Tri lilije sv. Jožefa.                        l
oč se je umikala dnevu; ona noč., v katerej je bilo sv. Jožefu dano povelje, da vzame Jezusa in Marijo ter beži ž njima v Egipet. Vže se je razlivala jutranja zarija po gorah in ravninah, in sv. družina je mirno potovala ob zahudnej strani mrtvega morja. Dete Jezušček je počival v Marijnera narofiji in sv. Jožef je molil k Bogu. Zdajci se obrne Marija k Jožefu in rau reee. „0 kako me boli, da moraš ti toliko lioditi in toliko neprijetnosti prebijati zaradi deteta in mene!" — Sv. Jožef jej odgovori: nNe žali se nad menoj, Marija! Ni mi še znano, kako sem zaslnžil, da je mene nevrednoga filoveka Bog si izbral za orodje k toliko eastnemu opravilu." Pri teh Jožefovih besedah se sv. Dete vzbudi ter pogleda Jožefo s toJiko prijaz-nostjo, da se Jožefu liee zažari od vesolja. Potcm se dete Jezus v Marijneni naročji nekoliko privzdigne tcr upogne k zemlji, kakor da bi hotol nekaj imeti. Stale pa so ondu ob cesti bcle liJije, na katerih se je jutranja rosa blestela kakor biseri. Sv. Jožef je takoj nganil, fesa želi Jezušček. Pripognil se je, utrgal lilijo in jo podal sv\ Detetu v roke. Jezušček je bil lepe, bele cvetice zelo vesel. Podal jo je Jožefn tor ga milo pogledal, kakor bi hotel reči: Ali spoznaš zdaj, zakaj te je Hog izbral za tako častno opravilo? Sv. Jožef je bil pri tem pogledu napolnjen z railostjo božjo in sladkimi občutki lepote in velifiastva — angelskib. kreposti in svete eistosti. Povzdignil je lilijo proti jutranjej zariji in zaklical: „0 pr^lepa lilija, a še lepša čednost, katere znamenje si ti! Deset takih v Sodomi in Gomori, kakor si ti, in še bi stali mesti  v  svojej   prvotnej  lepoti.  —   — — Tako je  govoril  Jožef, obrnjen k
54
mrtvemu morju. In glej! zdajci se prikaže iz daljave ženska podoba, ki se mu bliža in vpije: „0 nečista, nečista!" Bila je sirota gobova in je raorala daleč od drugih Ijudi prebivati. Strašen pogled! Sirota jo ])rosila za kako darilce.
Sv. Jožef je podal Jilijo Jezuščku v roke ter jc segc] v žep po denar, da bi ga dal siroti, ki jo prosila daru. Tudi Marija jc podarila siroti velik robec, ki ga je zaradi mrzloga pouoenega zraka s seboj imela. nTudi Jezušček bi tej ubogej ženi rad kaj dal," rekel je sv. Jožef, nako bi ue bil sam tako ubožen, kakor jc." V tem pogleda sv. Dete ubogo gobovo ženo in jej moli lilijo naproti. ,,Ali ne vidiš," reee sv. Jožcf, ,,da ti otrok ponuja lilijo, pridi in vzemi !u In žena pristopi ter vzame lilijo iz rok sv. Deteta. Ko jo imela belo lilijo v roki, začela je bridko jokati, tresla se je po vseh udih ter s solzami v očeh gledala za sv. družino, ki je odpotovala. Dobila je mnogo od sv. Deteta, dobila je lUijo in ž njo — spoznauje svojega grdega, nesramnega življenja.    ZakriJa si je lice z ruto prečiste J)evice in  bridko,  bridko jokala.
Vže se je mračilo. Noč so je bližala in ž njo je postajalo liladneje. Marija je stisnila božje Detetce k sebi na prsi ter potegnila plašč preko njega; zna se, da bi bila zdaj potrebovala one rute, ki jo je podarila gobovcj siroti. Sv. Jožef videe, da je Marija v skrbeh, vzdihne iu rečc: rPač je hudo človeku, katereinu je skrbeti za obleko, živež in prenočišec, kakor nam ub&gim bogunom. 0 ubogo Dete, kako se mi smili!" — Marija pogleda svojega eistega ženina, a hitro se obrne k Detetu nazaj, ki se jo pripognilo in stcguilo ročici, kakor bi hotelo nekaj imeti. Bila je zopet lilija ob cesti. Sv. Jožef jo utrga in poda Jezuščku v roki, a ta jo zopet da Jožefu ter ga ljubeznjivo poglcda. — nOprosti, Marija!" klieal je Jožef, ker spoznara, da sem nespametno govoriL* To rekisi zapel je psalm: nKdor prebiva pod brambo Najvikšega." V tem je jc sveto Dete sladko zaspalo v Marijnem naročji. Tako jo prišla svcta družina do ubožne koče. Uospodar te koee jih je prav prijazno vzprejel, in kmaln zapazil, da so vsi trije v velikem siromaštvu. Sv. Jožef to videfi, reče gospodarju: rPi-ijatelj! poglejte lilijo, katcro držim v roci. Ona ne seje, ne žanje in tudi ne spravlja v žitnice, a vender nosi po konci svojo glavico, ker je nobene skrbi ne tcro. Isti Bog, ki skrbi za lilijo na polji, skrbi tudi za nas ubožne Ijudi, ki smo ustvarjeni po njegovej podobi."
Te bosede so globoko segle v sree ubožnega gospodarja, kajti milost božja je bila ž njim in z drugo lilijo sv. Jožefa.
Ead je dal siroinak go.spodar preuočišče ubožnim beguneem v Egipet. Noč je minula v prijetnib. pogovorih, in ko se ,je drugo jutro sv. družina odpravljala na pot, prosil je gospodar sv. Jožefa, da bi rau dal lilijo. Ead je ustregel sv. Jožef njegovej želji, in ubožni gospodar je vsadil cvetico v posodo in jo skrbno zalival ves čas svojega življenja. ker lilija ui usalinila, dokler je živel ta ubožni gospodar.
A zdaj naj vam povem še o tretjej liliji sv. Jožefa. Po dolgem poto-vanji se je približala sv. družina Egiptovskej raeji. Vže je bilo videti iz daljave bakrene strehe poganskih templjev, ki so se blestele v žarkih zahajajoeega solnca. Nekako tesao jc bilo sv. Jožefu pri srci, ko je opazil, da je po solnčnem zahodu nastala gosta tema. „0 da bi imeli vsaj kako baklo, s katero bi si svetili v temnej noči," vzdihnil je Jožef. In glej! zdajci se pripogne sveto Dete ter stegne ročici k  zemlji,  kakor bi nekaj zaželelo.    Sv. Jožef pogleda
55
in vidi v travi poleg ceste nekaj svitlega; bila je bela lilija. Takiij jo je utrgal in dal Jezuščku v roki. Ali glej čuda! v cvetličnem venčiču zablesti kelih, ki se je odseval na rse strani. Preko keliha je visela sv. bostija, in v njonej sredini je bilo videti rudco križcc, ki se jo svetil kakor žarcč ogenj. To preeudno žareco baklo je podal Jezušček svojcmu reduiku sv. Jožefu, ki jo je vzprejel z veseljem in molčee potoval daljo v Kgiptovsko mcsto. In v rosnici bi se raoral euditi vsak in strmeti, ker ta Uič nam predstavlja skrivnost one angelske hranc, s katero Gospod hrani du.se svojih vernikov. In ta podoba je bila božjemu Detotu v svetilo na njegovem bcgu v Egipet.
Sreeno jc pripotovala sv. družina do prvega egiptovskoga mesta pred ajdovski tempelj. Na malikovalsko podobo jo padla luč blesteče se lilije. V tem hipu jc postala podoba iz belega mramorja črna kakor noč. To je videl duhoven malikovalcev in niilost božja je prešinila njegovo srce. Povzdignil je glas in dejal kakor v proroškom dubu: ,,Ti, o lilija, prideS, da zinagas 1 otos!" (Lotos jo bila cvetica in podoba egiptovsko malikovalsko službe božjft.) Malikovalski duhoven je nadaljeval: ,,Tujci! kdo stc in od kod pridetc? Bog jc z vami in njegova Juč vam svoti!" To rckši, zakleoil je vrata pri teiuplji in se zamislil v globoka prcmišljevanja. Sv. družina jc v tem otišla daljo. Prcd hišo, v katoroj jo luč gorola, ugasnila jo lilija v ziiitmcnje, da naj tukaj sv. Jožof prosi za preiiočiščc.    To je tudi storil in biJi so prijazno vzprejeti.
Liiijo je angol prencsel vrhu gore Golgotc. — To vam je, otroci Jjubi, legenda o treh lilijali sv. Jožofa. Spominajo naj vas na eisto srce, ki jc najdražji zaklad na zemlji. vir tolažbe in pravcga zaupanja na Boga. Čista duša je zmaga raalikovauja in ncjevere — ter p o s e b n o i a u p a n j e v p r e s v c t i z a k r a m p n t a 11 a r j a.
Potl. Alojzij Vakaj.