253. številka.
„Edinost „
rhajs en km t nn dan. razun nedelj in 3 rasnikov. ob 6. uri zvečer.
"Naročnina znaša :
Za celo leto........24 kron
za pol leta.........12
z& Četrt leta........ 6 „
ia en mesec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ro^be brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne Številke po ♦> stotink (3 nvč.); izven Trsta pa po 8 atotink (4 nvč.)
Telefon fitv. *70.
Trst, v torek 6. novembra 1900.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
Tečaj XXV
e>din os t
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo 9 primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oeiasi it<l. se računajo po pogode
Vsi dopisi naj se poSiljnjo 11 redntštvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in ojrlase »ore-jema upravuistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. UpraTiiištvo, in sprejemanje inserator v ulici Molin piccolo št v. II. liHtlstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna kcnsorcija lista „Edinost" v Trst
Politično društvo „Edinost"
priredi
v nedeljo, dne 11. novembra 1900
ob 4. uri popoludne
javna shoda
v Bazovici
v nrostoriti gostilne g. Urbančiča „Pri lipi"
in v Trebeali
(prostor se prijavi pozneje).
6 sledečim dnevnim redom : 1. Pozdrav predsednika. 1. Pogovor o volitvah. 3. Eventualnosti. Na obilno udeležbo uljudno vabi
ODBOR.
Javno zborovanje
političnega društva »Edinost« dne 4. novembra 11)00 na Prošeku.
Ta shod je bil vreden vrstnik openskega shoda. S prva se je bilo sicer bati, da bo udelelcžba pičla, a pred zborovanjem je dohajalo več in več poslušalcev ter je bila proti koncu velika dvorana pri g. Lukši natlačena do zadnjega kotička.
Ob 4. uri in pol je predsednik polit, društva »Edinost«, g. dr. Gregorin, pozdravil navzoče ter je v dolgem, zelo zanimivem in poučnem govoru razlagal razmere v dunajskem parlamentu in vnžnost bodočih držav-nozborskih volitev. Slikal je, kako ie obstruk-cija (t. j. prizadevanje manjšine, d-i izsili od večine, da ne more storiti tega, kar bi hotela) razmere tako poostrila, da nadaljno delovanje parlamenta ni bilo več mogoče. Kazal jena razloček med neopravičeno nemško in opravičeno češko obslrukcijo. Nemci so s svojo obstrukcijo uspeli, Cehi, žalibog, ne. S e d aj nastanejo za Slovane sploh bržkone hudi časi. Edino dobro, Česar imamo pričakovati, je to, da bomo imeli slobodne roke. Dosedaj so nas katoliški Nemci, ki so
tvorili z nami formalno večino, le zavirali; niti zahtevati si nismo upali tega, kar bi hoteli. V bodočem parlamentu nam ne bodo komandirali naši nemški zavezniki. Prihodnje volitve so velike važnosti za Avstrijo, kajti sedaj stojimo pred eventualnostjo, da se ustava premeni (da bodemo volili na drug način, morda potom deželnih zborov), ali pa da se ustava celo sistira ter nastane zopet doba samovladja — absolutizma, k« se vlada ne bo naslanjala na sodelovanje poslancev pri krojenju zakonov. To bi bilo usodepolno zlasti za nas Slovence. Bili bi na milost in nemilost izročeni nemškemu in italijanskemu uradništvu, ki je že sedaj, v dobi konstitucije, znala dosezati baš nasprotno od tega, kar se je hotelo na Dunaju. Ne vemo torej kaj nam prinese bodočnost; vsekako pa je važno, da pošljemo na Dunaj može, ki bodo kos svoji nalogi, ki se bodo hoteli žrtvovati za koristi našega skupnega naroda, može naše krvi. Ne smemo se strašiti, češ, da imamo malo nade, da zmagamo. Tu velja pokazati, da smo pripravljeni braniti svoj narod do zadnje kaplje krvi, delati z vsemi močmi na to, da isti postane sam svoj gospodar na lastnih tleh. Ako se udarno, preidejo preko nas na dnevni red, nas ne bodo upoštevali.
Govornik je slikal dosedanje delovanje italijanskih poslancev Hortisa in Mauronerja. Kaj je storil zastopnik V. kurije Hortis za bedne delavce? Nič. Kaj Mauroner za tržaške okoličane? Niti tega se ne ve, kakšen glas ima. Samo to vemo, da sta bila oba vedno pripravljena nastopati na korist tržaških kapitalistov.
Vprašanje, da-li se imamo udeležiti volitev in kakšne kandidate 'mamo voliti, je torej rešeno. Govornik je potem razlagal nastanek in pomen mandatov V. kurije. Volilno pravico seje razširilo na širše občinstvo, ki predstavlja veliko večino prebivalstva, iz obče človeških ozirov, ker ta masa ukupnosti več koristi s svojim delom, nego oni, ki le uživajo, a nič ne delajo. Drugi vzrok je indirektni davek, katerega plačujejo — več nego drugi sloji direktnega. Saj v bistvu ni razločka med obema vrstama davka. Tretji vzrok je krvni davek. Mesto in okolica volita, kakor znano, skupno poslanca V. kurije. Tu stoji
torej kakih 120.000 meščanov proti okolo 30.000 okoličanov. Malo nade je torej, da bi iinagali. Vendar moramo pomisliti, da je v mestu mnogo Slovanov, ki so se začeli zavedati svoje narodnosti, Dalmatincev, Srbov in Hrvatov ter Cehov. Pa tudi med Italijani je takih, ki so nam pravičnejši, nego znana klika, in ki bi utegnili tukaj, ko gre za koristi nižjih slojev, stopiti na našo stran. Ako pridobimo tudi tiste naše zaslepljene brate, ki so dosedaj glasovali za nasprotne kandidate, bi lahko vdobili tretjino glasov ; to bi bila lepa moralna zmaga. Če dobi naš kandidat 8000 glasov, kar je lahko mogoče, bi to pomenilo (ker po statistiki prihaja na 5 oseb 1 volilee V. kurije), da je v Trstu in okolici 40.000 Slovencev. Govornik je razlagal možnost, da provzročimo ožjo volitev, kar bi nam služilo v dokaz proti vladi in proti Nemcem, v dokaz, da se imajo Italijani trdo boriti, ako hočejo zmagati. S tem bi korigirali uspehe ljudskega štetja.
Glede 3. kolegija je še manje dvoma, da se moramo udeležiti volitev. Našteval je vzroke, vsled katerih je zadnjič zmagal Mauroner. Italijani so se udeležili volitev, da bi dokazali, da ni res, kakor je prej izgledalo, da je v Trstu veliko ljudi avstrijskega in slovenskega mišljenja. Žalibog je vlada, ki bi imela dolžnost, da bi podpirala avstrijsko mišljenje, podpirala Italijane. Mislila je tako-le : Ako spravim te ljudi — irredentovce — na Dunaj, morajo misliti tam, tla so se poboljšali, da so postali dobri Avstrijci. No, v tem oziru se je primorska vlada motila. Kaki Avstrijci so postali, so pokazali ob umoru kralja Humberta, ko so italijanski državni poslanci poslali v Rim tak telegram, da ga je morala vlada konfiscirati, ker se jej je zdel nevaren za avstrijsko misel. Ako bo vlada še vedno na strani te stranke, bo naš boj težaven. Vendar ne smemo zgubiti vse nade. Dokaz nam je bojazen Italijanov, ki na vse kriplje fabricirajo nove volilee — cittadine. Upajmo pa, da za sedaj še ti novopečeni meščani ne bodo glasovali. Mi stojimo namreč na stališču, da nimajo te pravice, ker še .liso glasovali o zadnjih mestnih volitvah. Da je ta komedija naperjena le proti nam, razvidimo iz dejstva, da
so baš sedaj imenovali »cittadine«, same svoje pristaše, kostanjare in prodajalce limonade iz Furlanije, torej ljudi, ki bodo imeli le koristi od obč'ne ter jo eventuvelno še obre-menjali. To vprašanje bi se moralo vsekako malo bolj preštudirati, da bi se videlo, ali so vsi ti ljudje vredni take časti. Siccr pa ima tudi ta stvar svojo dobro stran ; to nas bo vspodbujalo, da bomo delali z vsemi silami na to, da se že enkrat naš okoličanski mandat odloči od mesta. Tako javno slepar-stvo tržaške gospode mora tudi vladi odpreti oči, da nas brani pred vednemu majoriziranju, da nam da našega posebnega poslanca. To bi bilo mogoče doseči na podlagi našega volilnega zakona samega in na podlagi dejanskih razmer. V državi, kjer se voli v parlament na podlagi skupin koristi (interesov), je Trst »unicum«, kjer sg morata boriti dva stanova za mandat. Drugi razlog je ta, da nam, ki tvorimo petino prebivalstva, že po številu pripada eden izmed petih mandatov. Tretji razlog je razlika narodnosti v mestu in v okolici. V. interesu miru, v interesu države same bi torej bilo, da se nam da poseben mandat.
Mogoče, da se dobi v bodočem parlamentu večina, ki bo glasovala za to našo opravičeno zahtevo ter da se odloči vlada, da predloži dotični zakon kroni v* sankcijo. Ze zaradi tega moramo izvoliti poslanca, ki bo glasoval za to. Ce bi pa položili mi orožje, reklo bi se nam, tla sami ne želimo, da imamo svojega poslanca. Ce tudi propademo, propasti moramo častno, jasno pokazati svojo trdno voljo, tla dobimo poslanca svoje krvi, svoje narodnosti. V tem slučaju bodo nam naši prijatelji v parlamentu lahko izvojevali to, kar zahtevamo; sicer bi bilo za nas vse zgubljeno.
Govornik je izrekel nado, da si okolica tudi o tej priliki osvetli svoje narodno slovensko lice ter zaključil s klicem : V boj za pravico, v boj za zastavo belo-modro-rudečo, v boj za koristi našega naroda !
Gromoviti »živio« so odmevali po dvorani ter pričali, kako globok utis je naredila na vrle Prosecane živa beseda, katero smo tukaj seveda mogli navesti le v skromnih potezah.	(Zvršetek pride.)
PODLISTEK 6
„Mazepa".
Povest iz začetka 18. stoletja. — Opisal Ledenovski.
Mladenič je postal, mignil še jcdenkrat z roko v pozdrav in se oddaljil brzo.
II.
Solnce je pošiljalo drugi dan mogočne žarke doli na neizmerne stope. Krog in krog ni bilo videti, razveo kake drobne ptice, živega bitja. Le tam iz daljine, od jugovzhoda sem, se je dvigal mal oblak prahu. Človek bi mislil, da je to kak naval vetra.
Ne, to ne more biti. Čuti je bilo že lahen grom, kakor tla bi se od daleč bližala huda ura. Bliže in bliže prihaja ropot, — ne, to je peket konjskih kopit. Kakor vihra je drvela četa malih, krepkih konj po širni stepi. Izborna žival, kozaški konj ! A še bolj izboren je junak, ki ga jaha ! Veliko kučmo, za pasom staro pištolo, v roki dolgo sulico, črez ramo pa jednocevko puško ; to mora pretresti človeka, ko vidi !
»Davlja! Tu smo minolo leto potolkli Tatare! Tam-le za onim gričem si bil ti takrat okresal njih kana, da bo pomnil.»
«Škoda, da mi je odnesel prehitro pete. Ne bi bilo dobro zanj, ko bi bil ostal, kaj praviš «Mazepa» ?.»
«Saj sem ga srečal na onem koncu griča, na iuffu, tudi iaz», je odgovoril hetman. «Pa
imel je jako bržega dirjalca pod seboj. Bežal je kakor blisk, morda naravnost v svojo kočo, dol na daljnji Krim.»
«Saj mu ni ostalo druzega. Ležalo je ta dan, Če se ne motim, kakih deset tisoč Ta-tarov na trdi zemlji, od katere niso ustali nikdar več.»
Med takimi pomenki je dirjalo kakih trideset kozakov, naših znancev, po neizmerni planjavi. Neprenehoma je šlo v brzi tek do i poznega popoludne. Prišedši do malega potoka, so kozaki poskakali z malih, utrujenih konj in jih spustili na pašo. |Sami pa so polegli po travi in povžili malo j užino. Kos mesa s trdim kruhom in voda iz bližnjega i potoka je bila vsa hrana. Po j užini sta ostala dva kozaka za stražo ua nogah, ostali so polegli po travi, utrujeni od dolzega jahanja.
Straže so pazljivo poslušale, je-li čuti od katere strani kako sumljivo znamenje. Vse je bilo tiho, kakor na pokopališču. Zdaj pa zdaj je motil nočno tesnobno tihoto mlad zajec, ki je drvel v vednem strahu ob potoku. Ptica je slišala mal šum; sfrfolela je z gostoljubne vejice, bojč se, da ne bi jej kak požrešni nočni ropar ugrabil mladega življenja...
Mesec se je že nagnil proti zahodu, ko so straže začule iz daljave zamolklo bobnenje. Jeden je brzo položil uho na tla. «Jezdeci so !» je za vpil.
Kakor bi trenil, so skočili kozaki po koncu, zažvižgali svojim konjičem, in učene živali so se približale vsaka svojemu gospo-
darju. Kakor blisk so bili kozaki v sedlu, spanca jim ni bilo poznati v očeh. Vsi so se ozrli proti severu, odkoder je prihajal peket konjev.
«Tem moramo prestreči pot», je rekel hetman. «Davlja, postavi se z desetimi možmi malo v stran. Jaz in ostali kozaki jih primemo od spredaj, ti pa napadi jih v hrbtu*.
Kakor veter je oddii'jal mladi Davlja proti zapadu. Hetman je mirno čakal prišle-cev. Mesec je svetil v polni luči, tako, da je oilo lahko razločiti tuje jezdece.
«Turki so 1» je vsklikuil hetman. «Hajd j nad nje!» Groznim vsklikom so se kozaki i spustili v dir proti nevernikom. Osupli so se vstavili ti za hip. Niso pričakovali, da bi jih kedo motil v nočnem hodu. A le hipna je bila osuplost. Takoj so spoznali, koga da imajo pred seboj. Vrgli so. se na kozake z vso močjo. Bilo jih je Kakih petdeset.
Kozaki so jih zabadali se sulcami kakor otroci hrošče na trn. Posebno hetman je delal prave čudeže. Trčil je z vodjo Turkov, ogromnim ago. Prebol istega s sulico in dvignil visoko iz sedla. A les je počil; teža je bila prevelika. Zdaj je potegnil hrabri hetman težak meč, podoben mesarici, in mahal ž njim po turških glavah. Mož se je zvrnil pred njim, za njim je bil stok in zvijanje. Turki so se že začeli umikati; želeli so za-slombe. A zadeli so pravo! Ravnokar jim je pridrl Davlja sfc svojimi kozaki v hrbet. Turki so sprevideli, da ni več rešitve. Spu-
istil so se v divji beg. Vse, kar so imeli se seboj, so pustili na bojišču.
Plena ni bilo mnogo, čemur se je bilo čuditi, ker Turki se po navadi ne vračajo z ropanja prej, nego so se dobro založili s plenom.
Med ujetniki, ranjenci namreč, je bil bo-: ga to oblečen švedski častnik. Imel je lahno j rano na prsih, ki mu jo je naredila kozaška sulica. Kozaki so mahali kakor slepi. Niso opazili torej, tla je bil med turško četo dotični častnik.
Hetman je stopil k njemu in ga nagovoril prijazno v ruskem jeziku. Vprašal ga je, kako tla je prišel v turške roke.
«Hvala vam za rešitev, vrli kozaki», nagovoril je junake švedski častnik. Bil je mož kakih 30 let, visok, plečat. «Brez vas bi moral gotovo hirati doli v globoki Turčiji, v sužnosti. Jaz šem iz daljne Švedske, in se m se bil včeraj o belem dnevu oddaljil od švedskega tabora. Želel sem iti jedenkrat na lov v mal goztl. Tu sem naletel na Turke. Mojega strežaja so pobili, mene pa zvezali na konja. Tako smo jahali skoraj dva dni. Počivali smo le malo».
* Prijatelj, je li daleč od tu švedski tabor?* je vpraš d hetman častnika.
«Poidrugi dan dobre ježe* je odvrnil častnik, ne malo čude se, kaj da neki iščejo ruski podaniki v švedskem taboru sedaj, ko je napovedal Kari XII. Petru Velikemu vojno.
(Pride še.)
Prisedniki na našem trgovskem sodišču.
Govoril dr. Matej P r e tn e r na javnem shodu pol. društva »Edinost« dne 14. oktobra J900.
(Zvršetek.)
Vsem tem nedostatkom je prav lahko odpomoči.
Saj imamo v Trstu precejšnje število velikih podjetnikov in velikih trgovcev v raznih strokah, ki umejo prav dobro slovensko ozir. hrvatsko. Še več jih imamo v mali trgovini na drobno, kateri bi eventuelno tudi mogli biti imenovani sodnim prisednikom.
Y pomorski obrti pa je lažje dobiti pri-sednikov, ki znajo tudi hrvatski jezik, nego pa takih, ki ne znajo hrvatski. Vrh tega pa mora biti četrti del sodnih prisednikov izbranih iz uslužbencev v trgovski ali pomorski stroki, katerih nam tudi ne manjka.
Manjkala pa je do sedaj le dobra volja za odstranitev omenjenih nedostatkov na c. kr. trgovskem in pomorskem sodišču, — in pogrešali smo to dobro voljo do sedaj tudi na justični upravi.
Po zakonu imenuje naš justični minister v soglasju s trgovinskim ministrom sodne prisednike iz trgovskega in pomorskega stanu za tukajšnje c. kr. trgovsko in pomorsko sodišče. Trgovska in obrtna kamora mora le dati svoje mnenje o osebah, katere bi bilo imenovati za ta mesta, in jih predlagati, a ministerstvo ni navezano na te predloge in imenuje 1 a h k o, kogar h o č e.
Tu, ko gre za izvrševanje državnih osnovnih zakonov, za jednakopravnost, zajam-: ceno v osnovnih zakonih, za odstranjenje ne- j zakonitih nedostatkov na delenju pravice, je ministerstvu neizogibna in zakonita dolžnost, da se ne ozira na politično a g i t a - , c i j o tukajšnje trgovske in obrtne komore, ampak, da izvede tudi na c. kr. trgovskem in pomorskem sodišču v Trstu ono zakonito jezikovno jednakopravnost, ki nam je zajamčena v državnih osnovnih zakonih in katero mi živo pogrešamo.
Bo-li pa justično ministerstvo vršilo to dolžnost in branilo pravico pred političnimi agitacijami ? V kolikor poznamo razmere, imamo dovolj povoda dvomiti. A ravno zato ne smemo molčati. Mi protestujemo proti temu, da bi bili politični motivi tukajšnje laške majoritete in ne zakoni merodajni za imenovanje sodnih prisednikov. Mi zahtevamo, <la se nam omogoči iskati svoje pravice tudi v svojem jeziku na c. kr. trgovskem in po-j morskem sodišču v Trstu.
Zato si dovoljujem predlagati si. zboru nastopno resolucijo :
»Občni zbor političnega društva »Edinost« : 1) odločno protestuje proti nezakonitosti, da na c. kr. trgovskem in pomorskem sodišču v Trstu radi tega ni možno obravnavati in razpravljati v slovenskem oziroma hrvatskem jeziku, ker prisedniki niso vešči temu jeziku, 2) nalaga odboru pol. društva, da uloži nemudoma peticijo na c. kr. justično ministerstvo in na c. kr. trgovinsko ministerstvo v ta namon, da se odpravi ta nezakonitost in da se imenujejo za to sodišče prisedniki iz trgovskega in pomorskega stanu, ki so zmožni slovenskega oziroma hrvatskega jezika«.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 3. novembra 1900.
Zložna opozioijs Italijanov? Iz
italijanskih krogov tržaških pišejo v »Information« nastopno:
»Nemški časopisi so obsojali tirolski kompromis in so se tam predstavljali kakor naši prijatelji. Bodite uverjeni, da prav čisto nič ne verujemo tem izvajanjem, ker vidimo njih farizejski namen : da bi italijanske poslance navezali na Nemce. Ali ta namera s e j i m ne posreči. S prva je kompromis tudi na nas napravljal neprijeten u tis, ali sedaj sprevidjamo, tla nas ne dovede do slabejega. Kompromis pušča italijanskemu klubu slobodno roko, isti more odslej nastopati brez vseh ozirov in dovesti do dobrega sporazumijenja med primorskimi in trentinskimi Italijani. Dosedaj je bilo med nami nekako nezaupanje, ker so se interesi trentinskih in obadrijanskih Italijanov m n ogo-k r a t križali. Po pismu ministerskega predsednika, pl. Korberja, bivšemu predsedniku italijanskega kluba, Malfattiju, se to ne bo dogajalo več. Mi bomo odslej složni ter rešeni vseh vzirov na vse strani. Res je, da gubimo jeden mandat (V. kurija v
Istri ? Ured.), ali gledali bomo, da nadomestimo to zgubo. V ta namen računamo na mandat kmečkih občin zapadne Istre, ki je bil dosedaj v rokah dr.a Laginje, kjer sedaj kandidujemo župana puljskega, dr. Rizzija. Pravijo, daje namestnik tržaški takov prijatelj Italijanom, kakor je je namestnik tirolski naš nasprotnik. No, sedaj se pokaže to. Na njem je, da ne zgubimo nobenega mandata in da tega novega še pridobimo.«'
Redko kedaj je citati v javnosti spis, v katerem bi bilo toliko protislovja in bi tako trpel pod neresničnostjo svojih napovedi in trditev, kakor ta-le italijanska enuncijacija. i Ker pa nas vendar zanima radi priznanj, ki jih obsega, hočemo temu spisu posvetiti par besed.
Po tako glasnem zatrjevanju, da odslej bodo slobodni in neodvfsni od vlade, izhaja logično, da dosedaj niso bili slobodu i i n neodvisni, to je : da so hUi v zvezi ž njo, in da so imeli oni obveze nasproti njej, kakor jih je imela ona nasproti njim !! Jemljemo na znanje.
Tržaški Italijan v »Information« opisuje stvari tako, kakor da so bila nesoglasja med tirolskimi in primorskimi Italijani le zato, ker je bila vlada med njimi. To ni res. Med tirolskimi in primorskimi Italijani je stalo nekaj važnejega — načelo! Isto narodno načelo, načelo samodoločbe narodov, ki je pa-ladij tirolskih Italijanov in ki le - te sili na slovansko stran, isto načelo gazijo naši primorski Italijani, ne hoteči pripoznaii primorskim Slovanom nikacega prava, zbok česar postajajo zavezniki istim Nemcem, proti katerim bijejo tirolski Italijani najhujo borbo.
To je, dragi primorski politik, glavni I vzrok, da ni bilo soglasja med tirolskimi in primorskimi Italijani; to, da ti poslednji tirajo politiko, ki je načelno nasprotna aspira-cijam tirolskih Italijanov, da se naši primor-; ski Italijani družijo s skupinami, proti katerim jedinim se bore tirolski Italijani. Najivno je torej, ako pripoveduje mož v »Information«, da sedaj bo bolje, ko ne bo vlade vmes. Ne: soglasje med obema italijanskima skupinama pride še le potem, ko se zjedinijo 1 za skupno načelno politiko in taktiko, ko primorski Italijani brezpogojno in vsem, tudi Slovanom, priznajo načelo, ki je temeljem politike tirolskih Italijanov, načelo narodne (samodoločbe! Potem bodo jedini, bodo složni
—	na strani Slovanov in jih ne bo mogla motiti nobena vlada !
Kako pa da ves omenjeni spis trpi na ' svoji notranji neresničnosti, kako prazna in hlinjena so vsa žuganja na adreso vlade, to vidi lahko vsakdo, ako le pazno prečita začetek in zaključek enuncijacije v «Information*. Takoj mora zapaziti grozno protislovje. V začetku se veseli najdene neodvisnosti od vlade, v zaključku pa apelira na name s t n i k a t r ž a š k e g a, torej prvega pred stavite l j a iste vlade, naj Italijanom pomaga rešiti prejšnje mandate in še pridobiti katerega novega!! Je-li so to resni ljudje, n«so-li najsmešneji takrat, kadar
—	žugajo?! Vlada lahko mirno spi, teh je
o-otova, ako le hoče, in zato bo med trentin-b 7
skimi in primorskimi Italijani prej ko slej senca načelnega nesporazumljenja, zbok česar niti misliti ni na združeno opozicijo vseh Italijanov proti vladi ! !
Volilno gibanje. Istra. Včeraj so se začele po Istri volitve volilnih mož za V. kurijo in bodo trajale do Božičev.
Našega »Piccola« so menda začele mučiti temne slutnje glede izida volitev * V. kuriji Istre- Tako sodimo po jokavem članku, ki ga priobčuje danes. Toži, ker se je po naredbi vlade število volilnih mož letos skrčilo za 17. In sicer v mestu Pulj. Vlada opravičuje svojo odredbo s tem, da vojaštva, ki ne voli, ni smeti šteti med prebivalstvo, ko se določa število volilnih mož. Italijanski list je seveda nasprotnega meneuja. Zupan Rizzi se je pritožil do ministerskega prednika, ali le-ta da je odgovoril, da odredba politične oblasti odgovarja — zakonu. Onih 17 volilnih mož, katerih sedaj ne bo več, so bili seveda na italijanski strani. To je torej efektivna zguba na laški strani. Ali signore mučijo še druge skrbi, karerih pa nočejo povedati in razkriti. Poleg teh že izgubljenih 17, utegnejo Italijani izgubiti še marsikak glas na volišču. In to zlasti na Puljščini in v Miljah, kjer so jim socijalisti za petami. Ako pomislimo na vse to in pa na številno razmerje o zadnji volitvi v peti kuriji istrski
—	326 Italijanov, 300 Slovanov in 10 soci-
jalistov — potem že umejemo, zakaj ni»Pic-colo« nič kaj prav dobre volje in zakaj tako milo prosi, naj somišljeniki skrbe za to, da noben njih volilni mož ne ostane doma !
Najlepše pa na vsej jeremijadi »Picco-lovi« je to, da toži radi velikega vpliva, ki ga ima politična oblast na izid volitve. Naj se nikar ne igrajo z ognjem in naj ne govore o takih stvareh ! Oni kličejo po volku, ali gorjć njim, ako bi volk res prišel, to je: ako bi izginil vpliv političnih oblasti na izid volitev! Kaj bi bilo n. pr. z lahonsko stranko na Pomjanščini, ako bi ne bilo na svetu — Schatfenhauerjev ? ! Pa pustimo to ; saj ravno danes dobe čitatelji v drugi politični notici klasičen dokaz, kako primorski Italijani potrebujejo — vlade.
Premeščenje deželnega odbora istrskega v Pulj je baje že gotova stvar. Tako nam poroča zanesljiva oseba z dežele. Campitelli — seve po razpustu deželnega zbora — ne bo več deželni glavar, ker vlada misli to čast poveriti d ru. R i z-z i j u.
Bosanske železnice. Naši ministri so odpotovali sinoči v Budimpešto, kjer se baje obnove poskusi za dosego kakega sporazum-ljenja. Grof Goluchowski, ki se tudi mudi v Budimpešti, je baje posegel vmes, daje možno nadaljevati vsaj s poskusi. No, izvestni krogi hočejo vedeti, da je odločitev res že pala v zmislu Madjarov, a se hoče prikrivati to in s potovanjem v Budimpešto le tolažiti javnost, da ne izve vse - resnice hkratu. Drugi hočejo zopet vedeti, da so se sporazumeli v toliko, da se bodo najprej gradile od Madjarov zahtevane črte in potem črta Split-Bugojno-Arzano-Sarajevo. — Vsakako smo občutili vnovič, kako moč imajo Madjari v tej monarhiji.
Spomenik Carnotu, umorjenemu predsedniku francozke republike, so včeraj odkrili v LVonu. Tem povodom je prišel j tjakaj tudi predsednik republike Louber, kateremu so prirejali velike ovacije. Car Nikolaj je brzojavi 1 istemu, da ga razkritje spomenika spominja na velike usluge, ki jih je Carnot napravil Franciji in pa na sopo-moč istega na delu za zbližanjo »naših spo-prijateljenih in zvezanih dežel v bit-s t v e n o mirovno s v r h o«. Brzojavka obnovlja čutstva odkritega in nepremičnega prijateljstva. Loubet je rekel na banketu, da je Francija hvaležna carju, da je takega dne, kakor je današnji, izrazil taka čutila. Loubet je naznanil, da se 'je zahvalil carju kakor tolmač čutstev vseh državljanov Francije.
Tržaške vesti.
Uradne lire v stvari reklamacij za bodoče volitve ali kakoršnja si bodi pojasnila o ! volitvenem činu so od 8. do 12. ure opo-ludne in od 3. do 8. ure zvečer in sicer v prostorih »Del. pod p. društva«, via Molin piccolo št. 1T I. ndstr.
Za pregledovanje volilnih list v mestni l šoli v ulici Nuova pa je čas od 9. ure zjutraj do 2. ure po pol u d ne. Prepričali smo se, da so za V. kurijo izpuščeni skoraj vsi oni, ki so še le prekoračili 24. leto, kakor tudi oni, ki so v Trstu še le eno leto ali pa manj časa.
Opozarjamo torej vse dotičnike, naj ne zamude prepričati se, so-li vpisani ali ne !
Volilce v Hojami, na (rreti in Škorklji opozarjamo, da namešcenca političnega društva »Edinost«, gospoda Josipa Iva tala na, dobe vsaki večer od ti. do 8. ure v krčmi konsumnega društva v Rojanu. Do njega naj se obračajo za eventuvclno potrebna pojasnila.
Tržaški mestni svet je imel sinoči ! svojo XXI. javno sejo. V jed nem so si podobne vse te seje. jedna se pridružuje drugi v dokaz, kako neracijonalno je naše mestno gospodarstvo in kako malo se jemlje ozira na-i žalostno ekonomično stanje prebivalstva. So-sebno sinoćnja seja se je odlikovala v tem pogledu, saj je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje pokritja ogromnega deficita, ki ga kaže proračun za prihodnje leto.
Predno so prešli na dnevni red, se je župan v toplih besedah spominjal v prejšnji noči umrlega bivšega mestnega svetovalca Ivana Bernardija; svet. Spadoni pa je zahteval pojasnila na njegovo interpelacijo radi one osebe, ki je te dni umrla v zaporih. Magistratni vodja Artico je odgovoril, da je raztelesenje pokazalo, da je bila čepinja razbita in da so se akti izročili državnemu pravdništvu.
Potem so začeli razpravo o izrednih stroških. O naslovu »nove zgradbe« so vspre-
jeli predlog, da se določi znesek .'ii»0.<H)0 K za popolnjenje električne postaje. Svetovalec D o 1 1 e n z je opisoval nedostatek, da poleg pokopališča v Barkovljah teče potok. Nuj in» potrebno ie, tla se ta potok pokrije. Ze v vsporedu tlel, ki se imajo izvršiti v šestletnem razdobju, je bilo za to delo določenih 27.000 gld. Govornik je priporočal naj se ra znesek postavi že v sedanji proračun. Svet. Lorenzutti je pritrjal Dollenzu, svet. Venezian pa je predlagal, naj se stvar izroči mestni delegaciji v proučevanje, sosebnoše z ozirom na vprašanje premeščenja pokopališč v spodnji okolici, torej tudi v Barkovljah. Svet. Dollenz se je [pridružil temu predlogu in je povdarjal ob enem, kako nevaren je za zdravstveno stanje v Rojanu še nepokriti del potoka. Pokritje se je bilo že sklenilo, n«j se torej že izvrši enkrat. — Svet. Gregorin je povdarjal, da občina troši kakih 2000 | kron za dovažanje vode v sv. Križ v poletnih mesecih. Primerneje bi bilo, ako l»i se v ! sv. Križ navela »aurisina«. Prebivalci bi sami I pomagali na kopanju zemlje. Napeljava bi I stala kakih 10.000 kron. Govornik je priporočal, naj mestni svet vs prej me ta njegov predlog. — Svet. L o z e n z u 11 i je povdarjal tehnične težave take napeljave. Predlog dra. Gregorina je bil sicer odklonjen, a potem, po predlogu Rascovicha, izročen odseku za preskrbljevanje vode. — Nadalje je predlagal svet. dr. Gregorin, naj se določi znesek 10.000 kron za vodnjak na Prošeku. Ko pa je asesor Verneda pojasnil, tla je ta znesek že v letošnjem proračunu, je tir. Gregorin umaknil svoj predlog. — Svet. Dollenz je priporočal, naj se izvrši cesta od Barkovelj tlo proseške ceste, ki je bila projektirana že leta 1898. — Daljša razpravo je bila o troških za tlakovanje. V razpravo sta posegla tudi svet. Dollenz in Vato-v e e. Svet. Dollenz je priporočal tlakovanje ulice Fontana. Po predlogu Spadonija se je Dollenčev predlog izročil delegaciji. Več od magistrata priporoeauih tlel na tlaku so izločili. — Svet. Vatovec je priporočal, naj se za tlakovanje rabi svetoivanski kamen, mesto onega iz Milj, ker je svetoivanski kamen lažje spravljati na vozove, ker ni tako gladek in opolzel. Svet. Dollenz je podpiral tudi Rascovichev pretilog, da se tlakovanje ulice Torrente zaustavi, dokler so v tej ulici tiste bajte, dočim je svet. Orsettig želel naj se vendar tiste nečedne bajte enkrat podrejo. Gostilničarjem v njih naj se odtegne pravica, postavljati pred-nje mize. Tako pade cena teh poslopij in izginejo poprej.
Sledilo je tretje Čitanje proračuna za leto 1901. Isti izkazuje deficit 2,910.580 kron. Prečitali so se predlogi finančnega odseka za pokritje tega deficita. Rečeni odsek predlaga, da se od leta 1901. [najemninski krajcar po-j viša od 2 na od sto in magistratu naj se naloži, tla izposluje cesarsko odobrenje za to povišanje.
Svet. dr. Greg (»r i n se je odločno uprl temu načinu pokritja, ker bi bili zadeti le ' najemniki, ne pa lastniki hiš. Ko je bilo govora o tem. tla se čiščenje mesta prevzame v režijo občine, se je povdarjalo, da I »od o lastniki hiš imeli največ dobička od tega, zdaj pa se hoče to breme navaliti na najemnike. To je nedosledno, to je protislovje. Zahteva, naj se preko tega predloga preide na dnevni red, ali pa naj se vsaj okolica izloči iz tega predloga, kajti okolica nima nobenega dobička od čiščenja. Svet. Ven tura seje izjavil proti temu predlogu, češ, tla čiščenje bo na korist vsem. — Svet. Bratos je povdarjal, da dohodek od tega povišanja pokrije le malo deficita. Cerau torej take na-pol-od-redbe? Svet. Venezian je polemiziral proti Gregorinu, Benussi pa, ki je člen finančnega odseka je izjavil, da bo glasoval proti. Predlog Gregorinov je padel, ker so zanj glasovali le okoličanski poslanci, zbok česar so poslednji izjavili, da ne bodo glasovali.
Za predlog finančnega odseka je glasovalo 29, proti »i. Na to je nastala mala kon-traverza, da-li je navzočih potrebno število svetovalcev. No, sklenili so, tla je glasovanje veljavno.
Konečno so vsprejeli še nadaljnje predloge finančnega odseka in magistrata : da se v pokritje porabi preostanek iz deželnega posojila od leta 1899, da mora eksekutiva koncem leta predlagati potrebni znesek za kredit j v. conto eorrente leta 1901, da je zahtevati od vlade, tla se pobiranje vseh občinskih do-klad na užitaine podaljša za 10 let kakor je bilo dovoljeno s cesarskim odlokom od H. junu va rja 1899.
Poskrbivši tuko p. n. davkoplačevalcem potrebna bremena, so ob 0- uri 45 minut za- j kij učili sejo. »Avanti« vsklika : Coraggio ■ contribuenti ! Mi pa bi svetovali : Malce manje — potrpljenja, o slavni davkoplačevalci !
Nekoliko opazek k sinoćnji seji.Gospod svetovalec lir a to s je velik demokrat pred Bogom in ne manji prijatelj in zaščitnik ubozega ljudstva. To je {pokazal tudi v einoČnji seji. Ali ni govoril prav odločno proti povišanju najemninskega krajcarja?! Seveda je govoril ! In ne le to, ampak tudi glasoval je proti....! Torej ? !
In vendar nam gospod Bratos ni čisto nič ugajal. Kajti, veliko več bi [bilo vredno, da bi bil — mesto da je govoril in glasoval proti tistemu nesrečnemu predlogu, — kaj storil proti istemu! Iz poročila o sinoćnji seji je razvidno, da so bili že v zadregi radi števila navzočih. Naši so pogodili to i n so ravno zato izjavili, da se v z d r ž e glasovanja. Na razpravi je bilo navzočih 40 svetovalcev ; a ker so se naši odtegnili glasovanju, jih je ostalo le 36, 3 progressisti in 3 de m> krak tj e pa so glasovali proti. Za njih je torej glasovalo le 30. Da se je gospod demokrat Bratoš pridružil našim, oziroma, da se je odtegnil glasovanju, pa ne bi bili mogli vsprejeti sinoči večkrat rečenega predloga, katerega je gospod Bratoš tako odločno pobijal. Ali g. Bratoš si je menda mislil ; rešimo jagnje in nasitimo volka ! Kričimo proti predlogu, da bo zadovoljno ljudstvo, in potem pri pomorimo z glasovanjem, da bo vendar mogoče sklepati o njem in da bodo za-dovoljnji tudi dobri gospodje v mestnem zboru! Gospod Bratoš je torej velik politik, le škoda, da je slučajev, ko so tudi veliki politiki — padli.
Naše mestno gospodarstvo. List »II Gazzettino« zatrja, da sinočji sklep mestnega sveta za povišanje najemninskega krajcarja naleta na splošno grajo ljudstva. Hkratu obžaluje ta list, da je bila vsa razprava neod-pustno površna. Nobenega dokaza da ni bilo za potrebo tega sklepa. Posebno pa obsoja »Gazzettinoc, da so, ker so bili v zadregi radi števila (čujte gbspod Bratos!), posegli po skrajnem sredstvu: prisilili so župana, da je glasoval.
Da, skrajna površnost, to je znak razprav našega mestnega zbora, tudi kadar gre za najvažneje stvari. Pač, kadar gre za kak bori goldinar, za kako lapalijo naši okolici v prid, tedaj imamo razprave, ki se vlečejo v neizmerno: sicer pa votirajo stotisočakeskoro brez razprave, ne da bi mignili [z očesom, s tako lahkoto, kakor da bi na velikem trgu, pred sijajno palačo, v kateri skrbe za — blagor občinarjev, rasli sami — milijoni ! !
Po vsej pravici smo rekli v uvodu poročila o sinoćnji seji, da naše občinsko gospodarstvo je vse, samo — racijonalno ni !!
Volilei I. okraja, dajte! V sinoćnji seji mestnega sveta so razpravljali o stvareh, ki segajo globoko v žep občinarjev in davkoplačevalcev. Torej o precej važnih stvareh. S povišanjem najemninskega krajcarja so navalili novo breme na širše, torej revneje sloje. Zlasti okolici so storili veliko krivico. Naši slovenski svetovalci so se odločno borili proti tej krivici. In celo g. Benussiju, ki je nekak oberprogressist in je sam člen finančnega odseka, se je zdelo pokrivanje deficita na ta način prekrivično.
A pomislimo, da gotovo noben kraj v okolici ne bo tako izdatno zadet po povišanju najemninskega krajcarja, k a kor r a v u o S k e «1 e n j !
Sedaj pa čujte, vi volilei I. okraja l Do-čitn so naši slovenski zastopniki energično in vestno branili vašo korist, je pa vaš zastopnik g. Banelli konsekventno glasoval za predloge finančnega odseka, torej tudi za ono povišanje, za novo breme na vaše rame!!
Gospodje volile: I. okraja, blagovolite vzeti to na znanje ! !
Ljubljana in Trst. Dež. šolski svet kranjski je dovolil, da se razširi mestna nemška dekliška šestrazrednica v Ljubljani v osemrazrednico ter zistemoval sedmo in osmo učno mesto. Nam se cede sline po onih lepih pravicah, ki se tako radovoljno delč Nemcem v slovenski Ljubljani...
Slavni »krščanski« »Avenire«, ki toli rad dela paralele med Ljubljano in Trstom, ali ne bi mogel opozoriti svojih političnih in narodnih somišljenikov v mestnem zboru tržaškem, kako postopajo slovenske avtonomne oblasti na Kranjskem z neznatno nemško manjšino in bi jih potem, one somišljenike namreč, v znanem svojem krščanskem pra-
vicoljubju posvaril, naj tržaške avtonomne oblasti posnemljejo kranjske in naj izdatni slovenski manjšini v Trstu dovole vsaj približno toliko, kolikor uživa nemška peščica na Kranjskem: v uradu, v šoli in — v cerkvi?! He, prijatelji okolo »Avvenire«, take paralele bi bile na svojem mestu ! Ali takih paralel nočejo pisati ti prijatelji — ker oni so prijatelji krivice in podpiratelji proganjanja in zatiranja.
Pozor skladatelji! Iz prvega okraja smo prejeli : Pevski društvi »Slava« pri sv. M. M. spodnji in »Velesila« v Skednju sta sklenili, da si naročiti dve lahki, melodijozni pesmi, s katerima hočeti nastopiti prvo nedeljo meseca januvarija o priliki prvega ljudskega plesa v Skednju (v dvorani g. Sancin-Cemota). To bo jako dobro vplivalo na naše ljudstvo v tem okraju in po okolici sploh, ker bo nekaka akcija proti širjenju laških canzonet, s katerimi prihajajo Italijani navadno ravno o pustnem času. V ta namen sta sklenila odbora rečenih dveh pevskih društev, da razpišeta nagrado 50 kron onemu skladatelju, ki dopošlje dve najbolji taki pesmi. Pesmici naj bodo zloženi samo na dva glasa (ali pa tudi na tri, n. pr. 1. in 2. tenor in bas). Glavno pa je, da sti skladbi lahki, tako, da se jih lahko nauče tudi priprosti pevci in da se razširita tftdi mej ljudstvo, čim ja bo slišalo dva- trikrat. V presojo doposlanih pesmi se konstituira poseben odbor samih dobrih pevcev in sodilo naj bo tudi občinstvo samo. Pripomniti je še, da jedna bodi bojna pesem, druga pa ljubavna. Skladbe naj se dopošljejo odboru enega ali druzega imenovanih društev pod posebno šifro skladateljevo do 3. decembra 1900. Na eventuvelno pozneje došle skladbe se ne bo jemalo ozira. Obračamo se torej do gospodov slovenskih skladateljev, da ustrežejo tej naši prošnji, kajti stvar je tudi eminentno narodno-pohtičuega pomena.
Običajni somenj na Prošeku, ki je
navadno vsako leto na dan sv. Martina dne 11. t. m., bo letos, ker je ta dan nedelja, že dan poprej, t. j. v soboto dne 10. tek. mes.
Z naših sodišč. Včeraj so bili na tuk. deželnem sodišču obsojeni : 18-letni mornar Josip Vukelič s Kriviputa na Hrvatskem v 6 mesecev težke ječe, ker je ukradel Antonu Sancinu v Skednju 280 K, katere je bil poslednjemu izročil v shrambo trgovec z živino Smiljanič. — 37-letni čevljar Vincenc Košir je bil zaradi goljufije na škodo tuk. okrajne bolniške blagajne, v znesku 474 K, obsojen v 2 meseca težke ječe.
Aretiranje. Policijski nadzornik Schu-berfc je včeraj atetiral 19-letnega mornarja Antona Visiea zaradi nevarne pretnje.
Okrajna bolniška blagajna. Tekom prošlega tedna je bilo prijavljenih 348 slučajev bolezni, 382 oseb je proglašenih zdravimi, 810 jih je ostalo v zdravljenju, med poslednjimi 141 takih, ki so ponesrečili na delu. V 162 slučajih so se bolniki pregrešil-proti naredbam zdravnikov. Na podporah se je izplačalo tekom tedna 10.010*61 kron.
Vremenski vest« i k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 14.0, ob 2. uri popoludne 15.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761.7 — Danes plima ob 8.10 predp. in ob 8.29 predp.; oseka ob 2.29 predpoludne in ob 2.00 popoludne.
Konecrt Kubelikov. Jutri ob 8. uri zvečer koncertira zopet slavni Jan K u-b e 1 i k v tuk. gledališču Rossetti. Na vspo-redu je: 1. Vieux-temps, koncert v E-duru, a) allegro moderato, b) adagio, c) rondo ; 2. Beethoven, romanca v G-duru ; 3. Wienia\v-skv, ruski karneval; 4. Ernst, elegija ; 5. Paganini, God save the Queen.
Pogrebno društvo »Nikoilem« na Opeinah bo imelo svoj občni zbor v nedeljo dne 11. t. m. popoludne ob 41/* uri v prostorih g. Iv. M. Sosiča.
Vesti iz ostale Primorske.
X Slavnega Krstića so minole sobote izpustili na slobodo. Ne vemo pa, da-li se je tako hitro dokazala njega krivda ali nekrivda?!
X Odlikovanja povodom obiska cesarjevega. Cesar je podelil deželnemu glavarju vitezu Pajerju komturni križ Leo-poldovega reda, njegovemu namestniku dru. Antonu Gregorčiču pa red železne krone tretje vrste. Bogoslovni profesor v Gorici dr. Al. Faidutti je odlikovan z viteškim križem Franc Jožefovetra reda. — Nadali« so bili še
odlikovani povodom cesarjevega obiska v Gorici : dr. Venutti, vitez Dottori, dr. Abram red železne krone 3. vrste: Blasig, vitez Franzoni, Fabiani in dr. Pontoni viteški križ Franc Jožefovega reda; grofica Coronini Eli-zabetin red prve vrste; baronica Ritter-Za-hony Elizabetin red druge vrste; nadučitelj Jacobi, zlatomašnik Penzin, župnik Mašera in inžener Luzzatto zlati zaslužni križ s krono; župan Cernuta, Kocjan, Kovačič, Vidrig zlati zaslužni križ; poštarica Mahorčič, župan Pipan. Peršič, Lutman, nadučitelj Tomšič, učitelj Stres, dalje Kejc, Seculin, Novelli in Baučer srebrni zaslužni križ.
X Zaročil se je gospod I v a. n Kocjan, sin gospoda Andreja Kocjana, žu-i pana, lastnika zlatega križa in veleposestnika v Zirjah, z gospico Dragico Perhav-č e v o v Ležečah.
Vesti iz Kranjske.
*	O b a s v o j a sinova zgubil na e n d a n je posestnik Franc Lampič iz Zaloga pri Šmarju. Jeden je bil star 19 let, drugi pa je došel ravno od vojakov. Zbolela sta na tifusu ter umrla oba en dan. Na praznik vseli svetnikov so oba na enkrat nesli v grob.
*	Državna p o d p o r a. Poljedelsko ministerstvo je dovolilo 3000 kron podpore za osuševalna dela v staro trs ki dolini.
*	Premogov rudnik v K o č e v j i.
, Trboveljska rudniška družba hoče razširiti
kopanje premoga v Kočevju. Vsled tega pomnoži število delavcev. Večji oddelek delavcev je že prišel v Kočevje. Društvo je najelo Italijane iz Abruc (?!) ter sezida zanje letos štiri, prihodnje leto pa deset delavskih hiš.
*	P o b e g n i 1 j e prisiljenec Fran Noč iz Radovljice, ki je delal v Zupančičevi opekarni na Viču pri Ljubljani.
Razne vesti.
Kuga V Bremenu. S parnikom «Marien-burg» se je pri peljal dne 27. oktobra iz Ro-saria mornar Kunze, ki je, kakor je bakteri-jološko dokazano, zbolel za kugo. Izdali so vse mogoče naredbe, da se kuga ne razširi.
i _
!
60.000 kron znaša glavni dobitek invalidne loterije, kateri se izplača z 20°/0 odbitkom v gotovini. — Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da bo srečkanje dne 10 nov e m b r a 1900.
Gfluhost. Neka bogata gospa, ki je ozdravila od gluhost! in šumenja v ušesih s pomočjo ušesnega bobnila dr. N i c h o I s o n a, je darovala njegovemu zavodu 75.000 gld. z namenom, da gluhi in nepremožni ljudje vdo-bijo brezplačno taka bobnila. Pisma naj se i naslovljajo : S t. 4660, zavod N i c h e 1-son »Longcot t«, G u n n e r s b u r g, L o n d o n. \V.
Brzojavna poročila.
Škofovske konference.
DUNAJ 6. (K. B.) Danes predpoludne se je vršila prva konferenca škofov pod predsedništvom kardinala knezonadškofa Grusche.
Imenovanje.
DUNAJ 6. (K. B.) «Wiener Zeitung* objalja : Minister-predsednik kot voditelj mi-nisterstva za notranje stvari je imenoval okrajnega zdravnika dra. Frana Jaschi-ja višjim zdravnikom za Primorje.
Avstrijski ministri v Budimpešti.
DUNAJ 5. (K. B.) Minister-predsednik dr. pl. Korber in ministri pl. Call, dr. pl. Wittek in pl. Bohm - Ba\verk se podajo da-1 nes zvečer v Budimpešto.
BUDIMPEŠTA 6. (K. B.) Minister-predsednik dr. pl. Korber, državni finančni minister pl. Kallav in ministri pl. Call, pl. VVittek in pl. Bohm-Ba\verk so prispeli semkaj. Skupne ministerske konference pričnejo ob 3. uri popoludne.
Volitev predsednika /jed i njenih držav.
NE\Yr-YORK 5. (K. B.) Zaradi volitve predsednika bodo jutri v Zjedinjenih državah zaprte vse borze.
Zlato iz južne Afrike. LOURENZO MARQUEZ . 5. (K. B.)
Neka tukajšna tvrdka je Jna parniku «Kai-ser», ki je odplul od tod, ukrcala za 100.000 funtov šterlingov zlata v palicah. Avstrooserski poslanik pri italijanskem kralj n.
RIM 5. (K. B.) Kralj je danes svečano sprejel avstroogerskega poslanika pl. Paset-
tija, ki mu je izročil o spremembi na prestolu obnovljena pooblastila.
Chamberlaiu na Malti.
MALTA 5. (K. B.) Reuter javlja : Državni tajnik za naselbine Chamberlain je prispel semkaj ; sprejeli so ga poveljniki vojske in uradov.
Sultan in ear.
CARIGRAD 5. (K. B.) Sultan je poslal carju Nikolaju o priliki obletnice zasedanja prestola prisrčno brzojavno čestitko, v kateri je izrazil svoje želje za blagor carja ter ga zagotovil svojega nepremičnega odkritega prijateljstva. Car Nikolaj se je zahvalil na čestitki ter istotako izrazil svoje prijateljstvo do sultana.
Vstaja na Kitajskem.
PETROGRAD 5. (K. B.) »Rossija« javlja dne 2. t. m. iz Vladivostoka, da je višji inženjer Jugovič začel s potrebnimi deli na železnici Kajlar Prograuičarja. Sedaj popravlja 17.000 mož železnice v Mandžuriji. Na več mestih primanjkuje v to svrho potrebnega gradiva.
BERO LIN 5. (K. li.) Vrhovno povelj-ništvo javlja dne 2. t. m. iz Pekinga: 2. bataljon 3. polka pojde i/. Paotingfu-a čez Van, kjer je središče bokse rje v, v Tang. 70 bok-serjev je napadlo rusko stražo pri vratih tientsinskih. Dva mala ruska oddelka sta se podala i>: Tientsina in Vangtsuna proti Pan-tihsienu.
LONDON 5. (K. B.) »Dailv Telegraph« javlja dne 3. iz Shanghaia: Cesarski ukaz je imenoval v vseh pokrajinah kontrolne uradnike, ki so večinoma konservativci. Cesarju je mnogo do tega, da se vrne v Peking ter se poda sam tjekaj, ako bi ga co>a-rica-udova, kakor je pričakovati, ne hotela spremljati. Li-Hung Cang je vprašal vse podkralje in guvernerje, ali bi hoteli jamčiti za odškodnino, ki jo zahtevajo velesile.
LONDON 5. (K. B.) »Times« javljajo včeraj iz Pekinga če/. Taku : Admiral Ateksi-jev je poslal Li-Hung Cangu pismo, s katerim ga povprašuje o namerah K i taja glede : Mandžurije ter poziva Kitaj, da isti zopet prevzame upravo te pokrajine pod varstvom Rusije. To da bi bilo, kakor zatrjuje admiral, v korist obeh držav.
LONDON 6. (K. B.) Reuter javlja: Li-hung-Čang in princ Cing sta izročila poslanikom proteste posestnikov med Paoting-fuom in Pekingom : isti se pritožujejo zaradi ropanja v teh krajih ter izjavljajo, da tako 1 postopanje, ko se nihče ne upira zveznim četam, nasprotuje vojnemu pravu.
HONGKONG 5. (K. B.) Reuter javlja Glasom vtsti iz Kantona so se ustaši v okrajih Vzhodne reke-podali [ob reki navzgor. Med Poklo in Hiučou vozijo zopet potniški parni ki. Ustaja se menda bliža koncu.
PEKING 4. (K. li.) Med poveljniki zveznih Čet v Šan-hai-kuanu je nastal spor glede prostorov, katere so zasedle posamezne čete. Sestavili so komisijo i/, naj starših štabnih častnikov : ista se poda v San-hai -kunu, da uredi stvar.
KANTON 5. (K. B.) Danes so tukaj usmrtili 19 roparjev.
LONDON 5. (K. B.) Listi javljajo dne 4. t. m. iz Pekinga čez Takti : Li-Hung-Ćang se je obrnil zasebnim potom do posamičnih poslanikov ter jih nagovarjal, naj bi uplivali na grofa Walderseea, da bi isti odložil izvršitev smrtne kazni glede uradnikov v Paotiugfu. Cesarski dvor se pred prihodnjo spomladjo nikakor ne more vrniti v Peking. Glasom poročil, prispelih v Peking, preti nevarnost, da se blizu Singanfua vzdignejo mohamedanci, kar bi bilo osodepolno za dvor.
mm
alka lična kislina
OBUVALA!
PEPI EBAŠEVEG
pri cerkvi Sv. Petra (Pirna Bosarlo pol liuisio šolo) priporoča svojo
bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke
Poštne naroČbe »e izvrše v tistem dnevn. OdpoSiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnoatjo ia točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojna naročbe se priporoča
Josip Stantid
Čevlj. mojster
	■ ■ -v		
	-		•l
Fran Wilhelm

ilujijili čaj
od
Frana WiHielm
lekarnarja v Neunkirchen
(Spodnja Avstrija).
Se dobiva v vseh lekarnah v zaviiku po 1 glđ. av. velj.
kašlju. grloholu. hripavosti. kalanu, upadanju glasu, itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-
nikih. učiteljih itd.
Dobivajo se v škatljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Škafljica stane 6 O stotink.
Pekarna
„Pri domači pekci z Grete" J
se nahaja v
Trst. — ulici Kiborgo M. 15
\ M. U. Dr. Ant. Zahorsky
^Vccof^^.	Blag. gosp.
Gabrijel Piccoli
•s?S t,n*	dvorni založnik Nj. Sve-
tosti papeža Leona XIII.
v Ljubljani.
Podpisanec si usoja na-^ znaniti Vašemu blagorodju, ^ <la se je doposlana mi
__tinktura za želodec rabila z
dobrim vspehom pri želod-enem ter črevesnem ka-^ taru kakor tudi v boleznih na jetrah in obistih. GRADEC, dne ž. februvarja 1897.
Bolnišnica usmiljenih bratov
Provincijal: F. Emanuel Leitner. višji zdravnik. Blag. gosp.
Gabrijel Piccoli
Ljubljana.
Že mnogo časa svetujem vsem onim, kateri trpijo na bolečinah v želodcu in nerednostih v črevesih. da uporabljajo Va5o izvrstno želodčno tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom. Z odličnim spoštovanjem Momjan (Istra), G. oktobra 1900.
Don Peter Fraiiceseliiiii.
duhoven.
Zaloga pohištva in ogledal
RAFAELA ITALIA
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in želežnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
Trst.
Priporoča svojim iojakom v mestu in sosebno svojim starim odjemnikom trikrat na
dan svež kruh in razno druiro fino pecivo.
priporoča svojo pomoč na porodih, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor: ne-rednosti v perij od i, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni.
Ordinujc ulica Carintia št v. s. od 9-11 i u od Z
Vojaških invalidov velika jiMai V SOtiOtO!
zlata in srebrna loterija
Glavni dobitek:	KR0N
v gotovini z 20% odbitkom.
INVALIDNE SRECKi: PO 1 KRONO
PRIPOROČAJO: Josip Bolaffio, Mandl & C.ie, Mercurio Triestino. Ign. Neumann. Henrik Schieffmann.
S poskušnjo se se le prepriča,
da se toči v gostilni
Karla S osič
v Trstu, ulica Romagna št. 20
prve vrste vipavsko belo vino po 44 nvč., istrsko črno pa po 40 nč. — Kuhinja gorka in mrzla vedno gotova.
Gostilna je odprta do polunoči.
Svojim rojakom se toplo priporoča za obilen obisk.
Trpv.-oMna Mistrovai zadruga
z neomejenim jamstvom.
T GORICI, semeniška nI. št. 1., I. nad str.
--
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s. i nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, na- j vadne po 472% 111 vloge na Conto - corrent i po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih j zavodov brez izgube obresti ter izdaja v za- i meno lastne. JRentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.3G6.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
■ I-
Dr. Rosa Balsam
Praško domače zdravilo
I"
iz lekarne B. Fraper-ja v Prani
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
S
varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno položeno varstveno znamko.
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zalaptelja „pri črnem orlu"
Praga, Malastran, ogel Spornerjeve uiice.
Vsakdanje poštno razpošiljanje.
Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerake, v Trstu v Lekarnah : (J. Lueiani, E. Leiteuburg-, P. Prendlni, S. Serravallo, A. Suttina, C. Zanetti, A. Praxmarer.



izdeluje
vabila k vcselicain in plesom, plakate, račune (fakture), zavitke in listov n i papir z natisnjeno tvrdko za trgovce I rt zasebnike, raznovrstne vizltnicc s primernimi in elegantnimi skatljicami, listke za oddajo in sprejem blaira lil pošilja te v, opo-niinja]niče, dopisnice, tiskovine po uzorcu za zasebnike, odvetnike, notarje, urade, društva, trgovske knjige, osmrtnice, poročna nazna-O O O O nila itd. itd. O O O O
IZDAJA:
Dnevnik „EDINOST"
in
ženski list „SLOVENKA"
99'
TISKA:
Šaljivi list „BRIVEC"
in
„Gospodarski list"
glasilo ,,Trž. kmetijske družbe".
V zalogi tiskarne „Edfv^sr" sta izšla v slovenske m j, revo <1 u ter je dobiti povesti slavnega hrvatskega pisatelja
Avgusta Senoe: Čuvaj se senjske roke"
99
„BARON IVICA".
t^ Kdor podpira tiskarno „Edinost", podpira tudi list „Edinost".
^	ustanovljena jhr^^^
Telefon št. 870.
Ulica Carintia štv. 12. # T R S T # Ulica Carintia št?. 12,
Računi se plačajo v ulici Molin piccolo štv. 3, II. n.

oo oo oo oo oo oo
Preskrbljena z najnovejšimi črkami.
Sprejema naročila na vsakovrstne tiskovine.
Vse točno in po zmernih cenah ^
POZOR
Tiskarna „Edinost" je ustanovljena od ro-. Kdor JOllpira MafllO MM doljubov v podporo fistu ..Edinost" ter se roiioiionono..o..o..oiio..ono
ves čisti dobiček uporablja v poboljšanje p Odpira M M EdillOSf 1 tega glasila tržaških Slovencev.--
s s
s <
< < <
s <
< < < < <
lOilOllOilOliOMOilOuOliOliOliOi
„Ljubljanska kreditna banka"
v Ljubljani Spitalske ulice št. 2. ^H
Nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, 2.1-stavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkwil3.ntnejšlh pobojih.
Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti kurzni izgubi. Fromese k viem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog
na viožne knjižice, na tekoči račun in na girokonto 3 4'/-% obrestovanjem od dne vloge do dre vzdi&a. Sskompt menjic naj'iular.^-.ejo. Borzna naročila.