5. OKT. 1968 m leto vri. ŠTEV. 37. TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEK- iromehaniko, telekomunikacije, elektroniko IN AVTOMATIKO, KRANJ nekaterih odločb ustavo V razpravi so podlage za spremembo nekaterih določb ustave SFRJ. Med spremembami so tudi predvidene spremembe nekaterih določb, ki se nanašajo na organe upravljanja v delovni organizaciji. V teh podlagah za spremembo določb ustave se glede spremembe organov upravljanja 'v delavni organizaciji kot osnova predlaga naslednje načelno stališče: »Uresničujoč v združenem delu neposredno Samoupravljanje poverj ajo delovni ljudje .V 'skladu z zakonom določene funkcije; upravljanja delavskemu svetu in poslovodnim organom (kolegialnemu organu in direktorju) delovne organizacije in organizacijskih oblik združenega dela V njeni sestavi oziroma po' naravi dejavnosti delovne organizacije drtigim ustreznmi organom, določajo čas, za katerega se ti organi volijo, ter pogoje in način njihove izvolitve oziroma imenovanja ia razrešitve. Z zakonom se lahko določi poseben način imenovanja in razrešitve direktorjev delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena. S tem se nadomestijo določbe prvega odstavka 90. člena četrtega do osmega odstavka 92. člena in 93. člena ustave.« Podaja se tudi obrazložitev za utemeljitev, tega načelnega stališča glede definiranja organov upravljanja v delovni organizaciji. Iz- tega stališča je razvidno, da odpade mesto direktorja deloVne organizacije kot ustavna kategorija, katera' je • V sedanji zvezni ustavi podana v členu 93. Pojavlja se vprašanje, ali je umestna iz ustavnih določb ’ odstranitev direktorja kot vodje poslovanja delovne organizacije, zastopnika delovne organizacije ter odgovornega Za izvrševanje Sklepov delavskega sveta m drugih organov upravljanja in odgovornega za zakonitost dela delovne organiza- -rije in za izpolnjevanje z zakonom določenih obveznosti Proti družbeni skupnosti. I Res je bilo že vseskozi problematično, da je direktor or- ■ gan upravljanja, kar je de- finirala sedanja ustava in zakoniti predpisi. Nesporno pa . gre v stvari za osebo, ki skupaj z organi upravljanja nosi odgovornost za dobro gospodarjenj ez družbeno lastnino, katera je zaupana v upravljanje posameznemu delovnemu • kolektivu. Če torej izhajamo iz o stališča družbene lastnine, je nujno imeti v de-, lovnem kolektivu, kateremu je zaupano upravljanje z delom. družbene: lastnine, osebo, ki konkretno nosi odgovornost za upravljanje v delovni organizaciji in katera odgovornost se ne konča samo z družbeno-politično odgovornostjo;' kot je to pri organih upravljanja, ampak mora ta odgovornost posegati tudi na pravne oblike od-gbvcjmosti, to je zlasti disciplinsko, materialno in kazensko. Nesporno je družbena lastnina ustavna katégorijà, zato torej morajo biti tisti, ki so neposredno odgovorni za dobro upravljanje z družbeno .lastnino, katera je materialna osnova socialističnega gospodarjenja, določeni v ustavi. To sta pa tako delavski svet, kateremu tudi dajejo mesto podlage za spremembo nekaterih določb ustave SFRJ, in pa. direktor,.' kateri pa je iz teh načelnih stališčih odpadel, razen če vzamemo pripombo v oklepaju, kjer se med drugim navaja tudi ime direktor. Drugo stališče, . ki govori, da se položaj direktorja še vedno obdrži, v ustavi, je tudi odnos delavski svet — direktor. Mišljenja sem, da bo še vedno direktor moral biti tisti v delovni organizaciji, ki bo individualno odgovarjal in katerega odgovornost se bo lahko konkretizirala tudi v obliki pravne .odgovornosti za zakonitost poslovanja • delovne organizacije. V tej pristojnosti seveda mora imeti določene ¡ingérence na relaciji, organi upravljanja in druž- ba. če bo torej on imel določene. ingérence.proti delavskemu 'svetu, zlasti, s področja skrbi za zakonitost, mora biti njegov položaj, že zaradi te pristojnosti v ustavi. V tem primeril gre za položaj, da lahko direktor .tu,di kat individualna oseba pokrene vse potrebno, da se zaščiti zako-' nitost poslovanja. Nerazumljivo bi bilo torej, da direktor,’katerega položaj ni določen-' v ustavi, lahko ukrepa v zvezi s sklepi organov, ki pa so določeni v ustavi. Zelo problematično'pa i jej, da bi nekdo od zunaj imel neposredno skrb za zakonitost poslovanja v delovni organizaciji. Končno, kar pa sicer ni tako bistveno, vendar pa le 'govori .za pomembnost položaja direktorja, | je , njegova vloga v delovni organizaciji. Njegova vloga še' vsebinsko izpopolnjuje Zlašti s skrbjo za dolgoročno razvojno politiko podjetja, znanstveno organizacijo dela in smiselno (Dalje na 8, strani) Na povabilo predsednika Zveznega izvršnega sveta za delo Antona Polajnarja, se je mudil v naši državi kot gost Joszet Veres (na desni), minister za delo madžarske-socialistične republike. Minuli teden je obiskal tudi naše podjetje, kjer si je ogledal proizvodnjo v kranjski ELEKTROMEHANIKI ia $e pogovarjal z generalnim direktorjem Vladimirom Logarjem, sekretarjem Pavlom Gantarjem, predsednikom DS ZP Ro-kem žibertom, predsednikom UOZP inž. Jožetom Tomšičem in predsednikom sindikata Francijem Huttrom o poslovanju in organizaciji našega podjetja, delitvi dohodka in drugih pomembnih vprašanjih. obramba svobode Ljubljana, 27. septembra — Poslanci republiškega, gospodarskega in organizacijsko političnega zbora skupščine SR Slovenije so na skupni seji obravnavali aktualna vprašanja narodne obrambe v Sloveniji. Ekspoze o problemih narodne obrambe je imel predsednik republiškega. izvršnega sveta Stane Kavčič. Tovariš Stane Kavčič je dejal, da sta boj in prizadevanje za socialni in nacionalni razvoj na vseh področji. . tudi danes tisti neposredni cilj, ki mu je treba podrediti vse ostalo. Za dosego tega cilja si moramo zavestno prizadevati vsi delovni ljudje, se pravi celoten narod. In na tej nepremagljivi sili naše revolucije ter našega družbenega sistema mora počivati tudi naša’ ljudska in vsenarodna obramba. Ko je v nadaljevanju svojega govora nanizal vrsto vprašanj, ki se spričo sedanjega ritma mednarodni h dogodkov postavljajo pred nas glede dosedanjega uresničevanja naše vseljudske in vse,-narodne obrambe, je Stane Kavčič dejal, da vsak .moreš bitni agresor išče šibke točke tudi v notranjem odnosu in položaju tiste državne in družbene skupnosti, ki bt jo želel napasti in si jo podrediti. - »Odveč je. ponavljati,« je dejal Stane Kavčič, »da so ti računi napačni. Lahko imamo npr: različna mnenja o tem, kako naj bo razdeljen naš nacionalni dohodek, in tudi imamo jih, toda nimamo in ne bomo imeli različna mnenja o tem, kdaj bomo kakšno .akcijo, .vmešavanje ali pritisk označili za hegemonijo ali agresijo!«, O . orisu celotnega koncepta naše vseljudske obrambe je 'Stane Kavčič poudaril - naše poglavitne naloge v .,tej sme- • rf. Sedanjo organizacijsko in operativno zgradbo naše obrambe, • čelo njene mobilizacijske oblike, 'moramo bolj prilagoditif potrebam • in zamislim vseljudske obrambe. . Tako novo obliko. naše obrambe moramo, seveda tudi .uzakoniti, kar se bo vsekakor zgodilo z novim zakonom o . narodni obrambi, ki je ..že .pred. zvezno skupščino. Tu bi . nemara., kazalo. tudi upošte-.. .vati specifičnosti posameznih . republik, ki bi ž .republiškimi zakoni nekatera, -.vprašanj a v zvezi s tem., -bolj natančno •lahko opredelila . Ta vpraša-. nja morajo dobiti svoje mesto • tudi v statutih občin in delovnih . organizacij -tako bomo dobili' res pravo vse-’ ljudsko obrambo. Priprave za aktivni morebitni odpor moramo povezati tudi s civilno zaščito, upoštevajoč pri tem raznovrstne možnosti- samoorganiziranja državljanov. Ekspoze Staneta Kavčiča sodi v vrsto vse večjih prizadevanj, da se vsi narodi Jugoslavije in vsak občan SFRJ čim bolje pripravimo na agresijo s te ali one strani. . Široke javne razprave potrjujejo pravilnost,. poti ic množični, vsenarodni obrambi. Pripravljeni moramo biti na vsakršno presenečenje, računati moramo tudi z dolgotrajnim odporom. Seveda pa si vsenarodne obrambe ne moremo misliti brez aktivne vključitve ' vseh dejavnikov našega samoupravnega sistema -0i- od republik in občin do krajevnih ■ skupnosti in delovnih organizacij. Skratka, potrebna nam je takšna pre-. miši jena, smotrna organiziranost, da bo sleherni občan v primeru agresije točno vedel, kje ,je njegovo mesto, ne da bi za to moral čakati posebnih »direktiv od zgoraj«. In .slednjič nam mora biti vsem jasno, da bo obramba neodvisnosti SFRJ terjala’ od vseh ;— od republik in komun do podjetij in občanov — določene materialne obveznosti. Nekaj misli s štirih pomembnih proslav ¡■555555S5S5"5SSSS5SS5bSSSSSSb555S5SSSSS555SSS 11. . april državni praznik 27. septembra so na seji republiškega in organizacij-sko-političnega zbor s, poslanci sprejeli zakon o razglasitvi 2?. aprila za državni praznik SR Slovenije; V zakonu je rečeno, »da se 27. april'— dan usta-, novltve' Osvobodilne fronte slovenskega naroda — razglaša za državni praznik Socialistične republike Slovenije. - Ban vstaje slovenskega ljudstva, 22. julij', še nadalje ostane kot državni praznik Slovenije«. SEJA IZVRŠNEGA KOMITEJA CK ZKS Prepočasen proces obnavljanja ZK Ljubljana, 26. septembra — Na seji izvršnega komiteja centralnega komiteja ŽKS, ki jo je vodil sekretar Franc Pbpft, so govorili predvsem' o nategah' komunistov v: pripravah- na skup-semsfe volitve in vstopanju mladih v Zvez® komunistov. Ote tej: priložnosti so pom d ari® izredeni pomen in odgo- skupáeiiíe ni predvsem, vpca- OSREDNJA proslava v MOSTECU V nedeljo 29. novembra je bila v Mostecu v Ljubljani1 osrednja proslava oh 25-1’et-nici množičnih ženskih demonstracij v Ljubljani, ob ustanovitvi njihove protifašistične organizacije in 25-• letnici ustanovitve X. fjub-ljandke brigade. Proslava teh pomembnih dogodkov pred četrt stoletja je v Mostec pcleg številnih gostov .privabila tudi .dokajšnjo množico žena, ki so aktivno sodelovale v medvojnih ženskih demonstracijah, ko sp s svojo- odločnostjo izpričevale odpor do fašističnega okupatorja. Po» pozdravnem govoru Janeza! Zemljariča, predsednika mestoe konference SZDL Ljubljana, sta na proslavi govorila Mira Svetina m podpredsednik skupščine SRS Jambo Rudolf, general major Dušan Švara- p» je nabojno zastavo X. ljubljanske udarne brigade pripel visoki odlikovanji, s katerimi jo je ’ ob 20-lethici JLA odlikoval predsednik Tit O. Tildi tej proslavi' je predsednik Tito- naslovil svoje pozdravno pismo, v katerem med drugim pravi; »Odločen-in junaški od-por žejna' in- Borcev Slovenije in svobodoljubne Ljubljane proti okupatorjem- bo- ostal kot svetel zgled mladim rodovom pri obrambi domovine.« Mira Svetina je govorila o pomembni vlogi žensk v našem osvobodilnem boju. In še zlasti v Boju ilegalne Ljubljane in pozneje pri obnovi in izgradnji Jugoslavije,- Tovariš Janko- Rudolf pa je v svojem govoru, najprej, opisal ustanovitev ljubljanske-brigade na Golem- in- njene boje, nato pa je govoreč o naši lastni poti v socializem dejal: »Temeljito1 se fttotSjd vsi, ki mislijo', da se nas dá zastrašiti, pa1 naj bodo- to-napadi na Jugoslavijo in tov. Tita' zaradi podpiranja' »kontrarevolucije« na češkoslovaškem, ali pa pritisk reakcionarnih krogov na Zahodu, ki pošiljajo nekatere propadle duše z eksplozivom v Jugoslavijo. če smo morda še' imeli kaknše iluzije in, če smo bili morda včasih kaj' preveč malomarni, je zdaj'1 priložnost, da se vsega tega temeljito otresemo in da ukrenemo- vse, kar je treba, da zagotovimo varen in nemoten razvoj v bodoče.« SLAVJE TUDI V CERKNEM IN POSTOJNI Tudi v Cerknem in v- Postojni sta bili v nedeljo 29. septembra proslavi in sicer ob 25-letnici ustanovitve 14. SNO brigade »Janka Premrla — Vojka« v Cerknem in ob 25-letnici ustanovitve prvih, prekomorskih topniških enot NOB Jugoslavije v Postajna. Na proslavi v Cerknem so bili prisotni predsednik predsedstva CK ZKS Albert Jako- pič — Kajtimir, predsednik ZZB NOV Franc Leskošek — Luka in republiški sekretar za narodno obrambo Rudolf Hribernik — Svarim. V okviru« proslave so podelili domicil Vojkovi brigadi, artilerijski enoti IX. korpusa in partizanskima- Bolnišnicama »Pavih« in »Franja«. Polkovnik Slavko Stamejčič .pa' je topniški enoti IX. korpusa v imenu. predsednika Tita izročil odlikovanje; red' zaslug z zlato zvezdo. V Postojni pa so' ta dan proslavljali: borci nekdanjih, prvih prekomorskih topniških« enot narodnoosvobodilne- vojske Jugoslavije, ki so Bife formirane' oktobra- 1943,. po« večini iz bivših internirancev- in- konfinirancev v taborišču- Carbonari v Banju, Pb uvodnem- govoru predsednika pripravljalnega odbora Franca Bteherja in- predsednika občinske skupščine Postojna«,. Mirana Fajdige, je na« zborovanju govoril podpredsednik IS SRS Vinko Hafner. PROSLAVE OB PRIKLJUČITVI ISTRE V PAZINU Letos - Številnim jubilejem-in- , praznovanju pomembnih zgodovinskih dogodkov iz naše najnorejše zgodovine, so se pridružile tudi' večdnevne slavnosti v- počastitev priključitve Istre, Reke ih Zadra k Jugoslaviji. Zaključna prosla- Saiiioiipravit! Upravni odbor tovarne- fena svoji redni seji v četrtek 26. septembra imel osredno točko- dnevnega reda: razpravo o proizvodnem načrtu za leto 1969, Gradivo Za to razpravo sta- pripravila oba planska oddelka tovarne na osnovi predloga blagovnega prometa za izdelke naše tovarne, katerega je podal" PSD' in, katerega- so* vodstvo tovarne in planerji z referenti prodajnih grup in- načrtov PSO’ predhodno vsKadili. Letni proizvodni načrt kaže dokaj visok porast bruto vrednosti,, saj je indeks v ■primerjavi z letošnjim proizvodnem načrtom kar 136,30. Zal pa takšen porast za celo tovarno ni enak v vseh obratih in nam zato po tej' strukturi kaže dokaj neugodno sliko. Tako je največji porast predviden v obratu SVN v Šiški, to predvsem na signalnih napravah. Proizvodni načrt Za ta obrat predvideva povečanje za 75,86 %. Tudi na področju matičnega obrata na Savski cesti ugotavljamo povečanje proizvodnje za 53,38 %, dofiim. pa je zelo slabo zaseden obrat v Beferepo- va je bila 29. septembra v Pazinu. Velikega zborovanja se je udeležilo- nad 50 tisoč ljudi in številne delegacije iz vseh republik, proslavi pa -sta prisostvovala tudi predsednik : ZISV Mika Spil j ak in- dr Sav-ka Babčevie — Kučar. Slav-nosftH««govor je ob tej' prh ložnosti imel predsednik CK ZKH Hrvatske dr. VlacStnir , Bakarič, Žai uvod v zborovanje je-predsednik občinske konference SZDL Vinko Lovrečič-•prečital pozdravno piš“ ' predsednika Tita, pokrp'-' Ija teh proslav Istranov', ka-terem med drugim pravi: | »Skupna- borba, proti- fašizmu ■je združila v najbolj, usodnih dneh Hrvate^, Slovence in Italijane v Istri- ter, okrepila njihovo- odločnost, da enakopravno žive. v novi socialistični Jugoslaviji.« Dr. Vladimir Bakarič jo v svojih- izvajanjih med- drugim- dejal, ' tudi naslednje: »Samo naša dosedanja pozitivna praksa lahko odgovori-na vse mogoče kritike. Nikomur ne vsil-j,ujemo- svojega sistema ih se tudi ne bojimo-kritike tega- sistema. Nikomur pa« tudi ne odrekamo pravice do kritike, kakor tudi mi kritiziramo druge. Pač pa vsakomur odrekamo pravico,, da bi se vmešaval' v naše notranje zadeve in ne dovolimo, tla Bi nam usiljevali svoja stališča.« lju, kjer predvidtem proizvodni načrt v rrasfednjhnr letu-dosega komaj 29,53% letošnjega,, oz, zaradi zmanjšanja proizvodnje v tem- Obratu že v letošnjem letu dosega ko-' maj 33,3 % predvidene letošnje realizacije finančnega obsega. Tako spremenjena. struktura zahteva1 le- fflalenftcstno- povečanje števila proizvodnih ■delavcev v vsej tovarn,, in sicer za 6,9 če bi lahko v celoti opravili, notranjo pre-grupacijo proizvodnih delavcev. Po predvidenem zmanj šanju režije in sprostitvi približno enakega .števila režijskih delovnih mest kot je primanjkljaj, v proizvodnji, pa bi računsko v naslednjem letu lahko pokrili celotno proizvodnjo- z obstoječim stanjem ljudi.. Tako računanje je sicer idealno in ne upošteva vseh kvalifikacijskih potreb, ki bodo vsekakor diktirale sprejem določenih visoko strokovno usposobljenih delavcev, kaže,pa fe rta to, da bomo morali skoraj celotno: potrebo pokriti alf s premiki delavcev ali pa z drugačno grupaci jo izdelkov po- speci- ■ vernost novega« mandata! skupki».. Komunisti bi se morali zavzemati za. uveljavljanje takšnih meril pri izbiri kandidatov, bi « bodo omogcčla«, da bi prišli v nov® skupščine predvsem sposobni,, zaupanja- vredni« ljudje, ki so se z delom- in 'naprednimi stališči uveljavili; psi uvajanju gospodarske in- družbene reforme: Člani' predsestva so» govorili tudi o- kritičnih pripombah na sedanjo- organizacijsko- strukturo republiške in zvezne skupščine. Pri teraso nekateri poudarili, da problem racionalizacije dela Tudi. predvidena dinamika fizičnega obsega proizvodnje, ki kaže med letom dokaj, konstanten in priljčno strm porast, .ki je .pogojen predvsem, z vključevanjem' nekaterih novih izdelkov v proizvodni program tovarne, nam diktira precejšnje operativne posege in«. akcije. Tudi ta trud bomo' morali zelo upoštevati pri pregrupacijah- delava«-v, posebno pa bo-do pomembne dobre ocenitve potrebnega prilagojevanj-ff, priučevanja -in uvajanja, ker bomo morali začeti dovolj' zgodaj, če želimo da bo potek proizvodnjo nemoten. V zvezi s tem je upravni odbor, ko je predložil proizvodni načrt v potrditev delavskemu svetu, sprejel še dodatne sklepe, e katerimi je zadolžil predvsem vodstvo tovarne in odgov-ome službe, da pripravijo- vse potrebne-akcije in, da takoj začnejo tudi operativno ukrepati, da pri tako visokem proizvodnem načrtu ne bomo zamudili že n» startu, ker bi bilo kasneje nemogoče nadoknaditi, Strokovne službe tovar- šanje števila- zborov. Naše skupščine' temeljijo- na načeto dvoumnosti, obenem- pa odražajo strukturo- našega samoupravnega- sistema. Vzroki za premajhno- racionalizacijo . in funkcionalnost- so pred-.vsem drugje: na primer v preveč enostranski sestavi, posameznih zborov. Ko so obravnavali' informacijo- vstopanja mladih v ŽK so meni®, da- bo‘ treba globlje ih tehtneje* preučiti vzroke, zasadi katerih je v naši« republiki proces obnavljanja Zveze komunistov- prepočasen. ne morajo doseč; tudi pri prodajnih grupah, da bo tovarna , dobila dovol j zgodaj specifikacije, posebna za- tiste izdelke in skupine, izdelkov, ki imajo daljše proizvodne cikle. To so predvsem železniške signalne- in ind-if-strijsko-edektronske naprave. Nabavna služba bo morala posebno' skrb posvetiti pravočasnemu in vsklajortemu dobavljanju gradiva ter skupaj si planskimi ' oddelki, nadaljevati borbo za ugodnejše ■ obračanje. Vprašanje vezave obratnih sredstev bo prav gotovo temeljni problem, ki- ga bomo, morali rešiti. Čeprav predvidevamo, povečanje virov, tako s stalnimi krediti kot. iz lastnega dohodka-, pa- bo .morala biti glavna težnja y notranji, sanaciji- in hitrejšem prilagajanju -dinamiki,., ki' jo- bo. kot imperitiv postavljala proizvodnja. S temi pripombami je proizvodni načrt za- leto- 1969 sprejel tudi delavski- svet tovarne na svojem- zadnjem- zasedanju 27. 9; 19681 -L- iiiliiiiiiiiiiiiiiiiiHfiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiimiiiiuiiiiiiimiiiiiHtiHiiiiifiiiiiimHifitHiinRtiiiHiiiaiHRniiiiiiimimHHntintitmiiHtnmimniHniininiiiitiiHniiiiiiiiiiuiuuiiiiiiiiiiituiHHiiuHiiniiiiiiiitt Tovarna električnih aparatov, Ljubljana: organi so- sprejeli načrt za L 1.959 fika-gfjSi v posameznih obratih. »ELEKTROMEHANSKA« KRANJ Poročilo o polletnem poslovanju 0 Uspešno 'poslovanje @ Nadaljevati bo treba z zboljšavo kadrovske struk-ture § Visoke zaloge nekaterih izdelkov terjajo hitro in kvalitetno .analizo tržišča 0 Izpolnitev plana proizvodnje v II. polletju ho treba pospešili________ PROIZVODNJA Etapna proizvodnja je znašala v 1. polletju leta 1967 121(637.268 N din, letos, pa • v . ¡jtein obdobju '125,'370;278 N aS'i(iádBlts 1.03 %) v primer- , jasi z letošnjim planom (260,613.250 N din) pa 30%. PROIZVODNA PROBLEMATIKA pibanjični plan tovarne za pnro polletje je bj! sicer do-sažfin, yendar so pri izpolnjen panju plana proizvodnje že ob začetku lata nastale -nepričakovane težave. . Zaradi novih uvoznih predpisov so bile ustavljene dobave -materiala iz inozemstva na nag odprti račun; materiala, pi bto moč prevzeti od carine, preden ni .bil plačan. V marcu je bilo tovarni dodeljenih 4,5 milijona N din iz rekonstrukcije; s ¡temi .sredstvi je nabava .potekala normalneje. Uvedba kliringa v .notranjem prometu v . državi je spet zavrla dotok denarja, kar je zlasti vplivalo na ¡nezadostno nabavo in izpolnitev plana; Proti koncu junija se jeto stanje nekoliko zboljša- lo. Posamezni obrati so različno dosegali plan proizvodnje, na kar je vplivalo, poleg zgoraj omenjanih dejavnikov, todi stanje na tržišču pro-daje. ■ Obrat rotacijskih- strojev j-e: izpolnil 45 % letnega plana.-Zaradi. tehničnih problemov (rotor) ni .bilo izdelanih dovolj EVS-06; uvoz delov za vrtalne stroje je letos -konti-. eentiran, zato deli niso redno dotekali v tovarno Obrat števcev je izpolnil vež kot pol letnega plana, .kljub spremembi "kvalitete (razred 2). Zaradi nepravočasne dobave nemirk iž inozemstva je proizvodnja stikalnih ur zastajala za planom.. i Obrat ..stikal je letni plan dosegel s 47 %; proizvodnja jé zmanjšana predvsem Zaradi previsokih zalog, stikal v skladiščih. Nekaj delavcev je odslp v druge obrate, nekaj Pa jih sestavlja.déle za druge obrate (za telefonijo). Obrat kinoakustike je plan Presegel ..Broda j-no so zlasti ¡zanimivi 16 mm projektorji *n zvočne omarice, -medtem ,ko 8 mm kinoprojektor j.e. v ni bilo prodanih-v večjih količinah. Obrat AÍCN je tudi -presegel plan proizvodnje. Naročil ima dovolj, -težave pa so zlasti pr¡ proizvodnji relejev' (količina) in . pomanjkanje dvóznega materiala. •Obrat mehanizmov ima do-, volj -naročil, zato zaposluje nekaj .več oseb, kot je planirano. Obrat merilnih -naprav, orodjarna in vzdrževanje -dosegajo predvideno proizvodnjo, medtem ko produkcija -nima dovolj zunanjih narcčU ,(sto-_ .ritve in polizdelki)... V drugem polletju zlasti -v zadnjem .četrtletju ho ■ treba izpolnitev plana proizvodnje precej pospešiti,-, če hočemo doseči -planiranj dohodek in osebne doho dke. - -Pri tem je mišljeno zlasti povečano prizadevanje tistih delavcev, ki pripravi j a jo proizvodnjo, -planirajo in .nabavljajo material ali kako drugače .omogočajo delavcem doseči- večje proiz-. vodn.e učinke. ZAPOSLENOST 'IN PRODUKTIVNOST . .Število .zaposlenih je nižje kbt je -bilo predvld-eho (plan 4.383, zaposlenih 4.351), kan je prav, zlasti če računamo, da zaposlitev zaposlenih-znotraj tovarne še ni optimalna. V prvem polletju -je vstopilo v. tovarno 92 oseb od teh -8 VS. 11 VS, 19 SS,’ 1 VK 25 KV m 28 PK (justerk). Izstopilo je 138 oseb, od teh 51 po svoji odpovedi. 'Izstopilo je 5 VS, 2 VS,- 13 SS, 12 NS, -6 VK, M KU j4 ;36 lPK -delavcev, V drugem polletju bo vstopilo v delovno razmerje -več oseb ih sicer 68 absolventov iž ,-IKS, ‘32 iz vajeniške šole, 21 iz tehniške srednje šole, 9 iz ESS ter 15 iz fakultet. Poleg teh bo prišlo iz JLA kakih 60 oseb. Do konca leta bo predvidoma vstopilo v delovno razmerje še nad 30 ju-Sterk od skupnih 96, kolikor jih bo sprejetih letos na 6-mesečno priučevanje. Skupaj torej 250 oseb. Izstopilo -pa bo (v II. polletju) -okrog 130 oseb, od tega cca 50 zaradi odhoda -v. JLA in .80 iz drugih vzrokov, ' PRODUKTIVNOST Na povečanje produktivnosti (indeks 107.) so vplivala nova osnovna sredstva, novi tehnološki postopki ter iz tega izhajajoča povečana storilnost -delavcev; stopnja porasta preseganja norm - je 2. odstotka (v lanskem I. polletju '27,5 %, letos 30 odstotkov). OSEBNI DOHODKI •Letos se osebni , dohodki delno evidentirajo drugače kot'v letu 1967. ali kot so bili. planirani, in sicer: Izdatki za kritje razlike za ' topli obrok in počitniški prispevek se poravnavajo iz sklada skupne -porabe -in -ne več neposredno jz os^inih dohodkov. Sprememba je .nastala po predpisu .SDK. Planirano je 'bilo: 600.000 asi din za menzo in 1.260.000 ;N .din za počitniški prispevek. Me- ' sečno povprečje .OD .na .zaposlenega.. I. poli. 19.67 — .N dih 794, — I. poli. 1-968 — M din 880; Neto osebni dohodek na osebo so izračunali iz celotne ' vsote neto OD. -deljene -s številom zaposlenih ter s 6 (meseci). Tako so v izplačanih’ Nš©D ¡na zaposlenega zajeta vsa -izplačila v breme .osebnih dohodkov '.(tudi ineindivid.ua- . liztrani ©D), stroski Proti lanskemu polletju in pianu 1968 so zlasti .narasle, obresti od kredlto-v za osnovna in obratna sredstva .ter stroški razvoja .tekoče, proizvodnje; vrednost porabljenega materiala, pa je 'absolutno nižja -od .plana in od. porabe 1967/1, Vrednost porabljenega ¡materiala je nižja zato, ker so obrati .precej proizvodov ..dokončali iz nedokončane proizvodnje iz prejšnjega obdobja. PRODAJA . Planirana neto prodajna ’ vrednost v letu 1968. je znašala 209.482.004 N din, dosežena neto prodajna -vrednost v i. polletju pa 109.077.841 N din. Odstotek dosežka je torej 52 %. Dosežena neto realizacija izdelkov -in -storitev je. relativno visoka -zato, ker je bilo -manj -izvoza in s Jem manj negativnih -razlik v izvozu. Kot izvoz se računajo Judi tisti izdelki, .to. jih je tovarna izdelala in fakturirala ESp za prodajo na tujem trgu. Izvoz na konvertibilna področja se letos povečuje tudi zaradi spremembe uvoznega režima. Precej več uvoza materiala je namreč treba 'kriti z .izvozom na konvertibilno področje. ..(Material, ki ga letos uvažamo iz globalne devizne kvote (G.DK), smo psej uvažali prosto.) ¡Kot ¿zv.oz se po .tem .pregledu -računa fakturirana prodaja PSQ na zunanjem trgu. .ZAKLJUČEK Po pregledu polletnega obračuna poslovanja tovarne .ugotavljamo, da je bilo poslovanje tovarne v I. polletju 1968 uspešno, da so izponje-ni vsi bistveni elementi gospodarskega plana: tako proizvodnja kot izplačani OD in stroški so v mejah, ki jih določa gospodarski plan. -Glede na visok porast 'terjatev do kupcev pa ni. bil dosežen predvideni celotni dohodek po plačani realizaciji. Ker -ostane v IX. -polletju dobra polovica gospodarskega plana,; ¡bo potrebno -zlasti izboljšati likvidnost ih s tem sprostiti denar -za nabavo potrebnega materiala. Pri zniževanju zalog materiali j® treba še [odprodati -nepotrebne dele, ki dalj tčas.a l.ež.e v skladiščih 31—40 in ne kaže, da bi j'th .rabili. Glede na učinek strojev in naprav ter v zvezi z opravljeno analizo zasedenosti strojev .sklepamo, -da je pr-e-.cej , strojev,, ki ne dajejo učitika, niso .zasedeni, vendar povzročajo visoke ‘ otroške (amortizacija, Obresti od PSO in kreditov, zavarovalnina, ’V -relativno kratkem ¡času se je-v Ljubljani in na področju podjetja prepej jzbalj-.. šal .notranji .telefonski promet, ,pa tudi .novim naročnikom ne ‘bo treba več tako. dolgo čakati na 'telefon. ‘Predvidoma konec prihodnega leta ■ bo • v . Lj-ubijani -sk-ljuoana. v ¡promet ..novozgrajena glav- -na telefonska centrala. •Leda bo skupaj :z. nekaterimi novimi rajonskimi avtomatskimi .-centralami v Ljubljani ,in okolici ter okrepljenim -omrežjem precej olajšala telefonski promet na področju PTT podjetja Ljubljana. Potrebe ;po .novih telefonih v 'Ljubljani trenutno močno prekašajo možnosti podjetja za PTT promet, predvsem zaradi premajhnih zmogljivosti telefonskega omrežja, rajonskih in tranzitne Centrale, ki ne zmorejo , tolikšnega prometa. V Ljubljani čaka na telefon okrog deset tisoč naročnikov. Kako velik je pritisk naročnikov na PTT podjetje, nemara najbolje Ilustrira podatek; da so v novi telefonski, centrali v šiški že junija izkoristili skoraj vse zmogljivosti centrale, predvidene za letošnje leto, v zaključni ifazi pa je tudi montaža ■..novih 2000 -telefonskih' vzdrževanje, itd.), -zato bo treba take (stare) stroje prodati, Nadaljevati je treba z zboljšavo kadrovske strukture tv tovarni, medtem ko je potrebe po nekvalificiranih delavcih treba 'kriti z notranjim premeščanjem. Nadurno delo ne sme prekoračiti števila ur, ki .so v ta namen določene v gospodarskem planil, ker -se proizvodni plan ne povečuje. Glede na visoke zaloge nekaterih izdelkov je treba da prodajna organizacija,- pravočasno ugotovi potrebe . tržišča, tako da bo plan' za .naslednje -obdobje pravočasno: izdelan, s tem pa tudi potrebe po materialu. priključkov. Le-ti naj bi po prvotnem načrtu prišli na vrsto šele v prihodnjem letu. Notve* -naročnike pa bodo vključevali v telefonski promet postopoma jeseni in prek zime. šišenska .avtomatska telefonska centrala ima 'končno kapaciteto 6000 priključkov, vendar jo je v primeru potrebe inoč preurediti in povečati zmogljivost na deset tisoč ipriključkov. ŠIRJENJE OMREŽJA V Ljubljani opravlja. naloge glavne telefonske centrale tranzitna centrala. Ker pa je PTT podjetje ugotovilo, da za takšno strukturo telefonskega prometa (največ notranjega, manj medkrajevnega) mnogo -bolje ustreza samostojna centrala, je letos začelo s pripravljalnimi deli za montažo le-te. Dela bodo končana predvidoma konec prihodnjega leta. Seveda samo nove kapacitete -central ne bodo mogle rešiti ljubljanskega telefonskega »gordijskega vozla«. Potrebna je tudi primerna propustnost telefonskega omrežja, Je-to pa je ponekod, zlasti v Centru, že povsem izkoriščeno. Ena naših najvažnejših nalog v prihodnjem -letu v Cea-(Dalj e na 7. strani) I RAZGLAS D Komisija za delovna razmerja Združenega podjetja »‘Iskra« — tovarna električnih merilnih instrumentov Otoče razglaša naslednje prosto delovno mesto v teh-| nično proizvodnem sektorju: KEMIK 1 Pogoji: | Srednja strokovna .izobrazba (kemična smer) z naj- manj dve leti ustrezne prakse na delih površinske za-| ščite. Kandidat mora biti vojaščine prost. Tovarna ne razpolaga s stanovanjem. Osebni doho-i dek po pravilniku o delitvi OD. Vlogi mora kandidat priložiti overovljeno dokazilo h o strokovni izobrazbi, potrdilo o zahtevani praksi ter a k-ratek življenjepis ,o g Vloge pošljite na gornji naslov ¡do 10. oktobra 1968. iiiiimimiimiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiimuui Postopno izboljšanje telefonskega prometa »USMERNIKI«, NOTO MESTO: Zadovoljiva proizvodnja v avgustu Štirje mladinci »Iskre« Kranj v delovni brigadi Clemente Milan, dipl. ing.: Nov elektronski računski center v Iskri Enota za magnetni disk CD 854 Postavitev računalniškega sistema kot je to CD 2100 odnosno CD 3300 zahteva skrbno predpripravo prosto-rov. Računalnik opravi nekaj stotiseč operacij v sekundi, v nekaj urah pa tudi po več milijard, in vse morajo biti brezhibno izvršene. Te ekstremne zahteve po zanesljivosti bi bile dokaj težko izpolnjive, če bi ne bil celoten računalniški sistem postavljen v prostor, ki ustreza ■ strogim klimatskim predpisom. Klimatski predpisi določajo,- da morata biti temperatura in vlaga vedno konstantni in v'določenih mejah Poleg tega morajo biti iz napetostnih virov, ki napajajo računalnik, izfiltrirane vse motnje. ■ Elektronska računalnik jjj postavljen v prostorih Tovarne elektronskih naprav v Stegnah -v Ljubljani. Da bi." bilo zagotovljeno nemoteno delo na. sistemu, so bile izvršene adaptacije 400 m2 pri-zemnega prostora. Poleg 110 m2 velike centralne dvorane, kjer je postavljen sistem, razpolaga center Še S prostori -za osebje, za sprejemanje, -arhiviranje in izdajo dokumentov in nosilcev podatkov ter prostore za stabilizatorje in klimatske naprave. Stabilizatorje napetosti in frekvence je dobavila specia- lizirana nemška, tvrdka Pl” LLER, klimatske naprave pa podjetje AIRCON.. Delovanje teh naprav je povsem avtomatsko, eventualna odstopanja od predpisanih norm pa registrira posebna kontrolna aparatura v centralni dvorani. Strokovnjaki omenjenih 'firm so v avgustu in začetku septembra spravili v pogon vse te pomožne naprave. Cim je- bilo njihovo delo zakljU" ceno je CONTROL DATA . poslala svoje ljudi, ki- so v sodelovanju z našimi inženirji začeli z montažo, računalniškega sistema. . To delo poteka v dveh fa-| zah. Prva je takoimenovana seoev, ni jih pa še povsem odpravil. Kumulativno je plan dosežen z 94,81 %, vrednostni zaostanek pa znaša 295.431.— din. Videti ni posebno velik, kljub temu bo pa potrebno obilo truda, da se nadoknadi. Operativni plan za zadnje mesece je dokaj zahteven in vsak najmanjši spodrsljaj je lahko usoden. Zaposlitev je v avgustu nekoliko porasla. Prvič je preseženo planirano število 115 zaposlenih, vendar kumulativno do prekoračitve do konca leta ne bo prišlo. Na novo so se zaposlili delavci, ki so se vrnili iz JLA. Osebni dohodki so bili tudi na zadovoljivi ravni vsaj v poprečju, saj so znašali 860,00 din na zaposlenega. Ta višina -izplačanih’ osebnih dohodkov -pa že pomeni prekoračitev iz delitve dohodka. To so tudi že opazili Centralni samoupravni organi in opozorili na možne škodljive posledice takega ravnanja. V prihodnjem mesecu bo potrebno razliko, ki je sicer majhna, nadoknaditi. - Višja realizacija proizvodnje je potegnila za sabo tudi večje stroške. Ti so se povečali predvsem na račun razvojne dejavnosti in propagande, dveh faktorjev, brez katerih ni pravega uspeha. V. Ob večjih nalivih je Sava preplavila nekatere predele .Zagreba, zatorej je' bilo nujno zgraditi nasip z obeh strani, ki bi preprečil materialno škodo in tako obvaroval ogrožena naselja ob Zagrebu. Formiralo se je 15 delovnih ■ brigad, ki naj hi ta nasip gradile, sestavljene pa naj bi bile predvsem iz vrst mladih ljudi iz Jugoslavije, tako šolske mladine kot tudi delovne mladine iz podjetij. Razveseljivo pa je bilo predvsem to, da so so v delo vključili mladinci iz Danske, Belgije in . Anglije. Iz našega podjetja v Kranju so odšli v brigado štirje mladinci — prostovoljci. Odobren jim je bil 'enomesečni polplačani izredni dopust; žal pa . je bil ta dopust tako skromno odmerjen, da se naši mladinci niti niso mogli udeležiti končnih slovesnosti ob zaključku del. Delo v brigadi se je za te mladince pričelo začetkom avgusta in se nadaljevalo skozi ves mesec ter zaradi izredno lepega vremena ni bilo prekinjeno niti za en dan. Približno sedem kilometrov od Zagreba je naselje, v katerem so bile postavljene barake," okrog katerih so brigadirji vzdrževali pkusno’urejene cvetlične nasade; kot pred vsako od barak, tako šo' tudi naši brigadirji iz raznovrstnih kamenčkov sestavili lične-embleme svojih podjetij. Vsaka brigada je imela komandanta, delila pa se je na štiri čete, katerim so poveljevali komandirji. Formiral se je štab brigade, v katerem so delali razni referenti, tako za fizkulturo, kulturo, tehniko itd. —.sploh se je delalo na nekakšnem principu samo- . upravljanja., Prapor vsake brigade se je nosil na čelu kolone, ki je vsako jutro navsezgodaj korakala proti - delovnemu področju, kjer je nešteto pridnih,/mladih ljudi vihtelo krampe, zasajalo lopate v zemljo, na rokah pa so se jim od težkih samokolnic pojavljali Prvi žulji. Vse to pa mladih ljudi ni oviralo, da ob koncu vsakodnevnega dela ne bi odšli s pesmijo na ustih proti naselju. Kot vse naslednjo dni, tako so naši mladinci že prvi dan po prihodu z. ostalimi vred dobili razpored dela oziroma svoj odsek trase, ki šo ga morali v določenem roku dokončati. Budnica je izzvenela v jutro že ob 4.15 uri, nato pa je sledil čas . fižkulture, zajtrk-ter snemanje prapora. Po šesiurnem težkem fizičnem delu na trasi, je sledilo kosilo. Popoldne so se prirejala razna športna tekmovanja, foto-krožki, priprave za šoferske izpite (eden naših mladincev je uspešno opravil izpit za šoferja), raketni krožki, filmski krožki — kjer se je' snemalo'® kamerami; sploh je bilo razgibano 'udejstvovanje na tem področju in ni bilo mladinca, kj ne bi mogel najti interesa za kakršnokoli udejstvovanje, Za večerno razvedrilo pa šo poskrbeli tako, da se je: vsak mladinec pb mili voijr tfaplcl^l, pri čemer se je-jzkazaisnaš^ znani mladi pevec Mrf&.Rov-ač. • Brigadirje so obiskali' predstavniki nekaterih’'".jiodjetij ter jih obdarili. Ob dnevu brigad je prispela v naselje skupina iz Niša, ki jena svojstveno lep način prikazala zanimive narodne plese. Najboljšim brigadirjem so bile podeljene lepe nagrade in to štirje transistorji, dan. la oziroma prispevki k dari. lom nekaterih podjetij. Naša mladinca Srečko Slapar in Zdravko : Jeruc sta prejela udarniški'znački, kar'priča, da sta s svojim delom dokazala,- kako pridne so lahko tudi mlade roke, katerih žulje ni nihče videl, ko sta 'se Vrni. la nazaj iz brigade. Tako je bila štirikrat • udarna tudi brigada, v kateri so naši štir. je mladinci delaii. Podeljen ji' je bil v znak. pridnosti-trak »Sedem sekretarjev SKOJ«. . -/'v Vsem, ' ki verujejo V človečnost socializma, so naši brigadirji ob agresiji na Češkoslovaškem med prvimi dokazali, da takšnih dejanj, kakršna so bila ta, ne gre enačiti s socializmom. Med prvimi so povzdignili glas proti nasilju. Značilno v brigadi je bilo, da je bila enotnost med nila-dinci iz vseh krajev Jugoslavije velika, saj je temeljila na enotni idej no-politični za. vesti. V bodeče naj bi podjetja še bolj posvetila pozor-nost mladini v delovnih brigadah, ker tudi s takim delom naša mladina opravlja svoje Piavo poslanstvo znotraj naše družbe, mednarodnega sodelovanja ter perspektivi ih moči socializma. ^MIIIIIIIIIIIIIilHI|||||II|j|!!)||||ll|III|lll!lll',jj i Dopisujte 1 ¡ v ISKRO! ¡ miiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiimiiniiil BBaBBaaaaEEaEHaHSEHeSEaHaEgassHssEasgEaEHsaaaaBaaaaaaBBSBSHaasgEEaasEESSsi V avgustu je prišlo v proizvodnji do zanimivega nasprotja: ob nižjem mesečnem planu je bil dosežen najvišji rezultat. Proizvodni plan je Marjan Vrabec — sekretar v tovarni usmerniških naprav v Novem mestu zahteval za 625.940.— din izdelkov, ustvarjenega pa je bilo za 809.144.— din ali 129,26 %. Nekaj gre res na rovaš starih zamud, velja pa pohvaliti prav vse, ki imajo zasluge za ta uspeh. Uspešen rezultat je znižal naše zamude iz preteklih me- Enofazni dvotarifni števec E5CD ISBBHE3a0BSSBBBGSBSnt!!KIBBBB.aSSS3BSEnBE2¡Baaí’i3tBaeOaaUHBH02E£!aaSE!BaeEeEBaaSSB DOPISUJTE V ISKRO Letošnja razstava »Sodobna elektronika? IZ TOVARNE »AVTOELEKTREKA« Na 4. rednem zasedanju je DS obravnaval poročilo o poslovanju za I. polletje 1968, ga potrdil in sprejel naslednje zaključke: takoj je treba pristopiti k organizaciji sistema mehanizacije administra-: tivnega poslovanja, zaloge niorajo-; biti v okvirii potreb proizvodnje in razpoložljivih obratnih sredstev, formirati je .treba učinkovit lastni prodajni oddelek. DS je v nadaljnji razpravi potrdil predlog za odpis nekaterih strojev in naprav oz. tudi za odprodajo. Le-ti se po tržni vrednosti ponudijo v odkup gospodarskim in družbenim organizacijam- ter civilno . pravnim osebam in sicer najboljšemu ponudniku. Ce razglas o razprodaji po 3’-kratni objavi rie uspe, se osnovna sredstva odpišejo in demontirajo ter odprodajo v delih "najboljšemu 'ponudniku v'skrajnem .'slučaju pa' podjetju za promet z odpadki. Delavski svet je tudi. potrdil,, predlog za izplačilo odškodnine za tehnične, izboljšave v enkratnem znesku na osnovi določil drugega odstavka člena 53 pravilnika o izumih in tehničnih izboljšavah tovarne,, naslednjim delavcem: inž. Robertu Severju 4.420,00 N din, Silvanu Mavriču 5.400,00 N din, Vojku Klančiču 10.740,00 N din. Delavski svet je sprejel tudi sklep, da se takoj prične z izgradnjo parkirnega prostora. ABC hardware, druga.pa software instalacija. Hardware je tež-^prevedljivi angleški izraz, pomeni pa niz vseh fizično otipljivih delov -stroja sestavljenih iz elektronskih.' in fi-nomehanskih -delov. Nasprotno pomeni »software« vse tisto neotipljivo v stroju, ki v obliki sistemskih programov vodi delo računalnika. Hardware instalacija obse-Sa. priključitev napajanja na posamezne elektronske enote, kabelsko povezovanje enot, oživitev centralnega računalnika in posameznih perifernih; enot ter kontrolo skladnega delovanja celotnega sistema. Ko je ta faza zaključna, je računalnik funkcionalno že usposobljen za izvrševanje večine programov, pisanih , na nivoju internega strojnega jezika. Software instalacija prilagodi, različne operacijske sisteme razpoložljivi konfigu-mci-ji, pripravi assemblerski Prevajalec, compilerske pre-Vaialc-e ter .funkcijske in subrutinske podprograme. Ko je ^zaključena ta faza je računalnik kompleten in sposoben za izvrševanje vseh programov, pisanih tako na nivoju internega jezika, kakor tudi na nivoju assem-blerskega in compilerskih jezikov. Delo na inštalaciji računalnika je potekalo zelo intenzivno ~in te dni se končuje software faza. Po vsaki- od navedenih‘faz, pa tudi med • njimi, je",delo strokovnjakov kontrolirano z zahtevnimi test programi, ki jih mora računalnik obdelati brez napak in zastojev. Sedaj" je računalnik praktično že pripravljen in približuje se otvoritev novega centra. Še nekaj o programiranju in o programskih kadrih. CD 2100 in CD 3300 sta univerzalna računalnika, ki ugodno rešujeta. tako znan-stveno-tehnične kakor tudi poslovne probleme. Na eni strani razpolagata s soraz-. memo velikim in hitrim spominom, kar je pomembno pri reševanju kompliciranih znanstveno-tehničnih nalog, na drugi: strani pa s hitrimi vhodno/izhodnimi napravami, ki zadovoljujejo potrebe po hitrem obdelovanju velike množine poslovnih informacij. Za obdelovanje znanstveno-tehn ’enih problemov sta na razpolago compilerska jezika ALGOL in FORTRAN, za obdelovanje poslovnih nalog pa jezik COBOL. Posebni konstrukcijski problemi so lahko programirani v jeziku ADAPT. Specialne probleme je najugodneje obdelati . v assemblerskem jeziku COM-PASS-u, ki ima preko 200 instrukcij. ' Operacijski sistemi učinkovito olajšujejo delo programerjem in operaterjem na stroju. V odvisnosti od nalog je možen izbor najprimernejšega operacijskega sistema (Real-time Scope, Mass storage ’operating system itd.). Poleg teh sistemskih pro- čitalnik in luknjalnik papirnega traku Kreditna prodaja: Danes: I električni števci in stikalne ure tromike. Na razstavnem prostoru 264 mJ v hali B bo razvrščenih po trenutnih podatkih 164. eksponatov s pbdroč--j a industrij ske • elektronike, merilne tehnike, žičnih .in brezžičnih zvez, . elementov ter tako imenovane zabavne elektronike. Komisija je določila splošne smernice nastopa, udeležbo kooperantov ISKRE-, grobo zadolžitev del, operativa. Propagandne 'službe s svoji-" mi oddelki pa bo realizirala zamisli. Na splošno bo stojnica podobno oblikovana kot na pravkar minulem velesejmu v Zagrebu.- Propagandna služba bo sodelovala tudi na posebni ti- skovni konferenci, kjer bodo dobili povabljeni novinarji vse. podatke o naši razstavi, novih izdelkih itd. Izdala bo tudi posebno število informacij za tisk, tako da bodo celotno -jugoslovansko dnevno časopisje obveščeno o našem nastopu in še posebej strokovno časopisje s tehničnimi podatki o naših novih izdelkih. Za direktorja naše stojnice je bil imenovan inž. Gojmir Bleokuš, ki je že večkrat uspešno vodil to našo najpomembnejšo razstavo v Ljubljani. Več o »Sodobni elektroniki« bomo objavili v naslednji številki našega glasila. M. K. Električni števci rabijo za merjenje porabljene električne energije v gospodinjstvih, obrtnih delavnicah, podjetjih itd. ISKRA števci ustrezajo "jugoslovanskim predpisom Uprave za mere in dragocene kovine, kakor tudi priporočilom IEC in VDE predpisom. ENOFAZNI ŠTEVCI Dvotarifni, tip E d BD 166,20 Enotarifni, tip E5B 124,00 Napetost: 220 V, 50 Hz — Tok: 10/30 A TRIFAZNI ŠTEVCI Enofazni, tip T 2 B 248,52 Dvotarifni, tip T2BD 319,10 .'/’Napetost: 3,x 220/ 380 V, SO Hz — Tok: 10/30 A, 20/60 A STIKALNE URE z dnevnim programom, tip TKMl-Oi z dnevnim in tedenskim programom, tip TKM1-11 • 552,00 - 'Priklopna moč: 10 A/220 V pri ohmski- obremenitvi: 8 A/220V pri cos q> = 0,6 Stikaine ure , TKMI-01 in TKMr-il rabijo za krmiljenje dvotarifnih števcev, kakor tudi' za vkljapljanje javne razsvetljave, svetlobnih ..napisov itd., tbrej jkivšod .'tam, kjer se zahteva krmiljenje naprav po vnaprej dodoč.e-nem programu. j Razlika vi "ccni med dvo-ta-irifno merilno oprernrio (Ste-' vec in ura) in enotarifno (števcev) še amortizira -v gospodinjstvu -poprečno v sedmih mesecih. ' Ena. stikalna ura lahko rabi za vkljaplja-. nje. praktično neomejenega števila števcev v eni'stanovanjski hiši, kar zmanjša investicijske stroške, • zlasti v blokovni gradnje V naši .Propagandni službi PSO se intenzivno pripravljajo na zaključni, in najpomembnejši sejmski nastop našega podjetja, na razstavo »Sodobna elektronika«, ki bo tokrat petnajstič v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču od 8, dp 13. oktobra. Posebna komisija združenega podjetja ISKRA je na dveh posebnih sestankih obravnavala naš celotni nastop z vsemi podrobnostmi in določila med drugimi koncept sejma, ki bo letos zajel izključno samo eksponate v proizvodnji s področja elek- S seje DS Na osnovi sklepa 10. seje UO Zavoda za avtomat}, zacijo Ljubljana razpisujemo ■ prosto delovno mesto vodja splošno tehničnega sektorja Pogoji: diploma II. stopnje na fakulteti tehniške' smeri; 8 let prakse v elektroindustriji, poznavanje de* javnosti ZP Iskra in Zavoda, posebno za področje dela' splošno tehničnih služb ter Sposobnost za organizacijo; in vodenje teh služb. - , / Prednost imajo kandidati, ki imajo konstruktersko in projektantsko prakso v elektroindustriji. Bok za prijavo je 15. oktober. Delovno mesto bo prosto 1. januarja 1969. Dp tega datuma bo izbran kandidat asistent vodje tega sektorja. Interesenti naj svoje pismene - prijave z ustrezno dokumentaeijo pošljejo.na naslov ZP ISKRA — Zavod za avtomatizacijo Ljubljana, Tržaška c. 2. ;; Z letošnjega jesenskega zagrebškega velesejma: pogled na del razstavnega prostora združenega podjetja Iskra, kjer so bili razstavljeni Rizovi televizijski sprejemniki. Premalo vzporednih akcij na letošnjem jesenskem velesejmu v Zagrebu RAZGOVOR Z JOŽETOM CVAROM, DIREKTORJEM NAŠE STOJNICE NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU Jesenski zagrebški velesejem je nesporno po obsegu in številu razstavljenih domačih in tujih eksponatov naj večja razstava v naši državi, če-upoštevamo še dejstvo, da .ima to pomembno komercialno stikališče zahoda z vzhodom tudi veliko število obiskovalcev, potem razumemo, da je za vse renomirane proizvajalce in velika trgovinska' posredniška podjetja udeležba tod nekako obvezna, četudi Vsi na samem sejmu ne sklepajo pogodb. Naše podjetje razstavlja na zagrebškem;^ tako spomladanskem kot jesenskem j|| velesejmu že vrsto let, letos po integraciji z RIZ pa je razstavljalo samo kot združeno podjetje in ne več v okviru poslovnega sodelovanja. Enoten koncept razdeljen na posamezne skupine proizvodov je zato v mnogočem olajšal delo načrtovalcev in oblikovalcev stojnice... Sicer pa, naj o tem spregovori direktor domače prodaje PSO in direktor stojnice na velesejmu Jože Cvar, katerega sem naprosil, da odgovori na nekaj vprašanj, ki bi nemara utegniia zanimati naše bralce. HEBssaEaaBBBBaBBSBSBiiaBBBBasnBaBssnaaBaBBBBasBSBi gramov je v programski biblioteki še precej standardnih programov, funkcij in sub-rutin, ki programerjem bistveno olajšujejo njihovo delo. Vsak uporabnik srednje velikih CONTROL DATA računalnikov (v ta razred spadata tudi CD 2100 in CD 3300) ima pravico do članstva v organizaciji SWAP. SWAP je združenje uporabnikov CDČ-jevih strojev omenjenega razreda,. ki svoja dognanja publicirajo, prirejajo strokovne kongrese in skrbe za izmenjavo programov.. Večino nalog’ pa je prav gotovo treba povsem samostojno obdelati. Zlasti na področju poslovnih nalog, kjer eksistira: toliko modelov kolikor je družbenih in. političnih organizacij in kjer so ti modeli tesno povezani z našo zakonodajo je le težko govo-i riti o splošnih aplikacijskih -rešitvah. . Prav tam, ■; kjer se začne poglobljeno; delo. .lastnih strokovnjakov, nastopi problem kadrov. Vzgoja kadrov je dolgotrajen proces, ki mora vključiti čim večje število ljudi. V okviru Višje upravne šole v Ljubljani je bilo pod vodstvom Iskrinih predavateljev organiziranih več ciklusov tečajev. Ti tečaji seznanjajo slušatelje z osnovami računalnikov in s programiranjem v različnih jezikih (po. izbiri). V okviru praktikuma izdelajo kandidati praktične programe, jih nato testirajo na samem . računalniku in s tem pridobe osnovno prakso za nadaljnje delo. V preteklem letu je šola vzgojila že več programerjev. Njena dejavnost postaja iz dneva v dan aktivnejša, šola je porok, da se ob dobri volji odgovornih ljudi v ustanovah in podjetjih, vzgoji čimveč . ljudi, ki bodo sposobni misliti na nov. učinkovit in razvitem svetu gotovo edini možen riačin. Prepričan sem, da naš računalnik zmore več, kot mu . mi lahko ponudimo, in zavedati se moramo, da bo potrebno vložiti v šolanje še veliko naporov, da bomo tej elektroniki enakovreden partner. Kakšen razstavni koncept je izbralo naše združeno podjetje na letošnjem jesenskem zagrebškem velesejmu? Tokrat je bil zastopan celotni proizvodni program našega podjetja, v prerezu seveda. Poseben poudarek smo namenili proizvodnji televizorjev pri panogi izdelkov splošne rabe, pri profesionalnih izdelkih pa panogi sti-. kalne tehnike. Pri obisku naše stojnice sem opazil oblikovno nekoliko spremenjen načrt celotne razstave. Kako ocenjujete to spremembo in kako so ja sprejeli nasploh obiskovalci sejma? Po moji oceni je bila stojnica na zagrebškem velesejmu ena od doslej najdepših, čemur je pripomogel nov način oblikovanja oz. povezava obeh praktično ločenih delov stojnic V: zaokroženo celoto, Sodim, da je bil sam prikaz grupacij izdelkov in izdelkov - samih izredno posrečen in,-pregleden. Posebej moram poudariti osrednji motiv stojnice, (kjer je bila povezana projekcija 16 milimeterskega kinoprojektorja z industrijsko televizijo s prikazom direktne slike ha komercialnem televizorju. Pri razgovorih s poslovnimi ljudmi in tudi drugimi, obiskovalci smo dobili, želo pohvalno oceno o našem novem konceptu razstavljanja, i Ste opazili na našem sejemskem prostoru oz. razporeditvi posameznih izdelkov kako pomanjkljivost, ki jo bo potrebno v prihodnje odpraviti? . Glede na . specifičnost zagrebškega velesejma menim, da bo treba v prihodnje izvršiti le natančnejšo selekcijo eksponatov. Malone pri vsakem našem sejmskem nastopu je' slišati pripombo, da odreja naše podjetje premalo finančnih sredstev za sejme nasploh. Se vam zdi sedanja kvota finančnih sredstev za ‘fa sejem in druge, zlasti v tujini;-zadostna za dostojno in uspešno prezentacijo našega združenega podjetja? Za Samo razstavo na jesen- skem zagrebškem velesejmu : sb bila finančna sredstva''? določeni meri zadostna; menim pa,. da je bito odločno premalo vzporednih propa-i' gamdnih akcij kot so: dekorativni elementi na sami raz-' stavi, radijska ta TV propan1 ganda, časopisi, tiskovne koal-feremce, seminarji iitd., za kar. Propagandna služba ni imela--ha voljo finančnih sredstev. Kakšen je bil poslovni uspeh razstave pa sejmu z domačimi in posebej s tujimi kupci? Poslovni uspeh bi težko ocenil, ker. rezultati v tam trenutku 'še vsi niso niti vip-. ni, saj je .vsak nastop na ¡sej-,. mu za vsako podjetje ele-. meni dolgoročne (poslovne politike. .Poudariti pa morami-da je. bil obisk poslovnih ljudi zelo r vejlik, ..iakOpda- serai., prepričan, da je sejem 'dp?,% gel svoj namen,, Konkretnih zaključkov nismo „sklaniJin ker tudi na sanjepi sejmu običajno ' ne sklepamo pogodb. Tako pri naš, kot pri mnogih drugih velikih pod-' jetjih je sejms-kb nastop Te predpriprava za sklepanje. pogodb za naslednje poslovno leto. Marjan Kralj Mednarodnega sejma v Damasku, kot najpomembnejšega sejma na Bližnjem vzhodu, se vsako leto udeležuje tudi naše; podjetje. Letos- je ISKRA razstavljala izdelke naslednjih panog: telefonije, merilne tehnike, kinoakustike, široke potrošnje in elemente. Zanimanje obiskovalcev za naše izdelke je bilo zelo veliko, manjše pa so možnosti povečane prodaje zaradi vojnega stanja arabskih držav z Izraelom Iz sklepov samoupravnih organov iLiHppM EHANIM SKLEPI 10. SEJE UO (24. 9, 1968) 9 Upravni odbor je obravnaval predlog načel organiziranja tržnih funkcij v ZP ISKRA — Kranj in v tej zvezi imenoval posebno strokovna skupino v sestavi šefa organizacijske službe Jakoba Vehovca, vodje GPP obrata ATN Vinka Šarabona in vodje računovodstva Miroslava Gogala, ki naj skupaj s Prodajno servisno organizacijo predlaga končno obliko organiziranja prodajno projektivnega biroja za telekomunikacije, 0 Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o delu obrata STIKAL ter za izboljšanje poslovanja zadolžil: a) kadrovsko službo, naj glede na potrebe po strokovnih kadrih strojne stroke v prvi vrsti razporedi vse nove kadre te stroke v obrat stikal. b) finančno službo, n.aj izdela predlog za postopni odpis nekurantnih zalog v obratu. 0 Upravni odbor je sprejel predlog kadrovske službe za korekcijo Pravilnika o stimulaciji za znižanje zalog materiala in polizdelkov, kjer j se uvede drsna lestvica za korekcijo faktorjev stimulacije. Upravni odbor je predlog dopolnil $ tem, da se iz seznama upravičencev črtajo še-: ii obratov, in da se do konč-: ne potrditve korekcije pravilnika na delavskem svetu zadrži obračun stimulacije. Ob-[račun bo opravljen za nazaj in bo veljal od 1. 8. 1968 dalje po novem predlogu. Vse delovne enote (samoupravni organi in vodstva) so dolžne obravnavati predlog in dati nanj svoje pripombe oziroma soglasje. Elementi SKLEPI 4. REDNEGA ZASEDANJA DS (28. 9.1968) ® DS je na osnovi zapisnika komisije, ki jo je imenoval DS na 3. rednem zasedanju za ugotovitev upravičenosti dodatne investicije za gradnjo TP v Žužemberku Sprejel sklep, da se odobri plačilo dodatnih stroškov za dokončanje izgradnje stanovanjskega objekta v Žužemberku 33.209,95 N din iz sta-' novanjsekga sklada tovarne. Istočasno pa DS tovarne zadolžuje splošno službo tovarne, da se dogovori s podjetjem Elektro Ljubljana, da bi se v kolikor bi se na to TP priključili še drugi uporabniki delna sredstva povrnila naši tovarni. 9 DS je sprejel na znanje in potrdil poročilo o poslovanju tovarne v mesecu avgustu 1968 ter na osnovi rezultata, ki ga izkazuje realizacija proizvodnje, ki je bila v mesecu avgustu rekordna, sprejel sklep, da se za vse obrate in službe izplača za mesec avgust 100 % osebne dohodke. 9 DS je vzel na znanje zapisnik komisije, ki jo je imenoval DS ZP o izvršeni primopredaji poslov med predstavnikom začasne uprave in direktorjem tovarne in ugotovil, da je . bila primopredaja v redu izvršena. B ZP ISKRA KRANJ Zavod za avtomatizacijo — Ljubljana, Tržaška c. 2 obj avi j a prosta delovna, mosta za: ¡Prodajnega inženirja za požarno varnostne in protivlomne naprave diploma XI. stopnje na fakulteti, za elektromehatuko —jr f pki tok, najmanj 2 leti prakse v stroki, aktivno znanje ¡nemškega jezika . ■ ■ g * i B Projektanta naprav za avtomatizacio v industriji fiploma II, stopnje na fakulteti za elektrotehniko '— , liki tok,, lahko je začetnik, imeti mora odslužen kadrovski rok JLA' Projektanta za telemehanske naprave diploma II. stopnje na fakulteti. Za elektromehaniko — Pki tek, najmanj 2 leti prakse, v operativi in projektilih visokonapetostnih, omrežij ali objektov, ali bsja ali srednja tovrstna tehniška izobrazba, s šposob-samostojnega projektiranja na tem področju hrvijalca za ročna električna orodja in električne •otorje v-oma IT/'stopnje na fakulteti za elektrotehniko' — i «i tok. Kandidat je lahko začetnik brez prakse, imeti I * mora ‘odslužen kadrovski rok v JLA ,eterenta za planiranje in terminiran je v raziskovalno “»’ojnem sektorju Np alrsrednja izobrazba ekonomske smeri z ustrezno «sp jn odsluženim kadrovskim rokom v JLA “ližniisrko v strokovni knjižnici zavoda tona H ali I. stopnje na filozofski fakulteti, zažele-.,krajša praksa, znanje dveh svetovnih jezikov (angle-■™a! nemščina ali: francoščina) [,™»lniBtratorki’ rWOjiska srednja ali administrativna šola (4 ali 2-let-( i ^zelena vsaj krajša praksa,.’znanje strojepisja'ter L>IV"° znanje; najmanj enega od svetovnih ježkov-tfhtne prijave, sprejema organizacijsko-kadrovski od-t? Zavoda za avtomatizacijo, Ljubljana, Tržaška c. 2 f • oktobra 1968, oziroma do zasedbe delovnih mest. Sodelavci v DE »avtomatske telefonske naprave«, »Elektromehanika« Kranj — so se pred kratkim poslovili od priljubljene in vestne sodelavke Mire Teropčič, ki so ji ob slovesu izročili lepa dasila in ji zaželeli čimveč zdravja in zadovoljstva v zasluženem pokoju Postopno izboljšanje telefonskega prometa (Nadaljevanje s 3. strani) 1 tru bo širjenje ‘telefonskega omrežja. V Centru bo tako ob koncu prihodnjega leta, če bodo vsa dela potekala na predvidevanjih, veliko novih telefonskih aparatov. V izgradnji za to področje je tudi 4000 novih priključkov, katerih; gradnja bi morala biti končana, obenem s širjenjem omrežja na tem področju. »Lepši časi« se obetajo tudi prosilcem za telefon s področja Bežigrada in Most. Priprave za gradnjo novih avtomatskih rajonskih central so se začele pred leti, sedaj pa je zadeva že povsem »zrela«. Za Bežigradom so v Turnerjevi ulici-buldožerji že zarili v zemljo. Novo poštno poslopje bo dograjeno do konca prihodnjega leta, avtomatska telefonska postaja pa bo vključena v promet predvidoma spomladi leta 1970. Začetna zmogljivost bo 2000 telefonskih priključkov, kar naj bi po dosedanjih kalkulacijah zadostovalo. Prihodnje leto spomladi pa bodo začeli graditi novo poštno poslopje v Mostah, v sklopu novega ‘ občinskega središča. Tudi v Mostah _ predvidevajo, da bo za začetek 2000 telefonskih priključkov dovolj. Tako bo v ljubljanskem telefonskem omrežju do konca leta 1970 na razpolago predvidoma 30.000 telefonskih priključkov. Tako je poročalo pred kratkim dnevno časopisje. Za nas »Iskraše« pa je tudi važno, da bo pri tej, lahko rečemo — širokopotezni akciji —■ sodelovala Iskra s telefonskimi napravami. Tako so npr. iz »Elektromehanike« Kranj oz. obrata ATN (avtomatske telefonske naprave) sporočili, da so v ta namen že naročene telefonske centrale. ZP ISKRA KRANJ Organizacija: TOVARNA ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, LJUBLJANA-FRŽAN razpisuje prosta delovna mesta za: 1. VODJO splošnega sektorja 2. VODJO tehniškega sektorja 3. VODJO finančno-računovodskega sektorja 4. ORGANIZATORJA Pogoj i: 1. pravna fakulteta II. ali I. stopnje, višja upravna šola, višja šola za organizacijo dela, s .prakso; srednja šola s 5-letno prakso na vodilnem delovnem mestu 2. strojna fakulteta JI. ali I. stopnje s prakso; srednja šola —strojna, s 5-Ietno prakso na vodilnem delovnem mestu -— poleg navedenih pogojev je potrebno aktivno znanje enega svetovnega jezika 3 ekonomska fakulteta II. ali L stopnje s prakso: ekonomska šola s 5-letno prakso na vodilnem delovnem mestu v finančno-računovodski stroki 4. ekonomska fakulteta II. ah I. stopnje, višja šola za organizacijo dela s prakso; srednja šola s 5-letno prakso na organizaciji dela v industriji. Poleg razpisanih delovnih mest iščemo še naslednje sodelavce: — INŽENIRJA in TEHNIKA kemije ; za dela na proizvodnih postopkih s področja anorganske ■ kemije — VEČ EKONOMISTOV za finančno komercialno-analitsko in organizacijsko področje — VEČ EKONOMISTOV — pripravnikov Za razpisana in objavljena delovna mesta morajo kandidati predložiti dokazila o strokovni izobrazbi in opis dosedanjih zaposlitev. Prijave za razpisana delovna mesta naj kandidati pošljejo na naslov do 10. oktobra 1968. Pri navijalnem stroju v obratu »Stikala« v Kranju Razpis štipendij ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ INDUSTRIJA ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE. ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ ŠTUDENTJE, DIJAKI! Za šolsko lete 1968/69 razpisujemo naslednjih štipendije: TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FiNOMEHA* NIČNIH IZDELKOV KRANJ — fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 3 štipendije — smer telekomunikacije — fakulteta za elektrotehniko — jaki tok 1 štipendija — fakulteta za strojništvo . 2 štipendiji — tehnološka smer — ekonomska fakulteta 1 štipendija — fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 2 štipendiji — tehniška fizika TOVARNA ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO LJUBLJANA PRŽAN — fakulteta za strojništvo 1 štipendija — tehnološka smer — ekonomska fakulteta 1 štipendija — fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 1 štipendija,— kemijska tehnologija — ekonomska srednja šola 1 štipendija (za obrat Mokronog) TOVARNA KONDENZATORJEV SEMIČ — fakulteta za strojništvo 1 štipendija — tehnološka smer — fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 1 štipendija — tehnološka fizika — ekonomska fakulteta 1 štipendija — višja administrativna šola 1 štipendija TOVARNA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV SEŽANA — ekonomska fakulteta 1 štipendija — fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 1 štipendija NABAVNA ORGANIZACIJA KRANJ — višja ekonomsko komercialna šola (Maribor) 1 štipendija — zunanjetrgovinska smer TOVARNA ELEKTROMOTORJEV ŽELEZNIKI — fakulteta za strojništvo 1 štipendija PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA — ekonomska fakulteta 1 štipendija STROKOVNE SLUŽBE — CENTER ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV — fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 1 štipendija — tehnična matematika — ekonomska fakulteta 1 štipendija TOVARNA ELEKTRONSKIH MERILNIH INSTRUMENTOV HORJUL — fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 1 štipendija — fakulteta za strojništvo 1 štipendija ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO LJUBLJANA — fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 4 štipendije — avtomatika'in industrijska elektronika 6 štipendij — splošna elektronika 4 štipendije — telekomunikacije — fakulteta za elektrotehniko — jaki tok 4 štipendije — energetika — fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 2 štipendiji — tehnološka fizika Kandidati za štipendije naj pošljejo svoje vloge na naslov: ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA — STROKOVNE SLUŽBE — REFERAT ZA ŠTIPENDIJE LJUBLJANA, TRG PREKOMORSKIH BRIGAD 1, kjer dobite tudi vse informacije. K vlogi naj priložijo končno spričevalo, oz. potrdilo o vseh doslej opravljenih izpitih z ocenami, potrdili o premoženjskem stanju in o višini osebnih dohodkov staršev. V vlogi naj bo navedeno, za katero, tovarno želi kandidat biti štipendiran. Upoštevali bomo samo tiste vloge, katerim bodo priloženi vsi potrebni dokumenti. Razpis velja do 15. 10. 1968, kandidati pa bodo obveščeni o sklepu komisije za štipendije do 30. 10. 1968. Pred kratkim je bil upokojen kontrolor v tovarni »Avtoelektrike« Nova. Gorica tov. Trpin Konstantin. Od dolgoletnega člana kolektiva in pridnega delavca so se poslovili njegovi ožji sodelavci, Ob slovesu je dobil spominsko darilo, člani kolektiva pa so mu. zaželeli trdno zdravje in osebno zadovoljstvo v pokoju Pred spremembami nekaterih določb ustave SFRJ Onemeli smo, ko smo zvedeli,; da je iz naše srede neizprosna in nenadna smrt terjala mlado življenje. V cvetu mladosti je usahnilo življenje, ki je bilo polno upa in želja. Pred leti se je Ivan zaposlil kot delavec v Iskrini tovarni v- Novi Gorici, že v začetku svoje ‘ zaposli tve je pokazal veliko nagnenje za motorizacijo. Njegova želja se je uresničila; postal je voznik motornega viličarja. Bil je marljiv, požrtvovalen in vesten pil svojem delu. Njegovi sodelavci so ga zato zalo spoštovali. Pokojni Ivan je bil svetal vzgled- vsem članom našega kolektiva. Izguba, ki je prizadela, delovni kolektiv, je želo boleča, posebno njegovi ožji sodelavci ga . bodo zelo pogrešali, saj jim je bil dober tovariš in družabnik. Ob preranem grobu smo se poslovili od Ivana; s 24.- leti nas je za vedno zapustil. Pre-nekatere solze ob slovesu so bite .le skromen dokaz naše bolečine. Zdaj počiva v zemlji vrtojbenjski, v kraju, kjer se. ,je rodil in prekmalu umrl. Kot vestnega in priljubljenega delovnega tovariša ga bomo ohranili v nepozabnem spominu. člani ■ delavnega kolektiva tovarne »Ajvtoelek trika« Nova Gorica (Nadaljevanje s 1. strani) kadrovsko politiko, s čemer naj se doseže optimalno poslovanje in razvoj humanih odnosov v delovni organizaciji. Skrb za to | dejavnost direktorja je torej zelo bistvena za poslovanje delovne or-ganizacie, ki zavisi tudi od pomena in trdnosti negovega položaja. Njegovo dobro sodelovanje z organi upravljanja je tudi eden izmed porokov za dobrq poslovanje podjetja. Zato tudj ni brezpomembno položaj direktorja postaviti v ustavi. ’ Na podlagi teh kratkih misli sem mnenja,' da i)i moral biti položaj ‘ direktorja tudi v naprej določen z ustavo. V ničemer ne gre tukaj za kakršnokoli uvajanje »menažerskega upravljanja«, ker to ni združljivo z našim družbano-ekonomskim siste-mom, saj je lahko nosilec upravljanja , izključno Je'delovni kolektiv. V stvari gre ža postavitev ’ dveh temeljnih predstavnikov v delovni organizaciji. Delavski svet -je organ upravljanja, kateremu delovni ljudje' poverjajo do---ločnene pristojnosti s področja upravljanja, direktor pa oseba, katera v tem sistemu upravljanja skupaj z organi upravljanja nosi- odgovornost za poslovanje delovne organizacije katerim odgovarja za izvedbo, nalog, ki jih na eni strani predenj postavljajo organi upravljanja v delovni organizaciji, ria drugi strani pa., celotna socialistična družbena skupnost. Končno pa je pripomniti, da bo treba tudi s pravno-tehničnega stališča to določilo glede organov upravljanja v delovni organizaciji točneje definirati, ker so tu nedo-statki. Predvsem smatram, da ustavne norme ne morejo talko važne problematike, kot je upravljanje v delovni organizaciji, reševati z navedbami v oklepaju, kot je to navedeno v teh podlagah za spremembo nekaterih določi ustave SFRJ. Tudi temu vprašanju bo treba posvetiti vso pozornost. Jasne ustavne definicije bodo olajšale delo tako zakonodaji v delovnih organizacijah, pred katerimi stoji v zvezi s konkretizacijo teh ustavnih norm precejšnje delo. P. G. ■ ZAHVALA Ob prerani smrti moje drage mame DANE URANIČ - se kolektivu šolskega centra ISKRA — KRjANJ in kolektivu . - šolskega centra ISKRA — LJUBLJANA iskreno zahvaljujem za cvetje, izraženo sožalje in spremstvo na njeni'zadnji poti. Miloš Markič ZAHVALA Ob prerani smrti mojega dragega moža se iskreno zahvaljujem vsem njegovim so-delavcam. v nabavnem oddelku, Sindikalni organizaciji. Organizaciji - ZK, sošolcem IKŠ, enoti vzdrževanja strojev in ostalim sodelavcem tovarne * »Eletktromehanika« . Kranj za ,vso pomoč, darova- . no cvetje, izrečeno sožalje m j spremstvo, na njegovi ..zadnji j poti. Družina Bertoncelj' ISKRA- glasilo delovna ga kolektiva Iskra industriji za elaktromehaniko telet0 munikacije elektroniko avtomatiko — Urejuje uredflr ški odbor — Glavni uredil» , Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — ja tedensko — Rokopisov n* vračamo — Tisk ta klH*J>' »CP Gorenjaki tisk« Kr*™