Kmalu zatem smo izstopili pri bencinski črpalki v Podpeči, kjer je bilo od rimske dobe do srede 19. stol. pomembno rečno pristanišče na reki Ljubljanici. Tu so tudi stoletja lomili sloviti podpeški marmor.
Že kar čez cesto nas je steza popeljala v strmino, vrh katere se po Ljubljanskem barju na visokem holmu široko razgleduje cerkvica sv. Ane. Do sem segajo obsežni gozdovi, vrh katerih bdi Krim. Daleč v daljavi so se belile zasnežene gore, nam pa se je pogled sprehodil po načrtovani krožni poti. Spustili smo se v smeri jugozahoda mimo Preserij, kjer nas je na sosednjem griču vabila starodavna cerkvica sv. Jožefa. Od
nje smo šli v smeri Kamnika pod Krimom, vendar smo ogled kraškega bruhalnika Ponikve v miniaturnem kraškem polju opustili, saj je bilo sušno obdobje. Ob višjih vodah tu občasno nastane jeze-
smo se podali naprej po markirani poti in prešli na področje rahle snežne odeje. Pot je vijugala po gozdu in sčasoma smo prišli do Planince, kjer se nahaja edina "še živa" kmetija Mavec. Pred vojno ji
i fi -SIfits ft K/	h	Lvv ^
J
td " fljpvinMV**
__Mfi,




Spokojnost kraškega jezera v Jezeru pri Podpeči
ro. Nad njim se nahaja Žalostna gora z zanimivimi kapelicami okrog cerkve, kjer smo že bili. Zato smo zavili proti Krimu in si ogledali informacijsko tablo z zanimivimi podatki. Po kratkem počitku
je delalo družbo še šest kmetij. Ob glasnem laježu psov smo desno za njo zavili k majhni, zelo prikupni in lepo obnovljeni cerkvici sv. Tomaža. Ob sprehajanju okrog nje nas je zajela rahla snežna ploha in
^ Î0 HRIBIH IH Î0UHAH
okolje še bolj zavila v skrivnost. Opustili smo namero, da obiščemo bližnjo Ledenico, saj je zaradi spolzkosti nevarna že poleti.
Vrnili smo se streljaj nazaj po isti poti, kjer smo kmalu prišli do odcepa za Jezero, in si izbrali levo varianto poti. Pripeljala nas je najprej do vikendov, kjer se v istoimenskem kraju v kratki dolini nahaja kraško jezerce s presenetljivo ovalno obliko. Njegova posebnost je, da dobiva vodo iz površinskih kraških izvirov, odteka pa podzemno skozi ponor na dnu v tristo metrov oddaljene izvire v bližnji vasi. Jezero je zavarovano kot naravni spomenik in je poleti priljubljeno neurejeno kopališče. Gostišča Brunarica ob njem ni bilo težko najti, saj nas je ob njem čakal naš avtobus, v njem pa topli prostori in zelo okusen segedin golaž. Izpolnjeni so bili vsi pogoji, da smo se zadovoljni vrnili domov.
■ Marija Lesjak
ČETRTEK, 3. julija
TV SLO H
06.55 Kultura 07.00 Odmevi 08.00 Na zdravje
09.05 Ana z zelene domačije, ris.nan. 09.30 Male sive celice, kviz 10.15 V dotiku z vodo, avstralsko-
nemška nan. 15/26 10.45 Stebri Slovenskega gledališča: Vladimir Skrbinšek, dok. odd. 11.35 Sveto in svet: med nebom in zemljo
13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Škrlatna roža Kaira, ameriški f. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi
15.45 Simon v deželi risb s kredo,
risana nan. 6/13 16.10 Risanka
16.15 Od klovna do kavboja, kratki dok. film
16.30 Enajsta šola: Aspirin, oddaja za
radovedneže 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled
17.30 Jasno in glasno: Nestrpno strpni,
kontaktna odd. za mlade, pon. 18.15 Duhovni utrip: Stres in bolezni;
kmečki turizem za dušo 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 In to je vse; risanka 18.45 Rjavi medvedek, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Ljudje na meji, dok. oddaja 20.50 Tednik
22.00 Odmevi, Evropa.si, šport, vreme 23.00 Osmi dan
23.35 Rojen dvema materama, ang.
tv film, ponovitev 00.50 50 let televizije: Tv dnevnik
3.7.1990, ponovitev 01.15 Duhovni utrip: stres in bolezni;
kmečki turizem za dušo, pon. 01.30 Dnevnik, ponovitev 02.05 Dnevnik zamejske TV 02.30 Infokanal
TV SLO i?
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.05 Tv prodaja
08.40 Brez reza - Hannes Swoboda: Hrvaška in zah. Balkan na poti v EU
09.15 Vedrana Grisogono Nemeš:
Blisk, tv nad., Senzacija, 1/15 09.45 Vedrana Grisogono Nemeš: Blisk, tv nad.,Bliskovito-čudovito, 2/15 10.15 TV prodaja 10.45 50 let televizije: TV dnevnik
3.7.1990 11.10 Prvi in drugi 11.25 Slovenija predseduje 13.25 TV prodaja
14.00 Wimbledon: odprto prvenstvo
Velike Britanije v tenisu 18.00 Slovenija danes - regionalni
programi 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.55 Z glasbo in plesom 19.25 Tekmovanje Slovenskih godb,
posnetek iz Laškega 1/8 20.00 Oporoka, Hrvaški film 21.20 Pod rušo, am. nadaljevanka,
8/12, pon. 22.15 Nedeljsko kosilo, it. film, pon. 23.50 50 let televizije: Tribute
to...count basie, 1 00.55 Zabavni Infokanal
POP
07.00 24 ur
08.00 Medvedek Paddington, risanka 08.25 Tom in Jerry, risanka 08.50 Tom in Jerry: Nove
pustolovščine, risanka 09.00 Stanka, risana serija 09.25 Art attack 09.55 Najbolj nori videoposnetki 10.20 TV prodaja
10.50 Srce ki odpušča, 104.del kol. nad. 11.45 Sladka skrivnost, 54. del nad. 12.40 Vrnitev Sherlocka Holmesa, 1.
sezona, ang. nan. 13.40 TV prodaja 14.10 Oprah show 15.05 Razigrani par, 220. del 16.00 Zakleti biser, 5. del meh. nad. 16.55 24 ur popoldne 17.05 Srce, ki odpušča, 105. del nad. 18.00 Sladka skrivnost, 55. del nad. 19.00 24 ur
20.00 Naša mala klinika, 1. sez., 4. del 20.45 Na kraji zločina: Miami, 5.
sezona, 20. del nan. 21.40 Urgenca, ER, 13. sezona, 16.
del nan. 22.30 24ur zvečer 22.45 Glavni osumljenec: Zadnja
priča, ang. film, 1/2 00.35 Seks v mestu, 6. sezona, 3.del 01.10 Gospa predsednica, 1. sezona,
12. del 02.00 24 ur, ponovitev 03.00 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, Inf.oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Odprta tema, ponovitev 11.35 Pop corn, glasbena oddaja, pon. 12.20 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Asova gibanica, informativna
oddaja, ponovitev 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Opozicijski pogledi na dogajanje v MO Velenje, kontaktna oddaja. Gost: Franc Sever, vodja svetniške skupine SDS v Svetu MO Velenje 20.55 Energetika v Šaleški dolini,
dokumentarni film 21.30 Večer z Ano, glasbena oddaja, 22.45 Regionalne novice 3 22.50 Iz oddaje Dobro jutro, inf. odd 00.20 Vabimo k ogledu 00.25 Videostrani, obvestila
TV SLO H
07.00 Kultura
07.05 Odmevi
08.00 Na zdravje
09.05 Trojčice: trnuljčica, ris. nan.
09.30 Risanka
09.45 Od klovna do kavboja, dok. film 10.00 Enajsta šola: Aspirin, oddaja za
radovedneže 10.25 Harmonije Evrope: Oda radosti, 1/12
10.40 Jasno in glasno: Nestrpno strpni
11.25 Osmi dan
11.55 City folk - ljudje Evropskih
mest: Celovec 12.25 Slovenski magazin. Savinjsko-
Celjska regija 13.00 Poročila, šport, vreme 13.35 Duhovni utrip: stres in bolezni, kmečki turizem za dušo, pon. 13.50 S poti po Mehiki, dok. oddaja 14.25 Slovenski utrinki, oddaja
Madžarske TV 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Medvedek, risanka 15.50 Fifi in Cvetličniki, risanka 16.00 Iz popotne torbe: Mizica,
pogrni se! 16.20 Maks, Danska mladinska nad., 3/8
17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Slike iz Sečuana: Chengdu 17.40 Pozabljena masta iz davnine,
ang. dok. serija 1/3 18.40 Brenč in Cvetka, risanka 18.45 Tinček, risanka 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Vedrana Grisogono Nemeš: 3.
del: Motivator 20.30 Na zdravje 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Polnočni klub: Slovenska
naravna zdravilišča 00.10 50 let televizije: TV dnevnik
4.7.1990, ponovitev 00.35 Pozabljena mesta davnine,
ang. dok. serija, 1/3 01.25 Dnevnik, ponovitev 02.00 Dnevnik zamejske TV 02.25 Infokanal
TV SLO ^
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 TV prodaja 08.30 50 let televizije: TV dnevnik 4.7.1990
08.55 Alinine sanje, nemški film, pon. 10.25 TV prodaja
10.55 Žogarija - ko igra se in ustvarja
mularija, 10. del 11.20 Evropski magazin, oddaja tv Maribor
11.50 50 let televizije: lepo je biti
muzikant 13.25 TV prodaja
14.00 Wimbledon: odprto prvenstvo
v tenisu 18.00 Dnevnik TV Maribor 18.25 kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 Velika imena malega ekrana:
Nataša Dolenc, ponovitev 20.00 Horovo oko, brazilska dok.
serija, 1/5 20.50 Odkar si odšla, ang. humor.
nadaljevanka, 5/8 21.20 Vražja frača, ameriški film 22.50 Talec, latvijsko-slovenski film 00.00 Huff: am. nadaljevanka,
11/13,pon. 00.55 Zabavni infokanal
POP
07.00	24 ur, ponovitev
08.00	Medved Paddington, ris. serija
08.25	Tom in Jerry, ris. serija
08.50	Tom in jerry: Nove
pustolovščine, risana serija
09.00	Stanko, risana serija
09.25	Art attack, izobraževalna serija
09.55	Smeh ni greh, zabavna oddaja
10.20	TV prodaja
10.50	Srce ki odpušča 105. del nad.
11.45	Sladka skrivnost, 55. del nad.
12.40	Vrnitev Sherlocka Holmesa
13.40	TV prodaja
14.10	Oprah show
15.05	Razigrani par, 221. del nad.
16.00	Zakleti biser, 6. del mehiške nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Naša mala klinika, 5. del
20.50	Akcija, Jaz vohun, am. film
22.25	24ur zvečer
22.40	Pod lupo pravice, 20. del nan.
23.30	Vojna zvezd: epizoda IV-Novo
upanje, am. film
01.45	Tečni starci, 3. del ang. dok. ser.
02.20	24ur ponovitev
03.20	nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, Inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Opozicijski pogledi na dogajanje v MO Velenje,pogovor v studiu. Gost: Franc Sever, vodja svetniške skupine SDS v Svetu MO Velenje 11.30 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu
18.00	Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 2 18.45 En dan vojakinja, reportaža
akcije Nedeljskega 19.05 Videospot dneva
19.1	0 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Zupan z vami, pogovor v
studiu. Gost: Jožef Čakš, župan Občine Šmarje pri Jelšah 20.55 Regionalne novice 3 21.00 Vredno je stopiti noter: Muzej
Premogovništva Velenje 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 22.20 Iz oddaje Dobro jutro, inf. odd. 23.50 Vabimo k ogledu 23.55 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 5. julija
TV SLO H
06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.30 Risanka
07.40 Bine, letenje, lutkovna nan. 7/10
07.55 Male sive celice, kviz 08.40 od klovna do kavboja, dok. film 08.55 Kako sem videl svet izpod
mize, igrana nan., 8/10 09.15 Smrkci 4/23 09.40 Kino kekec: Samson in Sally,
danski an. film 10.45 Polnočni klub, ponovitev 12.00 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Slike iz Sečuana: Chengdu,
ponovitev 13.25 Berlin, Berlin, 8/27 13.50 Gospod Verdoux, am. čb film 15.55 Sobotno pop 16.00 O živalih in l 16.15 Labirint 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne 17.25 Kraji in ljudje 17.35 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.40 Dinko pod krinko, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 50. let televizije: Šou bo šel 20.50 Poletna potepanja, oddaja o turizmu
21.20 50 let televizije: Aleksander Marodič: Mali oglasi: zapestnica 4. epizoda 22.05 Poročila, vreme, šport 22.35 50 let televizije: Kian, 2/11 23.35 Deadwood, 8/12 00.25 Zgodba o Marie in Julienu,
francoski film, pon. 02.50 50 let televizije: TV dnevnik
5.7.1990, ponovitev 03.15 Dnevnik, ponovite 03.35 Dvevnik zamejske tv 04.00 Infokanal
TV SLO f?
06.30 Zabavni infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 Skozi čas
09.40 50 let televizije: tv dnevnik 5. 7. 1990
10.05 50 let televizije: lepo je biti
muzikant 12.00 Horovo oko, dok. serija, 1/5 12.50 TV prodaja 13.30 Glasben spomini z Borisom
Kopitarjem 14.25 Tv prodaja 15.00 Wimbledon: tenis, finale ženske
17.00 Velenje: smučarski skoki -
celinski pokal 18.30 Žrebanje za evropsko ligo prvakov v odbojki, posnetek iz Dunaja
18.45 Roger Federer, športni film,
19.00 S poti po Mehiki, dok. oddaja, pon.
19.45 Kronika Lenta, tv Maribor 20.00 Snežna past, kanadski film 21.45 Alpe-Donava-Jadran 22.15 Sobotno popoldne 00.30 Anna Pihl, danska
nadaljevanka, 6/10, pon. 01.15 Zabavni infokanal
POP
07.30 Tv prodaja 08.00 Na drevesu smo doma, ris. serija
08.30 Mali rdeči traktor, ris. serija 08.40 Brata Koalček, ris. serija 08.50 Kopalčki, ris. serija 09.00 Krofko, ris. serija 09.10 Slonček Benjamin, ris. serija 09.40 Jagodka, ris. serija 10.05 Winx klub, ris. serija 10.30 Ninja želve, ris. serija 10.55 Altair v Zvezdolandiji, ris. serija 11.10 Ed in Eppa, ris. serija 11.30 Preverjeno, ponovitev 12.20 Žuželke napadajo, nan. 13.25 Živalski velikani, dok. oddaja 13.55 Formula 1, prenos kvalifikacij
za VN Velike Britanije 15.05 Šola za pare, 2. del am.
nanizanke 15.35 Danielle Steel: Palomino,
ameriški film 17.15 Po nesreči, nemški film 18.55 24 ur vreme 19.00 24ur
20.00 Dovolj mi je, am. film 21.55 Krvavi sladkor, 1.del ameriške
nanizanke 22.45 Tolpe New Yorka, koprodukcijski film 01.40 24ur, ponovitev 02.40 Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Energetika v Šaleški dolini,
dokumentarni film 10.10 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja,
ponovitev 18.40 Duhovni vrelec 18.45 Znamo zmoremo: Uporaba plezalne vrvi, izobraževalna
19.25 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna, informativna oddaja 20.20 Videospot dneva 20.25 Kate in Leopold, ameriški film. Igrata : Meg Ryan in Hugh Jackman
22.25 V harmoniji z naravo, kmetijska
22.55 Klepet na kvadrat: Elda Viler 23.50 Videospotdneva 23.55 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 6. julija
TV SLO H
07.00 Ziv žav
09.00 Šport špas, oddaja o športu 09.25 Izgubljeni zaklad Fidžija, 3/13 09.55 Nedeljska maša, prenos iz
Artič 11.00 Opus 11.25 Ozare 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Na zdravje, ponovotev 14.25 50 let televizije: domači
ansambli - Trio Vitala Ahačiča 15.15 Hercule Poirot: Skrivnost
modrega vlaka, angleški film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 50 let televizije: tvariete 18.25 Zrebanje lota 18.40 Pokec, risanka 18.45 Ozi Bu, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zlati Avsenikov abonma:
poklon Albinu Rudanu 21.20 Intervju 22.15 Poročila, vreme, šport 22.40 Nepovabljeni gost, španski
film, pon. 00.30 50 let televizije: dnevnik
6.7.1990, ponovitev 00.55 Dnevnik 01.15 Dnevnik zamejske tv 01.45 Infokanal
TV SLO ^
06.30 Zabavni infokanal 08.50 Tv prodaja 09.20 Skozi čas
09.30 50 let televizije: tv dnevnik 6.7.1990
09.55 Poletna potepanja, oddaja o turizmu
10.25 9.mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2008, 2/3
11.00 Svet vodnih živali, 4/13 11.30 Med valovi, tv Koper 12.00 Slovenski magazin 12.30 Tv prodaja 13.05 Igra z ravnotežjem: portret
Majne Sevnik 14.00 Ostanite še naprej z nami,dok
oddaja ob obletnici RTVS 14.45 praznujemo, gala koncert RTV
Slovenije 17.30 Atletika, mednarodna liga, reportaža iz Novega mesta 18.05 Pravi moški, avstralski film 19.45 Kronika Lenta, tv Maribor 20.00 Azijske poti pod nebom, korejska dok. serija, 1/6 21.00 Pri Maupassantu, 5/6 22.00 Pozdravljen, Peking - prvaki in
izzivalci, 1. in 2. del 22.55 Številke, 6/13 23.40 Zlata resna glasba in balet TVS
(1958 - 2008) 00.25 Zabavni infokanal
POP
07.30 Tv prodaja
08.00 Na drevesu smo doma, ris. ser. 08.30 Mali rdeči traktor, ris. serija 08.40 Brata Koalček, ris. serija 08.50 Kopalčki, ris. serija 09.00 Krofko, ris. serija 09.10 Slonček Benjamin, ris. serija 09.35 Jagodka, ris. serija 10.00 Winx klub, ris. serija 10.25 Ninja želve, ris. serija 10.50 Altair v Zvezdolandiji, ris. serija 11.10 Zivljenje v divjini, nan. 12.00 Skrivnostne poti, nan. 12.55 Pokončni policaji, 1. del
ameriške nan. 13.30 Formula 1, prenos za VN Velike
Britanije 16.15 Sedma nebesa, nan. 17.05 Kongo, ameriški film 18.55 24 ur vreme 19.00 24 ur
20.00 Pod Toskanskim soncem, ameriško-italijanski film 21.55 Zvezde na sodišču, nan. 22.50 Vrhunci VN Velike Britanije,
oddaja o F1 23.10 Stepfordske ženske, ameriški film
00.45 Junakinje predmestja, nan. 01.15 24ur, ponovitev 02.15 Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA
09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1664. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek, športna inf. odd. 10.25 Duhovni vrelec 10.30 V harmoniji z naravo, kmetijska
11.00 Poslanska pisarna, pogovor v studiu. Gost: Bojan Kontič, poslanec SD v DZ RS 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 12.50 Videostrani, obvestila 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Mladi upi, otroška oddaja,
ponovitev 19.45 Pop CORN, glasbena oddaja,
ponovitev 20.35 Zupan z vami, pogovor v
studiu. Gost: Jožef Čakš, župan Občine Šmarje pri Jelšah 21.35 Energetika v Šaleški dolini,
dokumentarni film 22.10 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 7. julija
TV slo rr
07.30 Zrcalo tedna 08.00 Na zdravje! 09.10 Šport špas, oddaja o športu 09.45 Simon v deželi risb s kredo, 6/13
10.10 Iz popotne torbe: Mizica pogrni se 10.30 Maks, 3/8 11.05 Pozabljena mesta davnine, dok. serija, 1/3
12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Polnočni klub: glasba naše
mladosti
14.25 Slovensi po svetu: videnje Vide
Vidmar 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Timotej hodi v šolo, 26/26 16.05 Martina in ptičje strašilo: črke 16.15 Rojstni dan, nanizanka, 8/10 16.35 Kako sem videl svet izpod
mize: služba, 9/10 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.35 Divja Kitajska. 4/6 18.25 Žrebanje 3 x 3plus 6 18.40 Lokomotivček Tomaž in
prijatelji, risanka 18.45 Dragi domek, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Vroči stol 21.00 Bridkosti tropskega otoka
francoska nadaljevanka, 2/6 22.00 Poročila, vreme, šport 23.00 Umetni raj, ponovitev 23.25 Glasbeni večer: letni koncert
APZ Tone Tomšič 01.00 50 let televizije: TV dnevnik
7.7.1990, ponovitev 01.25 Divja Kitajska, 4/6 02.15 Dnevnik 02.50 Dnevnik zamejske tv 03.20 Infokanal
TV SLO f?
06.30 Zabavni infokanal
07.00 Infokanal
09.00 Tv prodaja
09.30 Zabavni infokanal
11.20 Tv prodaja
11.50 Sobotno popoldne, ponov.
14.10 Tv prodaja
14.40 Slovenski utrinki, oddaja
Madžarske TV 15.05 Poletna potepanja, oddaja o turizmu
15.35 Pozdravljen,Peking, prvaki in
izzivalci, 1. in 2. del 16.30 50 let televizije. TV dnevnik
7.7.1990 16.55 Osmi dan
17.25 Alpe-Donava-Jadran regija 18.00 Slovenija danes - regionalni
programi 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 Berlin, Berlin, 24/27 19.20 Berlin, Berlin, 25/27 20.00 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 21.00 Studio city 22.00 Knjiga mene briga 22.20 Virtualni človek, dokum.
22.50 Mari, katalonski TV film, 1/2,
ponovitev 00.50 Zabavni infokanal
POP
07.00	24 ur, ponovitev
08.00	Dobižki, risana serija
08.10	Medved Paddington, ris. serija 08.35 Tom in Jerry, ris. serija
09.00	Tom in jerry: nove
pustolovščine, ris. serija
09.10	Stanko, ris. serija 09.35 Art Attack, izob. oddaja
10.05	Najbolj nori videoposnetki
10.30	Tv prodaja
10.00	Srce, ki odpušča, nad.
11.55	Sladka skrivnost, nad.
12.50	Vrnitev Sherlocka Holmesa,
anglaška nan.
13.50	TV prodaja
14.20	Moški so drugačni, ženske
tudi, pogovorna oddaja
15.10	Razigrani par, nad.
16.05	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Naša mala klinika, nan.
20.50	Poroka na hitro, ameriški film 22.35 24 ur zvečer
22.50	Na kraju zločina: Miami, 2.del
am. nanizanke
23.40	Seks v mestu, nan.
00.15	Gospa predsednica, nan.
01.05	24 ur, ponovitev 02.05 Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna odd. 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Zupan z vami, pogovor v
studiu. Gost: Jožef Čakš, župan Občine Šmarje pri Jelšah 11.30 Videospotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja,
ponovitev 18.40 Regionalne novice 18.45 Videospot dneva 18.50 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 21.30 Vredno je stopiti noter: Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec 22.00 Regionalne novice 22.05 Zivljenje uhaja iz kontrole,
dokumentarni film 23.40 Videospot dneva 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videostrani, obvestila
TOREK, 8. julija
TV SLO t\
07.05 Odmevi 08.00 Na zdravje! 09.10 Kje je medvedek, otroška oddaja
09.20 Zogica marogica, 2. del 09.40 Ciciban, dober dan: Čarodej
09.50 Kako sem videl svet izpod
mize: krave, 9/10 10.10 Bine. rojstni dan, lutkovna
nan., 8/10 10.30 Zgodbe iz školjke 11.00 Divja Kitajska, 4/6 12.00 Intervju, ponovitev 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Vroči stol 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi
15.40 Trojčice: Buffalo Bill, ris. nan. 16.05 Naučimo se pesmico z Melito
Osojnik 16.15 Zoja Kajeto, 23/26 16.30 Izgubljeni zaklad Fidžija,
nemška nan., 1/13, ponovitev 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled
17.35 Obrazi planinskega polja, 2/2 18.00 Muzikajeto: godalni kvartet 18.30 Zrebanje Astra 18.40 Angelina balerina, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled
19.55 Miško Kranjec: Strici so mi
povedali: fačuk, tv nad., 1/7 21.05 Srebrenica nikoli več, dok. oddaja
22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Ljudje na meji, dok. oddaja 23.50 50 let televizije: tv dnevnik 8.7.1990
00.15 Obrazi planinskega polja, 2/2, pon.
00.40 Dnevnik, ponovitev 01.15 Dnevnik zamejske tv 01.35 Infokanal
TV SLO E
06.30 Zabavni infokanal
07.00 Infokanal
09.00 Tv prodaja
09.30 Zabavni infokanal
11.20 TV prodaja
11.50 Dober dan, Koroška
12.20 Virtualni človek, dok. oddaja
12.50 Studio city
13.50 50 let televizije: tv dnevnik
8.7.1990 14.15 Opus
15.15 kolesarska dirka po Franciji, prenos
18.00 Slovenija danes - regionalni programi Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 37. mednarodni folklorni
festival Beltinci, 2/4 19.25 Slovenska ljudska pesem v
zamejstvu - žoldni časi 20.00 Zvok, 4/6 20.30 Dediščina Evrope, 2/3 21.25 Zmagali bomo, danski film,
ponovitev 23.10 50 let televizije: Tvariete,
ponovitev 00.25 Zabavni infokanal
POP
07.00 24 ur, ponovitev
08.10	Medved Paddington, ris. serija
08.35	Tom in Jerry, ris. serija
09.10	Stanko, ris. serija
09.35	Art Attack, izob. oddaja
10.05	Najbolj nori video posnetki
10.30	Tv prodaja
11.00	Srce, ki odpušča, nad.
11.55	Sladka skrivnost, nad.
12.50	Pustolovščine Sherlocka
Holmesa, nan.
13.50	Tv prodaja
14.20	Moški so drugačni, ženske tudi
15.10	Razigrani par, nad.
16.05	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Naša mala klinika, nan.
20.50	Preverjeno
21.35	Zapeljan in izdan, am. film
22.35	24 ur zvečer
23.00	Zapeljan in izdan, nadalj. filma
23.25	Na kraju zločina: Miami, am. nan.
00.15	Seks v mestu, nan.
00.50	Gospa predsednica, nan.
01.40	24 ur, ponovitev
02.40	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Zivljenje uhaja iz kontrole,
dokumentarni film 11.40 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi@-a+e, mladinska
oddaja, 3. TV mreža 18.40 Videospot dneva 18.45 Vredno je stopiti noter: Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec
19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 21.00 1665. VTV magazin, regionalni
- informativni program 21.15 Kultura, informativna oddaja 21.20 Športni torek, športna
informativna oddaja 21.30 Asova gibanica, informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.00 Zelena bratovščina, oddaja o lovcih in lovstvu, 3 TV mreža 23.00 Iz arhiva VTV: Na obisku pri
Tonetu Vrablu 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videostrani, obvestila
SREDA, 9. julija
tv slo rr
07.05 Odmevi 08.00 Na zdravje! 09.10 Srebrnogrivi konjič, 33/39 09.35 Zoja Kajeto, 23/26 09.50 Naučimo se pesmico z Melito Osojnik
10.00 Zlatko Zakladko: v deželi Petra
Klepca 10.20 Oddaja za otroke 11.10 Glasbena šala (šola) 11.30 Obrazi planinskega polja, 2/2, zadnji del
12.00 Zlata resna glasba in balet TVS
(1958 - 2008) 13.00 Poročila, šport, vreme 14.05 Srebrenica nikoli več, dok.
oddaja, pon. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Oddaja za otroke 16.10 Pod klobukom: Pust, maske,
ponovitev 16.40 Polžjegrajske zgodbe, risanka 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled
17.35 Stebri slovenskega gledališča:
Bert Sotlar 18.25 Zrebanje lota 18.40 Bacek Jon, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Mali mož Tate, am. film 21.30 Gledamo naprej 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Brez reza-Dejan Jelovac 23.40 50 let televizije: tv dnevnik 9. 7. 1990
00.00 Stebri slovenskega gledališča,
Bert Sotlar, pon. 00.55 Dnevnik 01.30 Dnevnik zamejske tv 01.55 Infokanal
TV SLO f?
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 Zabavni infokanal 11.00 otroški infokanal 13.00 Zabavni infokanal 15.05 TV prodaja 15.35 50 let televizije: Šou bo šel 16.30 50 let televizije: tv dnevnik 9. 7. 1990
16.55 Svet vodnih živali, 4/13 17.25 Mostovi 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 50 let televizije: prijatelji,
ostanimo prijatelji, tv Koper 20.40 Domžale: super pokal v nogometu, Domžale -Interblock, prenos 22.45 Dantonov primer,TV priredba predstave SNG drama
predstave Ljubljana
01.00	Slovenska jazz scena
01.40	Videl sem, kako so ubili Ben Barko, maroško-francoski film
03.20	Zabavni infokanal
POP
07.00	24 ur, ponovitev
08.00	Drobižki
08.10	Medved Paddington, ris. serija
08.35	Tom in Jerry, ris. serija
09.10	Stanko, ris. serija
09.35	Art Attack, izob. serija
10.05	Najbolj nori videoposnetki
10.30	Tv prodaja
11.00	Srce, ki odpušča, nad.
11.55	Sladka skrivnost, nad.
12.50	Sherlock Holmesove pustolovščine, nan.
13.50	Tv prodaja
14.20	Moški so drugačni, ženske pa tudi
15.10	Razigrani par, nad.
16.05	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Naša mala klinika, nan.
20.45	Umor po nesreči, am. film
22.20	24 ur zvečer
22.35	Brez sledu, nan.
23.25	Miami, nan.
00.15	Seks v mestu, nan.
00.50	Gospa predsednica, nan.
01.40	24 ur, ponovitev
02.40	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna
10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Športni torek, športna informativna oddaja 10.20 Iz arhiva VTV: Na obisku pri
Tonetu Vrablu 11.20 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja,
3. TV mreža 18.35 Regionalne novice 18.45 V harmoniji z naravo, kmetijska
19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Regionalne novice 22.05 Šport v letu 2007 v Velenju , posnetek prireditve, ponovitev 23.45 Videospot dneva 23.50 Vabimo k ogledu 23.55 Videostrani, obvestila
PRIREDITVE
VELENJE
Četrtek, 3. julija
9.00 - 18.00
Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca (spletna kavarna, družabne igre, ustvarjalne delavnice ...) 9.00 - 12.00
Cankarjeva ulica, Velenje Kulturni projekt Prešernica s Cankarjeve (animacija, modna revija, glasba s Fani in Zoro) 15.00 - 21.00
Mladinski center Velenje Preživljanje prostega časa Ping-pong, družabne igre, klepetalnica, pikado, TV 17.00 - 21.00
Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališču Košarka, frizbi, rolanje (hokej), nogomet, namizni tenis, ustvarjalne delavnice, risanje na asfalt, ples Od 1.7. do 31.7.
Terme Topolšica Razstava pastelov slikarja Miroslava Šumnika
Petek, 4. julija
9.00 - 18.00
Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca (spletna kavarna, družabne igre, ustvarjalne delavnice ...) 20.00 - 24.00
Park pred Gimnazijo Velenje Naj se rola: Rock'n'roll - DJ 20.00 - 24.00
Mladinski center Velenje Evalvacija MC programa z mladimi in klubski večer 21.30 Skakalni center ob Velenjskem gradu
Skoki za 22. rudarsko svetilko FIS poletni celinski pokal 2008
Sobota, 5. julija
8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 10.00 Cankarjeva ulica
24. poletne kulturne prireditve Lutkovno-igrana predstava Alice Čop: Kako se kuha pravljica o Rdeči kapici 17.00 Skakalni center ob Velenjskem gradu
Skoki za 12. pokal Gorenja - FIS poletni celinski pokal 2008 19.00 Park pred Gimnazijo Velenje Otvoritev Lejga parka S5 dogaja Hip-hop koncert in predstavitev produkcije Junior (nazaj ni več poti) z gosti (Triiple ...) 21.00 Ritmo Cafe (pri bazenu)
24. poletne prireditve Poletni koncert
Ponedeljek, 7. julija
8.00 - 14.00
Mestni stadion, konjeniški center Športni tabor Zmaga Kuštrina ob stadionu, čolnarna (tabor bo trajal do 11. julija) 8.00 - 14.00
Bela dvorana in športna igrišča na TRC Jezero
Športni tabor Zmaga Kuštrina na TRC Jezero (tabor bo trajal do 11. julija) 9.00 - 18.00
Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca (spletna kavarna, družabne igre, ustvarjalne delavnice .) 10.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca Začetni tečaj računalništva za učence od 1. do 4. razreda osnovne šole 16.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev jezikovnega izobraževanja in tečaja poliglot (od 15. do 16. ure tudi testiranje znanja) 18.00 Gostišče in pizzerija Kajuh, Šoštanj
Redni tedenski turnir Šaleškega bridge kluba 20.00 - 24.00
Park pred Gimnazijo Velenje Teden glasbe (Južna Amerika) Kuba ne seže daleč; DJ Tomo Flis
Kdaj - kje - kaj
21.00 Pred Domom kulture Velenje Poletne filmske projekcije
Torek, 8. julija
8.00 Dvorana Centra Nova
16. seja Sveta mestne občine Velenje 9.00 - 18.00
Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca (spletna kavarna, družabne igre, ustvarjalne delavnice .) 10.00 - 12.00
Zelenica med Domom kulture Velenje
16.00 - 19.00 Restavracija DK
Animacija za otroke 15.00 - 21.00
Mladinski center Velenje Preživljanje prostega časa Ping-pong, družabne igre, klepetalnica, pikado, TV 17.00 - 21.00
Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališču - Košarka, frizbi, rolanje (hokej), nogomet, namizni tenis, ustvarjalne delavnice, risanje na asfalt, ples 20.00 - 24.00
Park pred Gimnazijo Velenje Teden glasbe (Južna Amerika) Kuba ne seže daleč; DJ Tomo Flis
Sreda, 9. julija
9.00 - 18.00
Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca (spletna kavarna, družabne igre, ustvarjalne delavnice .) 15.00 - 21.0
Mladinski center Velenje Preživljanje prostega časa - Ping-pong, družabne igre, klepetalnica, pikado, TV 17.00 - 21.00
Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališču - Košarka, frizbi, rolanje (hokej), nogomet, namizni tenis, ustvarjalne delavnice, risanje na asfalt, ples 20.00 - 24.00
Park pred Gimnazijo Velenje
Dan šoferjev
Člani ZŠAM Velenje tudi letos organizirajo povorko motoriziranih vozil po ulicah Velenja in Šoštanja. S tem občanom pokažejo vsaj dvoje: kako pomemben je njihov poklic in kako raznolika so vozila, ki jih šoferji upravljajo. Zato vabijo vse uniformirane in ostale člane, da se v petek, 11. julija, zberejo v povorki. Zbirno mesto je ob 15. uri na parkirišču pred APS, povorko pa bodo začeli uro kasneje, torej ob 16. uri. Tako bodo zaznamovali svoj stanovski praznik, 13. julij, dan šoferjev.
Teden glasbe (Južna Amerika) Kuba ne seže daleč; DJ Tomo Flis
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠMARTNO OB PAKI
Ponedeljek, 7. julija
10.00 Hiša mladih
Mladinske ustvarjalnice z Leo ■Kreativno ustvarjanje različnih likovnih izdelkov, družabne igre, košarka, odbojka, badminton, ročni nogomet,...
Torek, 8. julija
10.00 Hiša mladih
Mladinske ustvarjalnice z Leo
Sreda, 9. julija
10.00 Hiša mladih
Mladinske ustvarjalnice z Leo
Čarovnije brez meje
Dvodnevno mednarodno srečanje čarodejev -Nastopili priznani čarodeji iz petih evropskih držav - V soboto zvečer vrhunec srečanja, gala predstava
Vesna Glinšek
Dom kulture je bil po nekaj mesecih zopet začaran. Pa ne dobesedno. Bil je prežet s posebnim, čarobnim ozračjem in obiskovalci, ki so nestrpno čakali na gala magično predstavo v okviru dvodnevnega srečanja čarodejev in ilozionistov, imenovano VELE-čaraNJE. Nekateri med njimi so se gotovo ves čas spraševali: "Le
kako jim to uspe? Kako to naredijo?" Izvedeli seveda niso, lahko so le uživali v trikih, ki so jih pokazali priznani čarodeji iz petih držav: Nemčije, Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Slovenije.
Program je tudi tokrat povezoval vsem znan slovenski čarodej, svetovni podprvak moderne magije iz leta 1991 in režiser magičnih predstav Magic Wladimir. Seveda ni mogel iz svoje kože, kajti ni bil
le v vlogi voditelja, temveč je med nastopi posameznih čarodejev publiko zabaval s svojimi triki. Vmes je tu in tam poklical na oder tudi koga od gledalcev.
Ostali čarodeji pa so vsem obiskovalcem med drugim pokazali, da je tudi pri čarovnijah treba stopati v korak s časom. Na oder so namreč postavili kar nekaj moderne tehnologije, od mobilnih telefonov, televizijskega ekrana, radia in še kaj bi se našlo. Vse skupaj pa je dopolnila glasba ter zanimive ideje vsakega nastopajočega, brez katerih predstava gotovo ne bi bila to, kar je bila.
In za konec še najlepše od vsega - glasen aplavz navdušene množice, ki je odmeval po dvorani.
t.
i A
i a
Z raznimi triki je gledalce zabaval tudi povezovalec programa Magic Wladimir.
Prihaja Ana Destenica
Mednarodni festival uličnih gledališč v Šoštanju 9. julija
Šoštanj - Zavod za kulturo Šoštanj je obiskovalce pouličnih predstav Ana Desetnica že dodobra razvadil. Komaj čakajo, da se zgodi julij in da kakšna predstava obišče tudi Šoštanj.
Mednarodni festival uličnih gledališč bo v Šoštanju v sredo, 9. julija, začel pa se bo ob 18. uri na rokometnem igrišču. Obiskovalce bodo zabavali priznani umetniki iz Nizozemske (animacija), Belgije (lirična predstava) in Kanade (ulična predstava).
■ mkp
Koledar imen
Julij (mali srpan)
3.	četrtek - Tomislav, Tomaž, Irenej
4.	petek - Elizabeta, Urh (Uroš, Ula)
5.	sobota - Ciril, Metod
6.	nedelja - Bogomila
7.	ponedeljek - Vilibald
(Viljem, Viljenka)
8.	torek - Elizabeta (Špela)
9.	sreda - Veronika
(Nika, Roni, Ronja, Ronka, Zmago, Elvira)
Lunine mene
SEKS V MESTU
(Sex and the City), Romantična komedija, 145 minut. Režija: Michael Patrick King. Igrajo: Sarah Jessica Parker, Kim Cattrall, Kristin Davis, Cynthia Nixon, Chris Noth, Jennifer Hudson, Lynn Cohen idr.
Petek, 4. 7. ob 20.00 Sobota, 5. 7. ob 19.00 in 21.45 Nedelja, 6. 7. ob 19.30
ASTERIX NA OLIMPIJSKIH IGRAH
(Astérix aux jeux olympiques) Komična akcijska pustolovščina, 120 minut. Režija: Frédéric Forestier, Thomas Langmann Igrajo: Clovis Cornillac, Gérard Depardieu, Alain Delon, Benoît Poelvoorde, Stéphane Rousseau, Vanessa Hessler, Jean-Pierre Cassel idr.
Nedelja, 6. 7., ob 17.00 - otroška matineja
V tednu od 11. 7. do 13.7. napovedujemo:
zgodovinsko romantično dramo DRUGA SESTRA BOLEYN, romantično komedijo VEDNO PRIČA, NIKOLI NEVESTA, družinski animirani film sinhroniziran v slovenščino AVTOMOBILI
Pregovori
Ako do Urha (4. 7.) slišiš kukavico in Urh z Marjeto (20. 7.) kače pase, posevek dobro rase.
Dež na Cirila in Metoda (5. 7.) orehe in kostanj ogloda.
Ako mravlje preko navade mravljišča znašajo, zgodnjo in hudo zimo oznanjajo.
Julij
Bili so kot kresničke
Konjenica Pirešica v torek pripravila že 3. nočni blagoslov konj po vrsti - Našteli 34 konj
Vesna Glinšek
Res so bili kot prave kresničke. Konjeniki namreč. Pod cerkev Janeza Kersnika v Vinski Gori so v dolgi koloni prijahali z lučkami na glavi, tako da jih je bilo res veselje pogledati. Prišli so iz več okoliških krajev in tudi od drugod. "Če bi se pogovarjali o kilometrih, obsegamo danes okrog 100 km, in sicer od Jurovskega Dola do Vranskega," je na svojevrsten način razložil, od kod vse so prišli konjeniki, Srečko Plešnik, predsednik konjenice Pire-
šice, ki je blagoslov tudi organizirala. Sicer pa so se po besedah Srečka edinega nočnega blagoslova konj v Sloveniji udeležile konjenica Mustang z Gomilskega, Šaleška konjenica, Cross country club Slovenj Gradec, konjenica Jurovski Dol Podivjani žrebci, pa še koga bi lahko našteli. Zagotovo pa je bilo največ konjenikov ravno iz domače konjenice, torej iz konjenice Pireši-ce, katere predsednik vedno znova poudarja: "Imenujemo se po potoku, v katerega se izlivajo potoki iz Šentilja, Ponikve in Vinske Gore.
Po starem rimskem koledarju, ki je imel deset mesecev, je bil julij peti mesec v letu. Leta 46 pred Kristusom je Julij Cezar izvedel koledarsko reformo, da je koledar imel 12 mesecev. Takrat so v tem julijanskem koledarju sedmi mesec poimenovali julij po Juliju Cezarju. Na Slovenskem škofjeloški rokopis v 15. stoletju že prinaša za julij ime maly serpan, to je mali srpan, ki ga uporabljamo še danes. Primož Trubar je zapisal samo ime srpan, a na Slovenskem so bila potem za julij v rabi še druga imena kot žet-njak, pšeničnik, senenec, Jakobov mesec, šentjakobnik, krstnik in v 19. stoletju še lepo ime srpnik. Najbolj znani godovni dnevi v juliju pa so: obiskovanje Device Marije (2. 7.), Urh, škof (4. 7.), Ciril in Metod, slovanska apostola (5. 7.), karmelska Mati Božja (16. 7.), Aleš, spoznavalec (17. 7.), Marjeta, mučenka (20. 7.), Marija Magdalena, spokornica (22. 7.), Jakob st., apostol (25. 7.), Ana in Joahim, starša Device Marije (26. 7.), Marta, devica (29. 7.)
Tako obsegamo kar velik del Šaleške doline."
Vse konje, pa tudi njihove jahače, vseh je bilo 34, je blagoslovil
tamkajšnji župnik Anton Krašo-vec. Vsakega posebej je poškropil z blagoslovljeno vodo, konj je dobil tudi priboljšek, konjenik pa spo-
Župnik je vsakega takole blagoslovil.
minsko medaljo.
Po blagoslovu so noč pred dnevom državnosti nadaljevali ob kresu in živi glasbi.	■
Nagrajenci nagradne križanke VZAJEMNA, objavljene v tedniku Naš čas , 19. junija so:
1. NAGRADA: merilec vlažnosti kože: JANJA KOROŠEC, Socka 62, 3203 Soc-ka. 2. NAGRADA:majica Vzajemna prej-me:ANA HUDOVERNIK, Paka 46, 3320 Velenje. 3. NAGRADA: brisača Vzajemne prejme:STANISLAVA PANGERŠIČ, Šalek 83, 3320 Velenje.
Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo na Vzajemni, Trg mladosti 6 v Velenju, kjer bodo prejeli nagrade.( tel. 898 76 20).
^Hjs
Nagradna križanka NLB Leasing nlbQ Leasing
SILA, SUNEK S KATERIM KAJ SPRAV. V GIBANJE
NAPAD
NA POLITIČ. OSEBO
DEL OBLAČILA NA ROKI
IVAN POTRČ
GRMIČASTA
RASTLINA, RODODEN-DRON
t"'
SLOVENS. BALETNI PLESALEC-IKO
AMERIŠKI IGRALEC (GIBSON)
STARORIMSKI POZDRAV
PRASTARO ETRURSKO BOŽANSTVO
STARA MAMA, BABICA
UŽIVALEC MAMIL
ANGLEŠKI PISATELJ-JOHN
R
UTOPITEV (STAR.)
GIBON, KI ŽIVI NA BORNEU
GROFICA, GROFIč-NA
PISANA TROPSKA PAPIGA
NAJVEČJA CELINA
PRIPADNIK NAJV. SLOVAN. NARODA
GLAVNO MESTO UKRAJINE
ORANJE (ZAST.)
MERA ZA RITEM
SLOVENSKO NARODNO DREVO
BARVILO ZA LASE, HENA
LITINA, ULIV
OKAMENEL OSTANEK ŽIVALI
RUSKI VLADARSKI
NASLOV
KRMILNA RASTLINA
NLB Leasing, d. o. o., Ljubljana Poslovalnica Velenje Rudarska cesta 3
3320 Velenje Tel: 03 899 53 13
Poslovni čas poslovalnice je med 8.30 in 16. uro, za sestanek pa se lahko dogovorite tudi izven določenega poslovnega
Z nakupom vozila na finančni leasing do 60 odstotkov popusta pri zavarovanju.
Ob financiranju nakupa vseh vrst novih in rabljenih vozil vam nudimo do 60 odstotkov popusta pri zavarovanju vozila.
Poleg visokega popusta pa vam omogočamo tudi brezobrestno plačevanje zavarovalnih premij na do 10 obrokov.
Obiščite nas!
Ekipa strokovnjakov s področja leasinga bo prisluhnila vašim željam, potrebam in zmožnostim. Skupaj bomo poiskali najugodnejšo rešitev!
Živite svoje želje!
Rešeno (izrezano) geslo križanke pošljite najkasneje do 14. julija na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom "NLB LEASING". Izžrebali bomo tri nagrade.
ZD Velenje
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-
DEŽURSTVA
47B, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
B. in 7. julija - ANA FRANJKOVIC,
dr. dent. med. (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje, od 8. do 12. ure).
Veterinarska p. Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure.
Upravna enota Velenje
Poroke:
Petra Mikoletic, Velenje, Prešernova c. 22 b in Robert Janežič, Velenje, Silova 20 a; Urška Stropnik, Velenje, Selo 6 in Sašo Šonc,Velenje, Selo 6; Mateja Bungic, Velenje, Šercerje-va c. 17, in Željko Pranjic, Velenje, Jenkova cesta.
Smrti:
Jožefa Koren, roj. 1928, Silova 32, Velenje; Antonija Košec, roj.1920, Štore, Ogorevc 22; Jožef Šeško, roj. 1932, Tratna pri Grobelnem 43; Jure Platzer, roj. 1950, Šoštanj, Cesta talcev 2 c.
Zgodilo se je
• • •
od 4. do 10. julija
-	4. julija 1967 je bil slovenski izseljenski piknik ob Velenjskem jezeru, Velenje pa je dobilo svojo turistično zastavo, ki jo je narisala Tatjana Lužnik - Šmid;
-	4. julija 1975 je bilo na Trebeli-škem prvo tekmovanje v moto-krosu;
-	5. julija 1947 se je v Zavodnjah nad Šoštanjem rodil Ferdo Kavčnik, ki je kljub izredni širini vedno ostal le študent filozofije, pesnik, pisatelj ter esejist, ki v času svojega življenja ni uspel ničesar objaviti; skoraj večino svojega precej nesrečnega življenja je preživel na Kaučelovi dimnici v Zavodnjah, ki danes velja za najjužnejšo ohranjeno alpsko dimnico v evropskem prostoru;
-	5. julija 1997 so se igralci velenjskega namiznoteniškega kluba ERA - Tempo z zmago nad ekipo iz Križ uvrstili v prvo državno ligo;
-	5. julija 1998 je Katarina Srebot-
nik zmagala na mladinskem teniškem Grand Slam turnirju v Wimbledonu;
-	6. julija 1954 so prvič praznovali praznik takratne mestne občine Velenje, ki so ga praznovali v spomin na začetek upora proti okupatorju v Šaleški dolini leta 1941, saj je bila v noči na 7. julij 1941 od Šoštanja do Šaleka izvedena prva sabotažna in napisna akcija v Šaleški dolini;
-	7. julija 1983 je Herman Rigelnik postal predsednik začasnega poslovodnega organa SOZD Gorenje;
-	7. julija 1984, na praznik krajevne skupnosti Pesje, so krajevno skupnost Pesje preimenovali v krajevno skupnost Franc Leskovšek - Luka; 29. avgusta leta 1991 pa so jo ponovno preimenovali v krajevno skupnost Pesje;
-	8. julija 1956 je bila na velenjskem rudniku konferenca, ki se
Hotel Paka v Velenju (arhiv Muzeja Velenje)
je je udeležil tudi član Izvršnega sveta FLRJ Franc Leskošek -Luka; na konferenci je bil sprejet urbanistični načrt novega središča Velenja;
- 8. julija 1961 je bila v Velenju otvoritev novo zgrajenega hotela Paka, ki je bil v tistih letih eden najmodernejših hotelov v Sloveniji;
-	10. julija 1979 se je pričela lokalna delovna akcija pri izgradnji "Šaleške magistrale" na kateri je sodelovalo okoli 100 brigadirjev;
-	10. julija 1988 pa je bila v Velenju prva prireditev na novi 75-metrski skakalnici, prevlečeni s plastično maso.
■ Damijan Kljajič
RADI O V E LE NJ E
ČETRTEK, S. ¡uli¡a:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 4. ¡uli¡a:
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
GIBANJE PREBIVALSTVA ■ sreda, 9. julija
SOBOTA, 5. ¡uli¡a:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 V Imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, ó. ¡uli¡a:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 7. ¡uli¡a:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje
TOREK, B. ¡uli¡a:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ZAPOSLIMO
KUHARJA
ZA NEDOLOČEN ČAS V HOTELU ŽALEC. POGOJI:
-	IV. ali V. stopnja izobrazbe
-	poznavanje HACCAP-a
-	zaželene delovne izkušnje
Prijave na naslov: HOTEL ŽALEC d.o.o., Meslni Irg 3, 3310 Žalec. Informacije na tel.: 041-715-342.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 24. junija 2008 do 30. junija 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 24. junija 2008 do 30. junija 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
I24jun I25jun I26jun I27jun I28jun I29jun l3Ojun
100
9O-
3O-
7O-
dO-
OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom gsm: 031/443-365.
STIKI-POZNANSTVA
ZENITNA posredovalnica ZAUPANJE dnevno poveže mnogo različnih ljudi od povsod. Gsm: 031/836-378. 39-LETNI uspešen, skromen moški, si želi spoznati preprosto in iskreno življenjsko sopotnico. Gsm: 041/229-649. MLAD moški, ki je ostal sam z otrokom, si vas želi spoznati za trajno, resno zvezo. Gsm: 041/959-192.
Gsm: 041/849-474. VRTNO garnituro iz smrekovega lesa (miza in dve klopi), dol. 2 m, prodam. Gsm: 040/202-181. PNEVMATIKI Good Year Ultra Grip 6, 185/55 R15, rabljeni dve sezoni, prodam za 60 evr. Gsm: 041/692-995 PLATIŠČAVW Golf Generation, 16 col, 4 kosi, prodam za 180 eur. Gsm: 041/692-995
BOROVNICEVEC, medenovec ter več vrst jabolčnika in žganja prodam. Gsm: 041/344-883.
DOMAČO slivovko in suhe deske, dim 2 cm, prodam. Gsm: 041/849-474.
ŽIVALI
PRIDELKI
RAZNO
KAVČ, dobro ohranjen, uporaben tudi kot ležišče, prodam. Telefon: 5874939 po 18. uri.
SUH hrastov les, 1 m3, debeline 5 cm in dolžine 2,20 m prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031/663-490. TROTOČKOVNI gozdarski vitelj, 5 t, prodam. Gsm: 041/632-581. GARNITURO ruskih kegljev in 4 platišča za opel ali lanos prodam.
PREPELIČJA jajca, sveža, prodam. Gsm: 031/663-490. VINO: sauvignon, beli pinot, merlot, cabernet sauvignon, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel), Velenje -Konovo, gsm: 031/749-671.
PRODAJA nesnic, ki že nesejo, v nedeljo, 6. 7., od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/876-1202.
NESNICE (grahaste, rjave in črne) in bele piščance za zakol prodamo. Pri nakupu 10 kom petelin brezplačno. Kmetija Vinter, Lopata 55, Celje, telefon: 547-2070, gsm: 041/763-800. DVA bikca, čb, prodam. Gsm: 041/632581.
POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939	
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI •	PREVOZI •	UREDITEV DOKUMENTACIJE •	NABAVA CVETJA	| MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV | POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
Odšla si tiho, brez slovesa, niti roke nam podala, v naših srcih za vedno boš ostala. Srce ljubeče zdaj že v grobu spi, nam pa solzijo se solzne oči. Ne moremo izjokati bolečine, naj nihče ne reče, da vse mine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
JOŽEFE KOREN
Silova 32, Šentilj 12. 4. 1928 - 25. 6. 2008
Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
Hvala sosedom za pomoč, Pogrebni službi Usar, patronažni službi, gospodu župniku, pevcem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Le delo, skrb, skromnost in trpljenje,
bilo njeno je življenje. Za zemeljsko delo trpljenja obilo, naj pri Bogu uživa večno plačilo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in ome
ANE MEVC
25. 7. 1928 - 22. 6. 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje in sveče, nam pomagali in izrekli sožalje. Zahvaljujemo se patronažni službi za nego na domu, gospodu duhovniku Jožetu Pribožiču za opravljen obred, govorniku in
pevcem, posebej pa Pogrebni službi Usar. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
(Svetlana Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, ome in prababice
JUSTINE JOVAN
22. 9. 1924 -11. 6. 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso izkazano pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje
in sveče. Zahvala tudi patronažni službi, ge. Slavici Avberšek, Pogrebni službi Usar, pevcem, gospodu župniku za opravljen obred in vsem ostalim, ki ste jo pospremili v večni mir.
Žalujoči: hčerki Marjana in Mira z možem, vnuki Jani, Katarina, Dani in Marjana z družino ter sestri Jožica in Cilka
NUDIM
NEUPORABNE avtomobile, kmetijske stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
NEPREMIČNINE
ŠOŠTANJ - Cankarjeva, 2-sobno stanovanje, 65 m2, obnovljeno, prodam za 60.000 evrov. Gsm: 031/342-118.
PRODAMO: Hišo 140 m2 v Velenju, za Pizzerijo Skalca, letnik 1968, delno obnovljena leta 2000, parcela 2826 m 2, cena 160.000 evr.
3 -sobno STANOVANJE nad trgoino Velma v Velenju, 86 m2, popolnoma prenovljeno leta 2006, 2. nadstropje, cena 95.000 evr
Parcela v Podvinu pri Polzeli 2.200 m2, od tega cca 1.000 m 2 zazidljivo, na lepi in sončni legi , cena 25.000 evr.
INFORMACIJE: ALSA - NEPREMIČNINE
Tomšičeva 10 a, Velenje, 041 299 919
041/624-775, 897-58-13 PRODAMO PRODAMO HIŠO V VELENJU NA ATRAKTIVNI LOKACIJI, tlorisna velikost: 110 m2, stanovanjske površine: 175m2, velikost parcele: 930 m2, leto izgradnje: 1957, Leto obnove: 1980. Cena: 210.000 EUR. INFO: tel. 041-624-775
PRODAMO ŠE: 3-SOBNO STANOVANJE V DOBRNI: 1. nadstropje, 87 m2, z garažo, l. 2006. Cena 120.000 EUR 1,5-SOBNO STANOVANJE V VELENJU: Pritličje (Šalek), 50 m2, l. 1988. Cena 69.000 EUR
OCD
habit
nepremičnine
HM a.o.o. Kemikom 11, Vüsnje
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
PRODAMO
Garsonjero na Kersnikovi v Velenju, velikost 25,59 m2,4. nadstr, stavba obnovljena 1990. Cena: 50.000€ alipodog.Jev celoti obnovljeno, kuhinja, soba, kopalnica, shramba, vsi priključki, vredno ogleda... Garsonjero petorček nad Tržnico, Velenje, velikost 23,33 m2, mansarda (2. nadstr.), letnik 1955. Cena 56.000 € ali po dog. Obnovljena kopalnica In okna, ob odkupu skupnih prostorov možnost ureditve v dvosobno stanovanje (60 m2) teobno stanovanje v centru, 86 m2, 1. nad.,letnik 1961,cenal50.000€ ali po dogovoru. Stanovanje je v celoti nadstandardno obnovljeno in se prodaja popolnoma opremljeno. Enosobno stanovanje na Kidričevi v Velenju, velikost 50 m2,4. nadstropje, letnik 1974, cena 64.000€ ali po dog. Stanovanje je v celoti obnovljeno in se prodaja opremljeno. Možnost vselitve 2009.
več na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
Čeprav Te črna zemlja krije, Tvoj lik med nami še živi. Naj duša Tvoja mir uživa.
(Ana M.)
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da je tiho odšla
MIHAELA MIKLAVŽINA
7. 9. 1926 - 9. 6. 2008
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v času njene bolezni obiskovali in nam kakor koli pomagali. Posebna hvala patronažni sestri Majdi in g. Urbancu, dr. med. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Sin Branko z družino, hčerka Julija z družino in hčerka Vera
Prosim, Gospod, naj se tako zgodi, da bodo tja, kjer bom jaz, prišli tudi tisti, ki so me ljubili in sem jih jaz ljubil.
(Ambrozij)
ZAHVALA
ob smrti naše drage mame, babice in prababice
ALOJZIJE VETRIH
17. 6. 1927 -18. 6. 2008
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter se je spominjate v molitvi. Zahvaljujemo se govorniku g. Slavku Vetrihu za izrečene besede slovesa, pevcem, trobentaču, vsem
duhovnikom za redne obiske, gospodu Vladu Bizjaku za opravljen pogrebni obred, lepe besede slovesa ob grobu in v cerkvi ter gospodu Luku Miklavcu za sodelovanje. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo imeli radi in ste jo v velikem številu, dostojanstveno in s spoštovanjem pospremili k njenemu zadnjemu počitku.
Žalujoči: otroci z družinami
ZAHVALA
Nenadoma me je zapustil sin
JURE PLATZER
9. 3. 1950 - 23. 6. 2008
Iskrena hvala vsem, ki ste prišli k meni, mi izrekli sožalje, mi nudili pomoč v teh težkih trenutkih ter darovali cvetje in sveče. Hvala sosedom bloka Ceste talcev 2 c v Šoštanju, še posebej sosedi Jani Praznik, gasilski enoti iz Šoštanja za častno stražo, sprevod in žalni obred. Hvala za žalni
govor kurentom s Ptuja, godbi Zarja in Karliju Pungartniku, Društvu upokojencev Šoštanj za žalno parto, krajanom Pesja ter Komunalnemu podjetju Velenje - Pogrebni službi za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, prisrčna hvala.
Žalujoči: mama Pepca, Iva Leskovšek z družino in Tone
Naj osebnost maja je Sergej Rus
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Med tistimi, ki boste glasovali, bomo izžrebali dve kapi S.Oliver, pokrovitelja Drogerije in parfumerije Beauty World. Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije in parfumerije Beauty World: kopalne brisače prejmeta Anica Sobočan, Bračičeva 1, Velenje in Sonja Mir, Cesta Simona Blatnika 1, Velenje.
Pa smo zaključili še eno glasovanje in z njim dobili zmagovalca meseca junija. To je zdravnik Sergej Rus, ki je prejel največ vaših glasov, tako radijskih kot časopisnih. Zanj ste pogosto napisali, da ni le zdravnik, ampak prijatelj. Povrhu vsega pa še nad vse preprost. Zna komunicirati s slehernim, ki potrka na vrata njegove ordinacije. Ena od bralk je zanj zapisala dobesedno: "Dober, vesten, izobražen in prav nič visok do malega človeka." Sicer pa se je zdravnik Sergej Rus doslej že večkrat pojavil med kandidati, ko je šlo za izbor naj osebnosti. Očitno drži vse, kar ste zanj napisali v obrazložitvi. Poslušalci radia Velenje in bralcu Našega časa ste mu skupaj namenili 99 glasov.
Zdaj pa smo že pri mesecu juliju in pred vami so že novi predlogi zanj.
Za predlagane kandidate glasujte
Dr. Sergej Rus
na kuponih Našega časa. Poščite jih na naslov Uredništvo Našega časa, Kidričeva 2 A, 3320 Velenje. Vsak dan malo pred 17. uro pa gla-
Ivan (Ivč) Kotnik,
ki kot direktor ŠCV zadnja leta uspešno zaznamuje izobraževanje v celotni SAŠA regiji. Blizu mu je ustvarjalnost mladih ...
Alenka Verbič,
ki v Šoštanju bdi nad družbenimi dejavnostmi, pri tem pa zna tankočutno prisluhniti vsakemu, ki potrka na vrata njene pisarne. Veliko je pripomogla temu, da se je mesto lotilo številnih projektov na področju kulture ...
Mija Žerjav,
Ki kot predsednica Kulturnega društva Šmartno ob Paki, članica Gledališča pod kozolcem in članica številnih drugih društev, ne zavrne pomoči nikomur, pripravljena je pomagati povsod, kjer jo potrebujejo ...
sovanje v živo poteka tudi na valovih Radia Velenje (telefon: 897 50 03 ali 897 50 04).
Ekskluzivni pokrovitelj
DROGGIJG /Qîv PARFuroue \ world
OB NAKUPU PARFUMA PODARIMO
Šaleška 9 a, tel.: 898 57 90
Skupaj v poletje
Tradicionalna prireditev velenjskih Socialnih demokratov (SD)
Velenje, 27. junija - Socialni demokrati na pragu poletja, kdaj kak teden prej, drugič teden za njim, pripravijo prireditev na Titovem trgu z naslovom Skupaj v poletje. Športnim in zabavnim prireditvam je cilj druženje. Letošnjega je malo motil dež, a program, ki so si ga zamislili, so kljub temu spravili pod streho. Tisti, ki so prišli, so lahko šahirali, igrali ulično košarko, namizni tenis, badminton, sesti se je bilo moč v ustvaijal-ne delavnice in poskakovati po napihljivih igralih.
Na svoj račun so (spet) prišli ljubitelji krač. Čeprav so pripravili kar precej (tisoč porcij so obljubili), so te hitro pošle.
Tokrat je Titov trg zabavalo Zaklonišče prepeva, pa on-off rock band; publiko pa je še posebej navdušil Fešta band (Velenjski trubači), ki so poka-
zali, da bi bili vredni Guče. 5. julija se bodo udeležili tekmovanja v Dravogradu za naslov najboljše trubaške skupine, ki vodi prav tja.

Wl
1 -ttM , w J IfJM1 1	j ,rjy
j T	
¿J	ll
-T	
_W	
DB ,	
pipRj	
i
V
t_
Letos le sreča z vremenom
Bodo v Cirkovcah obdržali vrtec ali ne?
V krajevnim skupnosti Cirkovce so doslej praznovali vsako drugo soboto v avgustu. Ze kar nekaj let pa niso imeli sreče z vremenom. Zato so letos praznovanje prestavili na zgodnejši čas, na mesec junij. Zadeli so v polno. Prejšnjo soboto so končno imeli pravi sončni dan. No, zjutraj so za trenutek postali zaskrbljeni, ker se je na nebo prikradlo nekaj oblakov, pa so se hitro razpršili in končno je bil dan takšen, kot so si ga želeli in kot bi moral biti za praznovanje. Čeprav je bila tega dne dolina 'natrpana' s prireditvami, so bili kljub temu zadovljni z obiskom. Prvič pa niso iskali ansambla drugod, ampak je za zabavo v drugem delu praznovanja poskrbel kar domači ansambel - bratje Avbreht. Ob letošnjem prazniku ni bilo otvoritev, te bodo jeseni, ko bodo nadaljevali
napeljavo javne razsvetljave, namenu pa bodo predali enega od nekaj sto metrov posodobljenega cestnega odseka.
Na začetku praznovanja je vse nagovoril predsednik KS Franc Kotnik, ki je še posebej omenil, da si zelo želijo, da bi v kraju še naprej imeli vrtec. Če se bo njihova želja uresničila, jim tudi velenjski župan Srečko Meh, ki je bil med njimi, ni mogel odgovoriti. Bil pa je zelo konkreten. Te negotovosti sploh ne bi bilo, če bi bilo dovolj otrok. "Zato," je z nasmehom dejal, "delajte otroke."
Uvodni slovesnosti so sledile vaške igre, ki se jih je udeležilo kar 10 ekip iz različnih krajevnih skupnosti. Preizkusili so se v treh igrah: v hoji na smučeh, vzdržljivosti in vrtenju. Geslo iger je bilo - ni pomembno zmagati, ampak sode-
lovati. Zato je vsaka ekipa dobila pokal. Ene večjega, druge manjšega. Napeto je bilo tudi pri streljanju za košturna. Ko so že mislili, da je zmagovalec že znan, je vzel puško v roke še predsednik KS in imel najbolj mirno roko.
■ vos