m časopis slovenskih delavcev Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana Ljubljana, 11. marca 1993, št. 11/12, letnik 52, cena 105 SIT ...so postali Podobnik, Bavčar, Plut in Jelinčič, ali na kratko, opozicijske stranke. Oblast pa sindikate, kot vsaka prej, ignorira, dobesedno sili k radikalnim oblikam boja in zraven nesramno laže o svoji pripravljenosti na socialni sporazum. No, da bomo dosledni — častna izjema sta Delavska stranka in Stranka upokojencev, ki se kar naenkrat zelo čudno počutita v Združeni listi. Bolj v sliki kot v besedi na 9. strani Delovni naslov štirih dodanih strani se je utrnil ob nekoč tako uporabni »Jugoslaviji v malem«. To frazo smo uporabili vselej, ko smo skušali vso takratno zmedo stlačiti pod eno kapo. Tokrat smo pogledali v tekstilno in usnjarskopredelovalno dejavnost in, glej šmenta, v njej našli vse tegobe, ki tarejo našo svežo domovino: odpuščanja, suspenze za sindi-alne aktiviste, ki mislijo s svojo glavo, skratka nezaščitene in preslabo plačane delavce, zapostavljene izvoznike, lomastenje Koržetovega sklada, stavke... Strani 4 do 8 V NOVOLESU KAPITAL j NI DELJIV, Pravi vodja sanacijske ekipe JOŽE KNEZ delavcem, ki so morali vzeti v najem svoje lastne tovarne. Oni pa njemu, da jim je porinil nož v hrbet prav on, ki so ga sami pripeljali v Novoles. * H\ sreda, F Svobodni sindikati Slovenije obžalujemo, da so poslanci državnega zbora Republike Slovenije na včerajšnjem zasedanju ponovno glasovali za interventni Zakon o načinu obračunavanja in izplačevanja plač. Ponovno opozarjamo, da so s tem dejanjem poslanci državnega zbora in vlada Republike Slovenije prevzeli vso odgovornost za posledice socialnih nemirov, ki jih bodo povzročili zakon in izvedbeni predpisi. Svobodni sindikati Slovenije odgovornosti za to ne moremo prevzeti, saj smo storili vse, da bi vlado in poslance opozorili na neučinkovitost administrativnega urejanja plač in njegove socialne posledice. Zato poziv predsednika vlade RS k zrelosti sindikatov in k mirnejšemu ozračju ni prišel s pravega naslova in na pravi naslov, saj administrativno urejanje plač kaže na nezrelost vlade za socialpartnerstvo! Zveza svobodnih sindikatov Slovenije bo skladno s svojo notranjo demokratično ureditvijo v naslednjih dneh ponovno temeljito analizirala vse učinke in posledice zakona in prek svojih organov izvedla nadaljnje korake. Pri tem naj omenimo možnosti od sprožitve pobude Ustavnemu sodišču Republike Slovenije za presojo ustavnosti in zakonitosti tega zakona, do zbiranja podpisov med članstvom za razpis zakonodajnega referenduma in ne nazadnje tudi kot skrajno možnost splošno stavko. Eden od prihodnjih korakov bo verjetno tudi ta, da bomo člane državnega sveta iz ZSSS zadolžili, naj v državnem svetu sprožijo pobudo za razpis zakonodajnega referenduma. Hkrati pa bomo še z večjim angažiranjem nadaljevali prekinjena pogajanja za spremembe in dopolnitve splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in panožnih kolektivnih pogodb, ponudili možno vsebino socialnega sporazuma in nadaljevali s pobudami za izgradnjo socialpartnerstva. Javnost tudi obveščamo, da je Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije, ki združuje prek 120.000 članov, z današnjim dnem zaradi neuresničenih zahtev njihove izredne konference s strani vlade RS in včerajšnjega sprejema zakona o zamrznitvi plač začel priprave na splošno stavko delavcev v tej panogi. Mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS Volilne obljube, kaj je že to? Če drži, da je politika kurba, je oblast zvodnik najhujše vrste. Malce smo pokukali v predvolilne obljube treh zdaj vladajočih strank: LIBERALNI DEMOKRATI so se pridušali, da Slovenija ne sme zniževati ravni socialnovarstvenih korektivov, sredstva za to pa je treba zagotoviti z vzpostavljanjem razmer za uspešno gospodarjenje. Tudi k temu so se zavezali, da bodo zmanjšali apetite represivnih državnih aparatov in pobirali davke tam, kjer je inšpekcija odpovedala. Brezposelnost so kanili zmanjšati in zaustaviti z aktivno politiko zaposlovanja. ZDRUŽENA LISTA je obljubljala socialno državo, ki mora državljane zavarovati pred skrajnim pomanjkanjem. Pri porabi proračunskih sredstev si je Združena lista zadala dve prioriteti — aktivno, razvojno in zaposlovalno politiko. Seveda so sklenili, da se bodo zavzemali za enake možnosti vseh za izobraževanje in delo, za delitev družbenega produkta v korist otrok, šolanja, zdravja in zaposlitve mladih. Pokojnine bodo pravične in tudi tistim z najnižjimi prejemki bo zagotovljeno dostojno preživetje. KRŠČANSKI DEMOKRATI so se pred bogom in volilci zaobljubili, da se bodo borili za uveljavitev socialno tržnega gospodarstva in zato branili vse prvine dosežene svobode. Kajpak bodo nasprotovali vsem in vsemu, kar naj bi nas vračalo v preživete čase. Sloveniji bodo vrnili srce, dušo in nasmeh ter za te cilje podpirali vse ukrepe, ki zagotavljajo pravičen red in pogoje za socialno varnost vseh državljanov. Pa poglejmo, kako se vsa ta demagogija potem začne uresničevati. Vlada, ki se odloči zamrzniti izhodiščne plače v višini 23.833 tolarjev bruto, obsodi delavce v zdravstvu na bedo, prikazano v levem delu tabele, poslance pa boste našli v desnem stolpcu. Vse številke so kajpak mesečni neto zaslužki v tolarjih: čistilka 15.064 naj nižja poslanska plača 151.775 bolničar 19.584 10 poslancev 172.720 višja sestra 37.003 15 poslancev 184.689 zdravnik spec. 55.256 predsednik zbora 232.563 Brez velike filozofije o težavnosti, izobrazbi, odgovornosti, podvrženosti korupciji, k temu poslanskemu blagru prištejte dodatke za minulo delo, delo z volivci, ločeno življenje, potne stroške in dnevnice, davčne olajšave, regrese za dopust in prehrano, nenormalno dolge dopuste, nesramno ugodne pogoje za upokojitev in še kar nekaj ugodnosti... In čudili se boste, zakaj v torek ni demonstrirala mnogo mnogo večja množica. In čakali boste, kdaj se bo to zgodilo - verjetno ne prav dolgo. časopis slovenskih delavcev Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite (061)321-255 in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče časopis slovenskih delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: ____________________________________ Naziv podjetja ali ustanove: Naslov: __________________ Podpis naročnika: Odgovor dr. Janezu Drnovšku Nemalo sem bil presenečen nad izjavami, ki jih je podal dr. Janez Drnovšek v časopisu Večer (6. 3. 1993). Še posebej me moti izjava, ki govori, da v primeru nezamrznitve plač lahko izgubi delo 50.000 delavcev in da bodo za to krivi sindikati. Pri svoji izjavi se sklicuje na različne strokovnjake, istočasno pa govori, da ima vlada premalo strokovnjakov in da jih ne more dobiti itd. Ker je takšnih komentarjev več, bom nanje odgovoril v svojem vrstnem redu. Vsaka zaupanja vredna vlada lahko dobi dovolj strokovnjakov samo, če jih hoče poslušati in se po njih ravna. Ni vsak človek le stroj, ki bo služil takšni ali drugačni ideologiji in poteptal svoje moralne in strokovne vrednote, temveč je marsikomu tudi za blaginjo naroda. Vsaki oblasti mora biti cilj, da gre narodu kot celoti dobro. V našem mandatu se s sindikati niste prevečkrat srečali in jih povabili kot morebitne partnerje pri reševanju ekonomske in nacionalne krize, čeprav smo vam ponujali roko, ne ker bi nam bili simpatični, temveč ker le na ta način spravimo državo iz kaosa. Naša srečanja so ostala samo pri nekaj praznih besedah in zbujanju lažnih upov. Dalj časa ste na oblasti, manj zaupanja imam v vas. Ko se je sprejemal zakon o lastninjenju, smo s svojimi predlogi želeli sodelovati tudi mi. Takrat sindikati zaradi neke čudne južnoameriške kapitalistične ideologije nismo bili zaželeni. Tudi mnogi strokovnjaki so vam ponujali pomoč, pa niste poslušali. Zelo čudno je, da se sedaj, ko je vlak že odpeljal, sklicujete na strokovnjake izven vladnih krogov, sindikate pa obtožujete za glavne krivce, čeprav sem vam že sam ponudil podporo in pomoč. Vaš odgovor je bil precej nesramen, da nas ne potrebujete in da se postavljamo v vlogo edinega posedovalca resnice. Vaš zakon o lastninjenju bo samo uzakonil ves spočeti gospodarski in politični kriminal, ki je dejanski vzrok za nastalo situacijo. Tako bo slovenska nacionalna lastnina prešla v roke marsikateremu špekulantu z diplomo in politično zaščito ali pa tujcem. Preprosto zato, ker je vaš zakon govoril, da po 5. 2. 1993 ne bo možno več vložiti postopkov za revizijo. Zadeva je bila podaljšana za dva meseca. In kaj se bo dogodilo? Revizije, če bo do njih prišlo, ne bodo učinkovite, ker takšnih dejanj zakon ne predpisuje za kazniva. Morebitne krivce pa za njihova dejanja čakajo minimalne kazni. Glavne kazni bodo plačala podjetja kot pravne osebe, ki pa so v družbeni lasti. Ponovno bo oblast zaščitila kriminal, narod pa bo ta početja plačal. Glede zakona o zamrznitvi plač pa želim dejati, da je nosil oznako zaupno in smo zanj NSS uradno izvedeli, ne da bi ga videli, dan pred samim sprejemom v državnem zboru. Tako so vaše izjave in izjave g. Kračuna samo izvijanje in metanje peska v oči javnosti. Ali se to počne v demokraciji? Dragi gospodje, živimo v svobodni Sloveniji in mnogi smo v življenju preveč dali zanjo, da bomo pustili, da boste počeli takšne stvari. Navada je železna srajca. Še danes mi zveni v ušesih vaša izjava, kako boste postopali s sindikati. Ne vem, kako bi vam uspelo mesečno živeti s 15 do 20 tisoč tolarji (mnogi imajo tudi manj). Ali ste že kdaj razmišljali o tem? Kako bi vi reagirali, če bi bili v tem položaju in bi vas nič krive reveže (tudi po vaši krivdi) oblast obtoževala gospodarskega poloma? Ali se sploh zavedate svojih izjav? Enostavno mi ni jasno, kaj se je dogodilo z vami. Rastko Plohl, predsednik predsedstva Neodvisnih sindikatov Slovenije Upokojencem se obeta znižanje pokojnin Objavljeno je bilo, da je začela oblast zaradi hude gospodarske stiske groziti, da se upokojencem obeta znižanje pokojnin. Nekateri upokojenci imajo res preveč denarja, to se vidi na njihovi postavi, ker so strašansko predebeli. To pa ne pride od dela, ampak od preobilnega jela. Tlačijo vase preveč kalorične hrane, da so takšni. Drugi upokojenci so pravi suhci in so zelo bledični. Naša oblast naj zniža pokojnine takšnim debeluhar-jem (od zdravnika potrdilo strašna debelost in teža kg). Imamo ogromno upokojencev, ki imajo preveč denarja in so si priskrbeli za zabavo psa in mačko. Mesojedim živalim kupujejo meso, mleko in še imajo z njimi druge stroške. To vse ogromno stane. Takšnim bi bilo treba znižati pokojnine, tako da ne bi mogli imeti več teh živali, ki ogromno stanejo. Pa tudi okolica bi ne bila več tako zanemarjena. Naša cenjena oblast naj vse natančno preveri in vsaka občina naj udari po de-beluharjih in ne po suhcih. Potem naj še udarijo po tistih, ki mesojedim živalim kupujejo mesnino in denar zanje zelo zapravljajo. Vsi tisti suhi upokojenci, ki nimajo teh živali, pa naj bi zato dobili nekaj več denarja, da ne bodo tako podhranjeni in slabokrvni. Upamo, da bo naša cenjena oblast tako uredila in se ji že vsi suhci naprej najlepše zahvaljujemo. Anton Arzenšek, Celje Ne zboli, kranjski Delavec! Pošiljam vam resnično zgodbo, ki jo še sedaj doživljam. Zbolela sem za »hernio disci« in bila na operaciji hrbtenice. Zaradi bolezni sem doživljala hudo krizo, bila sem nepokretna. Ko sem šla na komisijo, me je G. Grbanovičeva tako zaničevala, da sem se odločila, da jo dam v vse časopise. Odkar plačujemo dodatno zavarovanje, so se v kranjskem osnovnem zdravstvu toliko opomogli, da so zaposlili kar dva delavca - Neslovenca za komisijo o bolniškem sta-ležu. Naši mladi zdravniki pa naj še počakajo. Verjetno vedo, koga je treba dati na tako mesto, da bomo še bolj zatirani, in to bolniki. No G. Grbanovičeva se res izkaže v produktivnosti. Mogoče se bo toliko časa, da se bodo bolniki naveličali njene metode in jo nekoč ponesli čez prag in še dlje, kamor spada. Tudi jaz bom med njimi, z veseljem. Jaz bi jo imenovala že kar hobotnica. S svojimi hudobnimi lovkami seže od specialistov do ortopedov — zdravnikov in ne nazadnje še do vodilnih v svojem podjetju, in kar je še huje, do vodilnih v mojem podjetju. S kakšno pravico, se vprašam. Če je tako vsemogočna, naj še poskrbi, da bo bolnik ozdravel in šel zadovoljen in zdrav v službo. Le tako bo zmanjšala število — po njenem načelu — simulantov. K sreči ima pravica dva konca, in če se bo razbil monopol nad bolniki, ki plačujemo L Protestna iziava c* izjava H lil! ,asl0vl3eno na državni zbor, vlado Republike Slovenije in celotno slovensko javnost: Zakon o usklajevanju pokojnin in denarnih nadomestil za primer brezposelnosti v letu 1993, ki ga je sprejel državni zbor, bistveno spreminja eno temeljnih načel sedanjega pokojninskega sistema, da so pokojnine dejansko nadaljevanje sistema plač in da se morajo zaradi tega usklajevati po njihovem gibanju. Omejevanje rasti plač po določbah zakona ali po kolektivnih pogodbah avtomatično vpliva tudi na rast pokojnin, saj manjša rast plač pomeni tudi manjšo rast pokojnin. Sprejeti zakon o usklajevanju pokojnin in denarnih nadomestil pa pokojnine dejansko omejuje dvakrat, prvič pri rasti plač in nato še pri zaostrenem, samo delnem usklajevanju po rasti življenjskih stroškov. Vladi Republike Slovenije upokojenci zamerimo, da je tak zakon poslala državnemu zboru brez pritegnitve strokovnjakov k njegovemu oblikovanju in brez razprav z organizacijami upokojencev, da bi skupno iskali ustreznejše rešitve. Upokojenci vemo, da moramo tudi mi nositi breme zdravljenja našega gospodarstva in njegovega usposabljanja za njegov zagon, vendar smo pripravljeni nositi tolikšen del bremena, kot bo naložen vsem drugim z enako revnimi prejemki. Sprejeti zakon pa upokojencev ne obravnava enakopravno, ampak krivično. Pozivamo državni zbor in vse poslance, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost, naj ob razpravi in ponovnem glasovanju o zakonu o omejevanju plač, na katerega je dal državni svet odločni veto, razpravljajo in sklepajo tudi o zakonu o tiskatjevanju pokojnin in denarnih nadomestil za primer brezposelnosti v letu 1993 in ga razveljavijo. . Po mnenju upokojencev je potrebno sporazumno iskati ustreznejši in enoten način omejevanja rasti plač, pokojnin m denarnih nadomestil za primer brezposelnosti. Pričakujemo, da se bodo poslanci spomnili, da so med decembrskimi valitvami v svojih programih in vabljenjih upokojencem obljubljali, da so sedanje pravice upokojencem zagotovljene in da se ne bodo zmanjševale ali celo ukinjate. Prehitro so pozabljene dane obljube. Zveza društev - i upokojencev Slovenije zdravstvo, jaz polnih 32 let, se bo tudi njej kaj obrnilo, in gorje, da bi zbolela in nosila bolečine tistih bolnikov, kijinf dela krivico. Ne vem, kje je njena etika ali še bolje znanja da bi razločila diagnozo za vsakega bolnika. Nihče ni vse' ved in vem, da je že marši' komu naredila škodo, sebi v tolažbo, da je naredila prat■ Zanima me, ali za tako dejanje kaj odgovarja, kot npr. prl meni, ko je odločila, da preki' nem bolniško in grem brez privolitve specialista delat. Ker sem prizadeta, sem pisala tufa direktorju ZD. Kaže pa, da so mu pismo prestregli, kajti na odgovor čakam mesec dni. Ka) vse si eni dovolijo v naši demokratični državi. Obrnila se bom še na ministrstvo in me zanima, če sem jih upravičena volila, če poskrbijo za take, kot je G. Grbanovičeva. M. M- Sanacije na lažeh Predlog državnemu zboru Republike Slovenije Končno smo prišli do izhodišč projekta sanacije in rekonstrukcije slovenskih železarn, na osnovi katerih je bil sprejet ustrezen zakon. Nas seveda posebej zanima področje varovanja okolja. Ugotavljamo, da gradivo vsebuje predvsem obsežen opis ekoloških prizadevanj v slovenskih železarnah vse od leta 1963. Nismo pa zasledili niti ene naloge, ki bi jo bilo treba še opraviti. Sestavljalci so celo zapisali: »Slovensko jeklarstvo je glede na ekologijo praktično sanirano po strogih svetovnih ali domačih zakonih, predpisih in usmeritvah.« Čeprav je ugotovitev vezana na jeklarstvo, pa ne drži, zlasti pa t° preprosto ni res, kar zadeva družbe, ki sestavljajo železarski koncem v celoti. Za primer navajamo nekaJ ugotovitev iz Štor. Po namestitvi nove naprave za vpihavanje v štorski jeklarni, se ob vpihovanju vije rdeč dim daleč naokoli - kot nikoli poprej-Iz ugotovitve sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine Celje povzemamo naslednje: »Železarna Štore pa do sedaj ni učinkovito zmanjšala emisij, praha in težkih kovin.« (Ugotovitev je iz decembra 1992, dopis UR-92/NM, poslan SEG.) železarna Štore, njene družbe na 12 mestih spuščajo odplake v Voglajno, le v enem primera so prečiščene. Voglajna je pod železarno v II. do III. kakovostnem razredu. Železarna nima ustrezno urejenega odlagališča trdih odpadkov in se domala vsak teden dogaja, da se na odlagališču kadi zaradi pripeljane žlindre, ki ni dovolj ohlajena. Železarna tudi rii uredila prejšnjega, črnega odlagališča. Podobne razmere ugotavljamo za mnoge druge družbe koncerna. Zato predlagamo, da se projekt sanacije in rekonstrukcije slovenskih železarn dopolni in da državni zbor naloži vodstvu koncerna, j da v najkrajšem času pripravi časovno in finančno ovrednoten program naložb za varovaj nje okolja. Sodimo, da bi bil tak program lahko predložen še v prvem polletju 1993 in da bi se o njem najprej izrekla odbor za infrastrukturo in okolje DZ. Karel Lipič, tajnih Svobodni Sindikati (tPr1l Slovenije w 125 . ,1235 BliEBEEsF^FEEF'?^ ( ] ( I 1 1 ( I ; 1 1 1 I L l ti E lj Z d ts tc di ir ši S a 0( IB ir je S ^ ^ J* [ se in '.a n je e, z- i- bi v. j- ri i- i- sr | ji ■o i a ij 2' tO e, )- j' 2' ii IS J' y \e y \h 3. i- i- i- ir o h i- \e o a i ■- b h a 0 1 !i D S J 2 1 i 1 j 2 I i j i B n? ~ POSTMODERNA STRANKA Da je zarodek bodoče socialdemokracije prav SDP in ne SDSS, se da raztolmačiti tudi drugače in ne le z zamenlji-v°stjo ideologij. Ena od možnih razlag bi lahko bila tudi zgodovinska marginalnost socialdemokracije v primerjavi z radikalno levico. Druga od kožnih razlag bi lahko bila Y tem, da je SDP ohranila člansko in organizacijsko jedro, čeprav se je osula na petino nekdanje ZKS. Ta družba nostalgikov in pragmatikov je sicer protislovna, toda dokaj disciplinirana organizacija. SDp je vsekakor več kakor lobi upokojenih borcev NOB m »novih Slovenaca«, kar je Prenoviteljem nekajkrat oči-tul Janez Janša. Tretja od možnih razlag bi bila ta, da je Praktično ves upor proti komunizmu bil upor znotraj njegovega obzorja - od Pučnika m Perspektiv preko študent-skega gibanja ’71 do alternative (ZSMS, Mladina, Odbor), roda ta slovenska kritika komunizma ponavadi ni zoperstavila socialdemokratske alternative, edini Pučnik pa jo le prestavil v »drugo fazo«, torej v obdobje po doseganju racionalne osamosvojitve. **lod metod Možno in zaželeno »social-demokratizacijo«, ki naj bi Privedla proces transforma-cije komunistične partije (KPJ, KPS) preko zveze komunistov (ZKJ/ZKS) in njene Prenove (ZKS-SDP, Stranke demokratične prenove. Socialdemokratske prenove, Združene liste) do bodoče Združene socialdemokracij e, °vira nekaj dejstev. Ne mislim fta »nahrbtnik«, ki si ga je SDp voljno vzela na svoje rame. Konec koncev so postaji kenotaf dachavcem, opra-vHi spravno mašo v Rogu in skim socialistom njihovo dosledno vztrajanje pri načelu političnega pluralizma.« (Delo, 29. 2. 1992; Slovenec, 10. 3. 1992) Edina prava postmoderna stranka Ker tak obračun z lastno zgodovino pomeni dejansko priznavanje zmotnosti komunistične zamisli in komunistične oblastne politike, lahko rečemo, da je SDP uspela realizirati s svojo prenovo edino pravo postmoderno stranko na Slovenskem. Če je »postmodernizem« bil pri Ruplovih demokratih modni trend, pri liberalnih demokratih pa »politika konkretnega«, je pri prenoviteljih realizirana na razvalinah nekdanje »idejne avantgarde delavskega razreda«. Po odpovedi od vodilne vloge ZK, po priznanju, da niso nič boljši ali daljno-vidnejši od vseh drugih, po obžalovanju vseh zločinov komunistične diktature - po vsem tem je štart težji zaradi tega, ker so morali vztrajati na »formalnopravnem nasledstvu komunistične partije«. Ni šlo samo za imetje prenavljajoče se ZKS. Šlo je za ohranitev tistega strankinega jedra, ki bi omogočilo prehod v tistem ključnem obdobju, ko se je izoblikovala strankarska struktura za v bodoče. Ta levitev je bila problematična operacija, saj je SDP postala za marsikaterega bivšega tovariša, novopečenega antikomunista, idealni grešni kozel. Po drugi strani pa je ta operacija omogočila ne le prehod z vsemi naštetimi levitvami, ampak tudi prestope komunistov v Demos. Tisto, kar naj bi bilo »demokratična. opozi-acija«, je v veliki meri povzelo metode še neprenovljene nekdanje ZK in pokazalo, da se | Podpisali »Antidolomitsko izjavo« s krščanskimi socialisti. Med drugim so podpisali tudi i Naslednje: »Politični monizem , £°t najbolj usoden element i komunistične politične dok-i !^ne je bil že v času podpisa j Dolomitske izjave nesprejemljiv za slovenske razmere (...). . Zato imamo lahko šele zmago I demokracije nad dediščino totalitarizma in poznejšega avtoritarnega političnega modela za dokončno zmago demokratičnih teženj antifa-®12ma na Slovenskem. (...) , Stranka demokratične prenove se je s procesom prenove odpovedala revolucionarnim metodam svoje predhodnice ' m jih obsodila. Plod teh metod Je bila tudi Dolomitska izjava. 1 “Dp priznava vsem krščan- zgodovinskih obdobij ne da preskakovati ali pa začenjati brez preostanka neizživetega »starega«. Ker je Demos z Ruplovo »ložo« oz. poznejšim Pučnikovim (tajno zasedajo-čim) Svetom Demosa funkcioniral kot kak boljši čeka, od Črnega vrha do Dolskega, je prenavljajoča se opozicija dobila prav demokratičen videz. Ker so v nekdanjem cekaju zelo dobro poznali večino de-mosovskih kadrov, so lahko mirno prenavljali staro-novi instrument oblasti. V pomoč jim je bilo tudi to, da so jugokomunisti vendar veljali za zanimivo (»samoupravno«) izjemo na Zahodu in da so imeli neko legitimnost pri zahodnih socialdemokracijah, še posebej nemški in 11. marca 1993 TBMINA Prav prijetno in varietejsko je gledati, kako se naša ekonomska stroka, ali bolje rečeno, večina ekonomistov kameleonsko prilagaja oblasti. V državnem socializmu, v samoupravnem, in potem v sramežljivem uvajanju tržnosti in sedaj v liberalizmu. O gospodu Drnovšku je doslej samo gospod Mencinger dejal, da o njem nima mnenja, ker ni še nič takega naredil, da bi mnenje sploh bilo mogoče. No, tudi to je mnenje. Udarec po plačah ima tako sedaj seveda tudi podporo ekonomske stroke. Tisti najbolj previdni sicer pravijo, da je to slabo, je pa nujno, ali pa - zamrznitev mora biti, kaj bo pa iz nje, bomo pa šele videli. Vladna svetovalka profesorica Tea Petrin je izračunala, da bi zaradi nizkih plač bili krasno konkurentni, če ne bi imeli obenem tudi mizerno nizke produktivnosti, seveda tiste v najširšem smislu in ne samo tiste, ki se ji reče intenzivnost dela. Ampak tudi gospa Petrinova misli, da je plače treba zamrzniti. Lepo in prav, toda 4 ' r dSH kaj pa je s tisto nizko produktivnostjo, ki skoraj izniči kon-kurenčno prednost mizernih JP plač? Le kako to, da si v ekonomski stroki, ki jo gospod ^ Kameleonstvo Drnovšek konsultira, nihče ne izmisli, da bi zamrznil denimo stroške države. Pa ne tako, da bi zamrznitev zajela samo ministrske ali poslanske plače, kar je sicer prekrasen zgled, nacionalnega gospodarstva pa ne rešuje. Kvečjemu malce tolaži razhudeno delavstvo. Plače so seveda glavni strošek države, je pa tudi cel kup drugih stroškov, ki bi jih lahko mirne duše preložili za boljše dni. Bo kar držalo, kar je dejal gospod Bole, spoštovani ekonomist, da plače v upravi niso problem, pač pa zaposlovanje. Ko bo vlada prišla s predlogom za letošnji proračun, bomo menda vsi dobili vrtoglavico. Sedaj nas prepričujejo, da mora biti nizka plača motivacija za boljši jutri. Dobra plača kot motivacija za čimboljše delo ne velja nič več. In ko kakšen gospodarstvenik profesorici Petrinovi pove, da je naša prodaja na tujem na psu tudi zaradi tega, ker nas še vedno imajo za premalo zanesljive Balkance, odgovori, da moramo na to pozabiti in misliti naprej. Dobro bi bilo, če bi profesorica šla to teorijo razlagat tistim po svetu, ki nas imajo res za nezanesljivo državo, ki hočejo plačilo za svoje blago vnaprej, ki nam ne dajo kreditov in podobne reči, zaradi katerih smo potem poslovno nekajkrat manj sposobni od svojih konkurentov. Od večine gospodarstvenikov »na terenu« pa bo slišala, da plače sploh niso glavni problem konkurenčnosti in niti eden od glavnih problemov. Na zbornici take podatke namreč imajo. Seveda, po plačah je pač najbolj enostavno udariti. Tudi zafurane banke se na ta način rešujejo! Ko se neki tehnični doktor iz Maribora na ves glas spravi nad plače in pokojnine in začne razlagati demagogijo, da ima gospodarstvo in z njim država gromozanske izgube prav zaradi plač, se mora najti zeleni doktor Dušan Plut in povedati, da je lahko razpredati o plačah in pri tem ne misliti na vso tisto armado, ki živi na robu revščine in mora za strojem, namesto o inovacijah, razmišljati o četrt litru mleka za tri otroke; tudi to je seveda neke vrste inovacija, če morajo ljudje iz dneva v dan ugibati, kako bodo v z mlekom bogati alpski deželi svojim otrokom preskrbeli kakšno kapljo njim najdragocenejše pijače. Preživetje Res je, da v tej državi že dolgo nihče ni umrl od lakote; da pa se je začelo krasti zaradi praznih želodcev, tudi za policijo ni več skrivnost. Plut ima kar prav, ko nasprotuje taki državni politiki, kot jo trenutno prodaja vlada. Če nas bo še ta mesec, ko naj bi menda slednjič prišla na dan s svojo ekonomsko politiko, demantirala, hvala Bogu. Če bo, denimo, povedala, da bo slednjič začela pobirati davke tudi od tistih, ki jih ne plačujejo, pa bi jih morali; če bo slednjič začela preganjati velekrajo družbene lastnine; če bo pri privatnih in tujih bankirjih pogledala, kako se prave banke obnašajo racionalno in gospodarno, in bo to zaukazala našim državnim bankam; če bo slednjič stopila na prste liberalni gospodarski dobičkanosnosti itd. Podobno pa velja tudi za zakonodajni del parlamenta, ki ravno pri plačah kaže svojo dvojno moralo: če hočemo dobre poslance, jih moramo dobro plačati, dobre delavce pa naj bi imeli s slabimi plačami. Seveda ob nizki produktivnosti in konkurenčnosti plače ne morejo biti dobre. Vendar pa naj državni gospodje najprej poskrbijo, da bo slovensko delo, ki ga tako cenijo, kjerkoli se pojavi po svetu, produktivno in konkurenčno zato, ker je taka država. In kadar je država taka, je tako tudi gospodarstvo, namreč produktivno. Saj menda še nismo pozabili na tisto pogruntavščino, »da me nihče ne more plačati tako malo, kot malo delam«; in prav to filozofijo prinašajo nizke plače. Obenem pa govorimo o nacionalnem programu kakovosti življenja, ki naj bi ga menda ustvarjali vsi skupaj. S filozofijo preživetja na eni in z maniro bogatenja brez dela na drugi strani bomo krasna kakovostna država, ki se bo nekako v petdesetih letih že uspela izviti iz objema liberalnega kapitalizma. Za štiri desetletja dolgo ekonomijo, v kateri smo v imenu socialističnega napredka zategovali pasove in dajali denar za socialistično akumulacijo, se nam sedaj ponuja enako zategovanje v imenu liberalne akumulacije. Za tistih štirideset let bomo dobili za 400.000 tolarjev delnic takega gospodarstva, ki si mora svojo konkurenčnost še vedno pridobivati na račun mizernih plač. Delavskih, seveda. Boža Gloda italijanski. Dejanski politični spopad za preživetje zato ni bil tisti ob slovenskem ma-spoku ob Bavčarjevem Odboru in četverici. Tedaj bi lahko Odbor prerasel v slovenski hadeze, pa Bavčar ni imel ne mandata (Odbor je bil heterogena koalicija novore-vijašev, ČKZ-ja in problema-šev) ne vizije. Dejansko je šlo za preživetje na volitvah ’92 med »Demokratsko stranko« in »Stranko demokratične prenove«. Rezultat: 6 za Bavčarja, 14 za Bekeša. Tista prava afera torej ni bila afera JBTZ, temveč »prisluškovalna afera«! Ne glede na razločitev ob Kocbeku (1986), na krivdo in greh, lahko rečemo, da je pri DS in SDP šlo dejansko za pokrivanje istega političnega prostora in sorodne klientele. Penetrirani Razlika pa je le. Bavčarjevi oz. Ruplovi demokrati imajo poreklo v igrah s komunizmom večjega dela slovenske inteligence. Prenovitelji pa se organsko navezujejo na »staro partijo«. Ta pa ni nastala iz nekakega delavskega gibanja oz. razcepa le-tega na revolucionarje in reformiste zaradi zahtev 3. internacionale (Ko-mineterne). Pri nas je nastala predvsem z obveščevalno penetracijo moskovsko izšolanih kadrov v URS-ove sindikate, na univerzo in med kriminalce. Samo spoj intelektualne arogance in kriminalne osebnosti je lahko podal tisto podobo partizanskih vojvod, udbovskih likvidatorjev, norih ideologov (od »druge faze revolucije« do »delegatskega sistema«) in množičnih morilcev (Teharje, Rog), ki je za o. -■o"- ,, ''»0% ' * »- . v J Po. a? 0^ - ' ■ ' ^ /; 4 ST? % ' ' v *% •' f * r*OST tu/K* ■ lil,, ,T/ - 1 'Vgg I’ * O vselej umazala komunistično ime. Da SDP vsaj še 1990. leta ni bila povsem prenovljena, kažejo pričevanja, do katere mere je še preko zaupniške mreže (glej: Stališča in naloge za delovanje ZKJ za preprečevanje nastajanja in za eliminiranje izrednih razmer, sprejeta na seji CK ZKJ 16. 10. 1984, objavljena v Glasu Slavonije, 5. 1. 1991, seveda gre za strogo zaupni dokument slo-jevskega sistema) lahko širila propagando itd. Ta sistem se je v Sloveniji tedaj že precej sesul, toda očitek »re-vanšizma« se je Demosa vendar le prijel. Kakor je nekdanje ZKS kot avantgarda sistema »samoupravnega socializma« v sebi združevala pol »dela« in pol »kapitala«, tako se je sedaj razvezala na oba temeljna momenta. Ker je mladinska »alternativa« iz libertarnega gibanja za človekove pravice postala neoliberalna stranka nastajajočega podjetniškega sloja, je nekdanjemu jedru komunističnega režima preostala samo »socialdemokrat- nuv v-vcmcc 111VJZvllCl politična opcija. Bodoča Združena socialdemokracija iz vseh gibanj »slovenske pomladi« ni potegnila drugega kot evrokomunistični model (z »zvezami« mladih, žensk, ekologov), pa še kanček alterna-tivnosti, ki jim ga podeljuje SDU. Postmoderna je predvsem zato, ker je samo še svoj lastni »citat«, namreč aparat moči in oblasti v iskanju kakršnekoli spodobne vsebine, pa brez možnosti navezovanja na nekdanje ime (kakor npr. SLS, SKS...)! Mladen A. Švare SUSPENZ ZA OBLAST DALI SO SI PLAČE, DA SE NE BODO UKVARJALI Z NEČEDNIMI POSLI! DAJTE JIM DELO IN PLAČE, DA NE BODO KRADLI IN UBIJALI!! Zadal sem si neprijetno nalogo, da brez posebnega filozofiranja in moledovanja konkretno opozorim predvsem našo politično gospodo, kam pelje s svojimi nepremišljenimi dejanji komaj osamosvojeno Slovenijo. V času, ko bi morali stopiti skupaj, si zaupati, zavihati rokave in tudi s skupnimi odrekanji čimprej pririniti iz krize, se slovenski veleumi vse bolj odmikajo od delavstva in kmetstva. Gospoda želi v Evropo in je postala s tem tako zasvojena, da ne vidi več dalj od svojega nosu in verjetno sanja samo še o razkošnih banketih. Pri tem pa pozablja, da prav ta Evropa spoštuje tudi delo - delavca in kmeta. Če upoštevamo izkušnje starejših ljudi: Ti vedo povedati, da je bilo v stari Jugoslaviji slabo, ker so vladali farski. V novi Jugoslaviji so delavstvo »izkoriščali« komunisti. Kako naj potem pričakuje delavstvo na Slovenskem kaj dobrega, ko so ga »zajahali« eni in drugi!? Le neumni ali idioti? Pa vendar, spoštovana gospoda! Slovenska delavka in delavec se ne mislita kar tako odreči zdajšnjemu in minulemu delu. Čeprav so mnogi že dodobra izkoristili prehodno obdobje - brezvladje - čas osamosvajanja slovenske države in se okoristili z družbenim premoženjem, se vendarle tudi delavstvo vse bolj organizira in zaveda, da mu vsega le ne morete vzeti. Pozabljate, da smo (ali so nam) zaposleni v tovarnah vseskozi poleg vseh dajatev dajali od svojih osebnih dohodkov še za razvoj in širitev tovarniških objektov, stanovanj, počitniških zmogljivosti... Svoje uspehe prikazujete zdaj z razprodajo in krajo skupnega imetja in ne priznavate dela in odrekanj zaposlenih, ponavadi celo svojih mater in očetov. Človek se lahko samo vpraša, ali ste res tako neumni ali ste taki idioti. Če vemo, da je večina hodila v visoke šole - pomeni da neumni najbrž niste. Pokažite svoje sposobnosti s tem, da boste oplodili že začeto delo prejšnje generacije. Se nečesa ne moreta razumeti normalna slovenska delavka in delavec. Vsa leta so nas v Jugi izkoriščali in nam kradli »južnjaki«. Ob osamosvojitvi pa ste vajeti prevzeli vrli nam Janezi in Micke, in slovenski narod se je oddahnil. Toda, glej ga zlomka! Kar naenkrat se še bolj krade (vsi to vejo), tatov pa nikjer. Kaj to pomeni? Ali smo Slovenci res tako dobri učenci in smo zaradi tega postali naenkrat večji Balkanci od Balkancev!? Ali ne bi bil že čas, da poza- bimo na pregovore »Znajdi se!« in »Pazi se« in zaživimo pošteno od poštenega dela?! Ko delavstvo »popizdi« Ja gospoda, Kučan, Drnovšek, Korže, Peterle, Bizjak in ostali. Treba bo reči kakšno čisto preprosto, čisto po kmečko, trdo, a pošteno besedo, če želimo ohraniti tako želeno samostojno Slovenijo. Morda bi kdo lažje razumel današnji trenutek, če bi namesto psa vzdrževal nezaposleno mamico! Nekaterim je ne- poslanska plača LAHKO NOC, PRaAVlJdNJt .... 'peTžz/z/ug. rodno priznati, da so učenci komunističnih šol, pa se družijo le še z gospodo, pa četudi so to vitezi žlahtne kapljice■ Vsaka čast Josipu Brozu, fci se ni sramoval delavcev, in še verjamem, da so bila njegove srečanja z delavci tudi is' krena! Na žalost se je nabralo preveč krokarjev okrog njega in se okoristilo na njegov račun. Slovenska volivka in volivec res še nista vajena demokracije, vendar bosta počasi le spregledala in nehala obkro-ževati številke pred imeni političnih kalkulantov, mevž..- Pozabljate! Slovenka Slovenec sta se bila pripravljena marsičemu odreči in sta se tudi odrekla. A na žalost opažata, da sta ponovno ostala prevarana. Spoznanje, da so jih prevarali »domači« ljudje, pa je še bolj grenko, zato lahko povzroči še večjo katastrofo! Ce si želi kdo resnično videti, kako je, ko delavstvo popolnoma »popizdi«, naj gre raje v arhive televizije ali kinoteke in si tam ogleda kakšen kmečki punt, francosko ali rusko revolucijo■ Lahko pa tudi iz sodobnosti, npr. romunsko tragedijo. Spoštovani! Upoštevajte tudi razum. Ne čakajte, da vas bo šele strah spomnil, da obstajata tudi poštenost in morala! Stane Pugelj, sindikalni zaupnik SKEI Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije ZDRUŽENA LEVICA? Delavstvo gotovo s pozornostjo spremlja tipajoče poskuse zbliževanja levih strank, saj kljub nezadovoljstvu z rezultati njihovega dosedanjega dela predvsem pri levici računa na večje razumevanje za svoje zahteve. Močna leva stranka z realistično politiko in možatim obnašanjem v parlamentu vsaj po zdravi pameti vzbuja več upanja kakor krdelo majhnih strančic, ki so že zaradi svoje šibkosti bolj nagnjene h kompromisom. Dosedanji obeti za »združeno levico pa niso posebej rožnati. Že samo nekatere izjave socialističnih apa-ratčikov (npr. Šukljetove izjave o njihovi bližini libe-ralno-demokratski opciji, ki zaudarja po očitni politični prostituciji) kažejo, da bolj kakor lastni doslednosti in programu zaupajo doti, ki bi jo prinesla poroka z LDS. Drugi, ki dajo kaj več na lastno podobo, vendar pa ne več kot na osebne ambicije najvplivnejših strankinih figur, sicer ne zatajujejo svojega levičarstva, a se zdi, da ga preveč vežejo na prestižna vprašanja. To velja zlasti za Pučnikovo socialdemokracijo. O Združeni listi kot homogeni celoti v smislu strankarskega korpusa je kar tvegano govoriti. Lažje je razčlenjevati posamične družinske člane. SDP se očitno zaveda, da ni najbolj privlačen snubec, obenem pa misli z združevanjem resno. Vendar je bistveno vprašanje, kako vidi sebe kot sestavino združene levice. Teore-tičo in praktično je na voljo več možnosti. Verjetni pa sta samo dve. Ali ali Po eni je možno narediti bolj ali manj trdno zvezo strank z različnimi odtenki in oznakami. Druga - preprosto prikazana - možnost pa je združena levica kot nekakšen talilni lonec, v katerem se vse sestavine najprej raztopijo in iz zmesi se na novo lahko oblikujejo interesne ali drugačne »frakcije« v poljubnem številu in z vsemi barvnimi odtenki, ki jih najširše pojmovana levica še prenese. Z vidika močnejših vstopajočih strankarskih formacij je seveda kaj težko trditi, katera od teh dveh inačic združevanja je za trdnost nove tvorbe bolj tvegana. Preprosto bi bilo reči, da tveganje zmanjšuje kar največja statutarna dorečenost in notranja disciplina. A to je dvorezen meč v vsaki taki tvorbi, ki lahko že na začetku marsikoga od nove družine odvrne zaradi grozeče monolitnosti. Vnaprejšnjega in predvsem trajnega jamstva za zdravo simbiozo ni moč pričakovati. Zdi se mi, da je notranja harmonija in s tem moč in učinkovitost nove tvorbe odvisna le od resnične notranje enakopravnosti in demokratičnosti odločanja. Prav v tem pa je vsa umetnost politike. Vendar je treba računati z enim bistvenim spoznanjem: takšne tvorbe pač nastajajo, živijo in odmirajo. Meje tolerance Ravno v tem pa vidim problematičnost ponudbe, ki jo je za združevanje levice združeni listi poslala Socialdemokratska stranka Slovenije. Pogoji, ki jih ta za združitev postavlja, bi sicer lahko govorili tudi o tem, da je Pučnikovim veliko do trdne in zdrave levice. Toda njihova zahteva Socialdemokratski prenovi, da se mora najprej razcepiti na prave socialdemokrate in ortodoksne komuniste, ni le politični ultimat, ki ga je težko požreti. Še huje je, da SDSS s to zahtevo spodbuja nek proces, ki se je v slovenski politični levici nekoč že odigral pod »diktatom« zgodovinskih okoliščin in je usodno razcepil slovensko levičarsko delavstvo, delavskemu gibanju v celoti in dolgoročno tudi slovenski družbi pa zagotovil pol stoletja socialističnega eksperimenta. V ozadju te zahteve je gotovo čutiti predvsem Janševo preizkušanje meja tolerance pri ZL oz SDP. A če zahteva ne bi bila nevarna zlasti za omahljivejši del ZL in s tem za izoblikovanje vsaj za silo enotne in trdne, vendar moderne in demokratične levice, bi lahko rekli, da je najmanj - butalska. Predvsem zaradi utemeljevanja, da ni logično, da na Slovenskem ne obstaja ortodoksna komunistična stranka in da se ta torej očitno skriva v SDP. To pa da slovenski socialdemokraciji jemlje ugled in verodostojnost. Človek bi rad pregovorno lucidnega Janšo vprašal, po čem sklepa, da bi v Sloveniji morala obstajati ortodoksna komunistična stranka. Če pri tem vztraja, tedaj naj jo pač sam ustanovi, saj ortodoksnost (in kot zagrizenemu vojščaku tudi militantnosti) mu ne manjka. Žal pa stvar ni smešna in to bodo menda v stranki ugotovili. Upam, da kljub Janševemu pomenu zanjo. Nesramnost, Tomšič in škoda delavstvu V ponudbi SDSS sta vsaj še dve vprašljivi zadevi, kar je sicer mil izraz. Poziv članom strank ZL, naj se — ako SDP ni pripravljena izpeljati delitve na socialdemokrate in komuniste - posamično pridružujejo SDSS v njenem ustvarjanju enotne levice (v kateri je sama pripravljena igrati vlogo združevalnega jedra!!!), ne spominja le na Stalinova pisma državljanom in komunistom Jugoslavije med informbi-rojskim sporom 1948., ampak na neke podobne pozive organizatorjev balvanske revolucije izpred nekaj let. Pač v smislu, da je ljudstvo zdravo, voditelji pa izprijeni. No, to zadnje pa prav zares drži! Drugo, kar si SDSS mirno dovoli, je žigosanje večinskih slovenskih sindikatov kot režimskih. To je SDSS-ovska nesramnost brez primere, ki pozablja na nekaj zelo očitnih potez Tomšičevih sindikatov v škodo slovenskega delavstva. Da je Tomšičev sindikat precej SDSS- ovski, nismo pozabili, če se je to zgodilo vodstvu te stranke. A tu ne gre za to, da bi žigosali in med seboj sprli sindikate, kar želijo Pučnikovi »šturmarji«. Prav nasprotno: človek bi storil vse, da bi sindikati bili akcijsko enotnejši in da ne bi za ambicije njihovih pravakov žrtvovali koristi delavstva, saj je v sindikatih videti edino upanje, da delavci ne bodo jutri sedeli na čisto nagi zadnjici. To upanje, kakopak, ni posebno obetavno, dokler je združevanje levice, ki ga imam za resnično zapoved časa, obremenjeno s tolikšno slepoto in bolnim duhom slovenskih levičarskih politikov. Vprašanje trenutka je, kako te slepce pripraviti do tega, da bi tudi svojo bazo povprašali, kaj misli o združeni levici in kako si jo predstavlja. Nekaj pa je jasno: Stranke, ki jim je res do enotne, vendar zares demokratične levice, ki spoštuje tudi sredino in desnico in ju jemlje za verodostojna politična partnerja, se pri blodnosti zgoraj opisane politike ne smejo ustaviti, češ združitev ob takšnih jastrebih ni možna. Jastrebom bi prav to ustrezalo, da bi potem lahko rekli: saj vendar vidite, da niso za združevanje! Ni pa treba imeti nobenih iluzij, da je sredini ali desnici veliko do močne levice. NOVO-PKEP IZIDOM-NOVO-PRED |— Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij in sindikati Avtor obrazložitve je Gregor Miklič. Cena 870 SIT. Naročila pošljite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni: 321-255, 110-033, 313-942 in 311-956. Telefaks 061-311-956. <0 o ■ ■ c >o o Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ... izvod(ov) brošure ZAKON O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI. Naročeno nam pošljite na naslov:. Ulica, poštna št., kraj: ... Ime in priimek podpisnika: 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. naročnik bom poravnal po povzetju. Naročeno, dne: . Podpis naročnika n v n u S' S' 1, k ii si ii si k P » C J 1 A P ji ti d Sl k P B IV »i d s g' e ji Se Zi ai S( p: ir P: n, e; st te h vi sl m sl se V( tri li: pi o< se iti si ni vi iti sc sl !ji la ve iti ne lil tu ne n; zl K ta tr oc in de je sle ds ds to to tli 11. marca 1993 SEnEM DNI V SINDIKATIH i Tekstilna industrija je ena ^ajbolj ogroženih panog slo-i venskega gospodarstva. Do-aiači trg preplavlja ceneno ’ Roženo blago, zato se tek- - sblci rešujejo z izvozom. Po-i Rajamo rezervat cenene de- ovne sile, pravijo naši sindi-) . alni sogovorniki. Tekstilna i 'n usnjarska industrija se bo-?*a zlomili najkasneje julija, 16 delavci bodo začeli splošno - stavko, saj več ne bodo imeli - kai izgubiti. Svoje sindikalno delo in Probleme so za DE opisali narjeta Babnik iz Pletenine, ^■vetka Ipavec iz Almire PE ^°va Gorica, Zorica Bartol iz ekstila-Predilnice Medvode, ^ton Rozman iz Peka. Vsi Predsedujejo sindikatom svoji" Podjetij. Poglede in poli-iko republiškega odbora smrkata je razložil njegov pred-j*ednik Alojz Omejc, nekatere konkretne ukrepe sindikata P® je predstavila sekretarka "ranka Novak. i 1 ) »Smo eno redkih podjetij s posebno kolektivno pogodbo. Vsak mesec smo se potvarjali od odstotku zaosta-J3nja naših plač. Decembra pa i s° se šefi brez nas odločili le . 2a 60-odstotne plače. Janu-i aria je bilo še huje. Sporočili s° nam, da bomo dobili le Plače v višini zajamčenih OD ln 4.200 tolarjev dodatka za Prisotnost na delu. Na sestanku sem zahtevala, ?aj se januarske plače povedjo vsaj za rast življenjskih stroškov, vendar tega niso hoti sprejeti. Ker niso vedeli, kako bomo v sindikatu delo-Vali, so me nekateri vodje zasliševali. Ko je bilo vse to nyirno, me je poklicala kadrov-ska šefinja in povedala, da SerP z Zaloške ceste, kjer dela Večina delavk Pletenine, premeščena na lokacijo ob Letališki cesti. Premestitev me je Prizadela, ker bom odrezana °d mase delavk, med katerimi Sem rada delala in kjer je, po dojeni mnenju, tudi mesto sindikalne predsednice. Že naslednji dan sem brez pralce do pritožbe morala delati na novi lokaciji. Na odločitev San} se pritožila prek pravne službe svobodnih sindikatov ljubljanskega območja. Podjetje je v tem času izde-lalo tudi bilanco in jo oddalo, v®ndar o njej delavci ne vemo ničesar, tudi delavski svet je I ^ pozna. Pletenina dela z ve-nko kooperanti. Nekateri so tudi v Makedoniji. Za naše norme ne štejejo popravljanja napak kooperantov. Tudi različnih vzorcev nočejo šteti. Nljub temu nam včasih očitajo, da premalo delamo. Za tri delavke je dan predlog za °dpust, ker so bile spremljane P1 so ugotovili, da ne naredijo uovolj. Po kolektivni pogodbi Je to lahko razlog za odpust. Če sodim po rezultatih potovanja in po plačah, mislim, aa naše vodstvo ni v redu. Sedanji vršilec dolžnosti direktorja je že drugič imenovan na to mesto in razpis za to delo še ni bil objavljen.« nforjeta Babnik: J'Odstranili so me od delavk« SPLOŠNA STAVKA TEKSTILCEV BO PRED POLETJEM Cvetka Ipavec: »Sanacija bo uspela, če bomo dali mir« »Delamo v Almiri d. o. o. in pravijo, da smo kapitalska družba. Poznamo tudi Almiro Trade, mogoče je še kakšna Almira, vendar o tem nismo obveščeni. Nimamo podjetniške kolektivne pogodbe in tudi individualnih pogodb o zaposlitvi nam ne dajo. Plače dobivamo v rednem roku, so pa nizke in strokovnost je plačana veliko premalo. Naš generalni direktor Ratomir Kafol se za zamudo pri podjetniški kolektivni pogodbi izgovarja na naš območni sindikat. Delavke smo sklenile, da mora v primeru ukinitve Pletilstva Almira kupiti nov konfekcijski stroj, saj s sedanjim ne bomo dosegale norme. Spoznale smo, da se po dvajsetih letih pletilskega dela ni mogoče usposobiti za drugo delo v naši industriji. Nizke plače v Almiri imamo le zadnji dve leti. Od takrat je težko delati tudi v sindikatu. Sindikalisti se običajno sestajamo sami. Zadnjič pa nas je poklical direktor, in ko nam je razložil nekatere zadeve, mu ni nihče ničesar odgovoril. Zdi se mi, da je tako zaradi tega, ker vsakega, ki govori, obsodijo za nergača. Predsednik sindikata Almire je bil v disciplinskem postopku in je zdaj vratar - telefonist. Tako se je rešil težav z delavci, ki pa so ostale nam, zaupnikom, ki delamo med ljudmi. V Gorici imamo res lepo tovarno in vsi nas hodijo gledat. Italijani bi nas menda kupili, vendar ne za ceno, kot jo postavljajo naši lastniki iz Gorenjskega. Strokovnjaki so izračunali, da je naša tovarna vredna le milijon mark, to je toliko, kot stane nov elektronski stroj. Takšna nizka cena tovarne je posledica velikih Almirinih hipotek. V podjetju se govori, da bo Kafol izpeljal mehko sanacijo, če mu bomo delavci dali mir. Mi pa vidimo le to, da prodaja premoženje, ki smo ga ustvarili v času, ko je Almiro vodil prejšnji direktor. Vemo pa tudi, da Pristave na Bledu ne more prodati in da naše premoženje še naprej propada.« Zorica Bartol: »Delavcem 60-, šefom pa 100-odstotne plače« »O nas ste pisali, ko smo morale stavkati zaradi plač. Od takrat je nekoliko bolje. Celo pogodbe o zaposlitvi smo dobile, vendar so vanje vpisali stare točke namesto novih tarifnih razredov. Pred mesecem dni je naš sindikat od direktorja zahteval, naj to opravijo. Zahtevali smo tudi podpis podjetniške kolektivne pogodbe. Položaj naše firme je težak, ker ne dosegamo nobenih načrtov. Zato zaposlenim odbijajo odstsotke od plač po panožni kolektivni pogodbi. Delavcem v prvem in drugem razredu jemljejo po 40 odstotkov, meni, ki sem v petem razredu, 30 odstotkov, tisti v šestem razredu pa dobijo kar 100 odstotkov. Naš sindikat je zahteval odpravo teh razlik in pravičnejšo delitev. Ko je po naročilu direktorja to nekdo pripravil, smo se o novem predlogu hoteli pogovoriti. Direktorju sem povedala, da naj bi na našem pogovoru sodeloval tudi Miro Podbevšek, sekretar območnega odbora sindikata. Sporočil mi je, da se lahko z nami pogovarja le, če ne bo zunanjih svetovalcev. Pogovor, ki je predviden za 15. marec, je zato v zraku. Dolgujejo nam tudi drugi del plače za januar in za ta mesec nismo dobili tudi prevoznih stroškov in regresa za prehrano. Mislim, da so mene začeli preganjati po lanskoletni stavki, zlasti po obisku inšpektorja dela. Moji problemi so veliki, ker opravljam posebno zahtevno delo kontrole kakovosti. Prejšnji teden so mi izrekli suspenz. Lahko rečem, da sem zanj tudi sama kriva, ker sem ga nekoliko polomila. Organizacija dela je slaba, in ker nisem imela pogodbe z naročnikom, sem naročila narobe. Mislim, da se to lahko zgodi človeku, ki je prepuščen sam sebi. Vendar preja, za katero so mi izrekli suspenz, ni škart in jo je mogoče prodati in se o tem tudi dogovoriti z naročnikom, saj je še ni vrnil. Suspenz me je zabolel tudi zato, ker v naši firmi deset let ne dosegamo nobenih načrtov in je bilo veliko napak, za katere ni nihče odgovarjal. Ker je Predilnica v težkem položaju, potrebuje kadrovske okrepitve. Zaradi tega so zamenjali komercialnega šefa in na njegovo mesto imenovali sina predsednice upravnega odbora, naše bivše direktorice. V naši tovarni je do zdaj bil vodja vzdrževanja in ni pokazal ničesar. Za novo delo nima ne izobrazbe in ne izkušenj. Ta rešitev je lahko povezana s privatizacijskimi načrti.« Anton Rozman: »Naša dobra organiziranost gre direktorju v nos« »Naše podjetje je res v vrhu tako po kakovosti kot po cenovnem razredu, ki ga dosegamo v Nemčiji. Naše čevlje tam prodajajo po 80 do 100 mark, mi pa zanje dobivamo 25 do 30. Kar 85 odstotkov proizvodnje prodamo za marke, lire in dolarje. Izvoz omogoča preživetje podjetja, za plače pa je veliko premalo. Naša izhodiščna plača je sestavljena iz osnove, 25 odstotkov pa iz uspešnosti dela. Norme, ki so postavljene zelo visoko, v povprečju prekoračujemo le za 20 odstotkov in zato smo v lanskem letu imeli povprečno le 80 odstotkov plače po kolektivni pogodbi. Za letošnje leto načrtujemo 85-odstotne plače, ki jih bomo dosegli, če bomo norme presegli za 25 odstotkov. Naše povprečne plače v januarju so znašale 29.300 tolarjev. Najnižje so plačani tisti, ki izdelujejo obutev. Januarja je kar 35 odstotkov zaposlenih dobilo manj kot 20 tisočakov. To je posledica tega, ker je zelo veliko delavcev razporejeno v prvi in drugi tarifni razred. Peko še ni imel presežnih delavcev. Za nekatera dela v proizvodnji celo zaposlujemo na novo. V lanskem letu pa smo sprejeli program, po katerem bi se moral delež delavcev v režiji zmanjšati z 38 na 30 odstotkov. Tega cilja še nismo dosegli. Vodstvo podjetja je optimaliziralo zaposlenost v posameznih oddelkih. Program so izvajali za vsak oddelek posebej in ne tako, kot smo mi predlagali, da bi pogledali vse oddelke skupaj. Odvečni režijski delavci so dobili možnost prezaposlitve v proizvodnjo, vendar na nizko vrednotena delovna mesta. Delavke, ki so to sprejele, ne zmorejo tempa dela in vse zaostajajo za normami. Posamezni delavci so se pritožili, sodišče jim je dalo prav, vendar se na delo še niso vrnili. V svojem direktorju vidimo trdnega in odločnega moža, ki pa na žalost ne razume, da se z manj kot 20 tisočaki ne da živeti. Cenimo njegov karakter in poštenost, saj ne obljublja tistega, česar ne more izpolniti. Z njim se dobivamo enkrat mesečno in za nas si vedno vzame čas. Iz njegovih nastopov pa vidimo, da mu Branka Novak: »Splošni združenji tekstilne industrije ter usnjarske in obutvene industrije sta podpisali aneks k panožni KP. Aneks je registriralo tudi ministrstvo za delo. Naš sindikat torej ima partnerja, s katerim se lahko pogovarjamo. Republiški odbor pripravlja zahtevo za revizijo lastninjenja v sistemu Tekstil Ljubljana. Predlog bomo utemeljili z neurejenimi delovnimi razmerji in nespoštovanjem KP. Po naših podatkih večina delavk še zdaj nima odločb o zaposlitvi.« gre naša dobra organiziranost v nos. Mislim, da smo dobro organizirani tako znotraj podjetja kot tudi širše in na naše sestanke vedno pride kdo z območja ali iz republiškega odbora in Ljubljane. V Peku smo obdržali ves družbeni standard in še vedno plačujemo rekreacijo in športne igre naših delavcev. Naš problem pa so prenizke plače. In članstvo nas ocenjuje po njih. Prav zaradi plač mislim, da kot sindikalist nisem dovolj uspešen, čeprav naredim vse, kar zmorem. Če je kdo pripravljen to prevzeti, mu svoje mesto rad prepu- stim. Imamo 15 sindikalnih zaupnikov in vedno teže jih kadrujemo. Vsak zaupnik se mora vsakodnevno izpostavljati in za to ne dobi ničesar.« Alojz Omejc: »Vlada je kriva za naš položaj« V zadnjih treh letih se je število zaposlenih v tekstilni in usnjarski industriji zmanjšalo s 55 na 45 tisoč. Če bo šlo tako naprej, bo ostalo le deset odstotkov naših podjetij. Vzorec za naše nazadovanje lahko danes vidimo v Makedoniji. Voluharji z Zahoda plačujejo makedonskim tekstilcem le po 8 do 10 pfenigov na uro, kar je osem manj, kot je cena delovne sile v Nemčiji. Če se sedanja gibanja ne bodo ustavila, bomo tudi mi postali rezervat cenene delovne sile, in to se lahko zgodi v dveh do treh letih. Po mojem mnenju bo prva propadla primarna industrija, zatem pa še večina ostalih podjetij. Naš republiški odbor zahteva celovit razvojni program. Dosedanji rezultati kažejo, da privatizacija ne daje velikih rešitev. Petinosemdeset odstotkov de-lavacev dela še vedno v družbenem sektorju. Le za 20 odstotkov naših podjetij se zanimajo morebitni kupci in tisti, ki bi dali denar za dokapitalizacijo. Ob sedanjih plačah ni nobenih možnosti za delavski odkup, saj vsak novejši stroj stane milijon ali celo več mark. Mi za ta položaj krivimo vlado, ker ni ponudila nobenega programa ohranjanja gospodarstva. To, kar se dogaja zdaj, je začetek gospodar- skega kolapsa. Vlada ni zmogla niti zaščitne politike za naša podjetja. Pri nas je vsakdo lahko trgovec in uvaža prav vse, ne glede na naše zmogljivosti. Kaos je takšen, da celo naša velika podjetja raje uvažajo, kot da bi organizirala domačo proizvodnjo. Če se bo vse to nadaljevalo, bo pred poletjem napočil čas za splošno stavko našega sindikata. Vemo, da prav vsa podjetja pripravljajo nove spiske presežnih delavcev in na njih je tudi polovica zaposlenih. Ljudje vse to vidijo in spoznavajo, da s stavko ne morejo ničesar več izgubiti.« Franček Kavčič 11. marca 1993 SEnEM DNI V SINDIKATIH »Tako smo na psu, da osmega marca pri nas ne praznujemo že najmanj pet let, čeprav smo ženska tovarna,« so skoraj enoglasno dejale delavke v Dekorativni v Ljubljani. Naključje je hotelo, da smo tekstilno tovarno obiskali ravno osmega marca, da bi izmerili sedanji socialni položaj zaposlenih žensk. »Prej smo na ta dan dobile malico zastonj ali pa kakšno manjše darilo, zdaj pa že dolgo nič...« Pogovarjali smo se s štirimi delavkami, ki so zaposlene v proizvodnji od 15 do 33 let, s Sajo Simič, Darinko Goljar, Tilko Nemec, Anico Boldin in predsednico sindikata Alenko Baggia. V njih sta glodala negotovost in strah, kaj bo z njimi, če bodo ostale brez dela. Na glaš pa so povedale, da upajo na boljše čase njihove tovarne. Brez kančka upanja ni moč živeti. Najhujša je vsakodnevna negotovost. Na čakanju od 150 do 200 delavcev Časi razcveta Dekorativne so že zdavnaj mimo. Zadnje Le 188 tisočakov za celo leto »Le poglejte, koliko sem lani zaslužila,« nam je pod nos pomolila papirje Darinka Golja, ki ima za seboj že 25 let delovne dobe. Z 12 odstotki presežene norme, dodatkom za kakovost in delovno dobo je lani novembra dobila 16.774 tolarjev plače, decembra 17.774 tolarjev, januarska plača je približno ista. Vsega skupaj je Darinka lani zaslužila z regresom vred komaj Stroji v Dekorativni zlovešče molčijo. *| djetju, nobeno delo ni tako težko kot psihična napetost-Ubija ti voljo do dela. Tudi drugi občutijo podobno.« Doma jih je pet, živi skupaj s taščo, ima dva otroka. Hišo so si zgradili že pred 20 leti, ko so bila še ugodna posojila-Zdaj pa se le s težavo prebijejo skozi mesec. Nekako najtežje gredo besede iz ust Anici Boldin, ki si služi v Dekorativni kruh že 21. leto. Pa kaj tudi ne bi. Ima hčerki dvojčici, stari 17 let, obiskujeta srednjo šolo. Štiričlanska družina živi v stanovanju, ki meri 42 kvadratnih metrov, mož je brezposeln-»Lani smo štiri mesece živeli le z mojo plačo, dokler ni mož dobil nadomestila za brezposelnost, ki nanese po 15 tisočakov na mesec. Decembra sem zaslužila točno 18.790 tolarjev, januarja pa 21.160 tolarjev, z dodatki vred. Prekvalificirala sem se, zdaj sem ad- MED STRAHOM IN UPANJEM mesece je nenehno doma na čakanju od 150 do 200 delavcev. V ljubljanskem delu Dekorativne je zaposlenih 594 delavcev, v obratu v Laškem pa 160. Računajo, da se bo kriza tekstilne tovarne razpletla letošnjo pomlad. Če ne bo nepredvidenih težav, bo namreč Dekorativna spomladi začela delati s 70-odstotno zmogljivostjo. Gre za dva večja posla, in sicer proizvodnjo tkanin za notranjo opremo letal za eno od francoskih letalskih družb in proizvodnjo tkanin za pohištveno industrijo v Rusiji. Delavke so nam s ponosom razkazale kakovost in lepoto vzorcev tkanin za pohištvo, ki Darinka Golja: »Na jok mi gre, ko dobim plačo.« so bili razobešeni v sobi, kjer smo se pogovarjali. A kaj, ko na zunanjem trgu niso konkurenčni s ceno, čeprav je cena delovne sile pri nas zelo nizka. Dekorativna je že od lanskega oktobra eno od podjetij republiškega sklada za razvoj, torej eno izmed zavoženih slovenskih podjetij, na samem robu preživetja. Delavci živijo od plač, ki se vrtijo okrog zajamčenega osebnega dohodka. Se za te je moral poskrbeti sklad, za pokritje najnujnejših dolgov, banka je odredila moratorij za odplačevanje obresti, za zaposlene delavce pa je pomembno, da Dekorativna sploh obstaja. Delavke se morajo zadovoljiti z mizerno plačo, 75 ljudi, ki je na čakanju doma, pa je prejšnji mesec dobilo le zajamčeno plačo, to je 13.500 tolarjev. Delo za strojem je enolično. 188 tisočakov čiste plače. Skratka, kot dobra delavka z vsemi dodatki vred je Darinka lani zaslužila v povprečju le po 15 tisočakov na mesec! »Vsak mesec znova me je strah, ali bo plača ali ne, ali bom sploh dobila teh svojih nekaj tisočakov,« je zaskrbljena Darinka. »Najhuje je to, da pošteno delaš, da se trudiš, denarja pa tako malo. Včasih sem šla v gledališče, zdaj pa ne morem obiskati niti svoje mame v Senovem, ker je pot tja dva tisočaka. Imam dva otroka, najstarejša je poročena, živimo v skupnem gospodinjstvu. Mož plača položnice, jaz dam za hrano. S plačo, ki jo dobim, ne bi mogla preživeti sama sebe. Na jok mi gre, ko dobim plačo. To me zelo boli, čutim se ponižano. Ne morem si privoščiti, da bi si kupila bluzo ali da bi šla k frizerju. Niti tople malice si v službi ne morem kupiti. Od doma si prinesem kruh in jabolko, včasih popijem le čaj. Non stop moram garati, da preživimo, v službi, doma in še na vrtu.« Kdo ve, kakšne misli se ji pletejo po glavi, ko navija niti na valje, ko je treba narediti 360 navitkov na eno osnovo. Morda razmišlja o tem, kje bo staknila denar za hčerino maturitetno obleko. Hčerka bi tako rada študirala pravo. Ko ji je zadnjič povedala, da, bo morala študirati ob delu, ker Saja Simič: »Večkrat sem bolj lačna kot sita.« pri hiši ni dovolj denarja za normalen študij, se je hčerka zjokala. A kaj, tudi naj starejša hčerka študira ekonomijo ob delu... »Živim od plače in socialne pomoči« In tu je že druga zgodba. Saja Simič je zaposlena v Dekorativni že 15 let, je naj-mlajša med sogovornicami. Je samohranilka, ima devet let starega otroka. Je čistilka strojev. Z otroškim dodatkom, ki je 4 tisočake, dobi na mesec okrog 18 tisočakov. Ko plača položnice, ji ostane še kakšnih 4 do 5 tisoč. Od občine dobi socialno pomoč v znesku 3.600 tolarjev: to ji pomaga, da preživi. »Živim od plače in socialne pomoči,« pravi Saja Simič. »Zdaj sem večkrat bolj lačna kot sita. Moja glavna težava je enosobno solidarnostno stanovanje, v katerem stanujem, a bi ga rada odkupila. Sla sem v odkup za naslednjih 20 let. V naslednjih dveh mesecih moram plačati 105 tisočakov. Skušam prihraniti, kolikor je sploh mogoče...« Tilka Nemec: Nobeno delo ni tako težko kot psihična napetost v podjetju.« Anica Boldin: »Bojim se, da bom tehnološki presežek.« Socialne težave zaposlenih delavk so tako velike, da je moral lani sindikat v podjetju razdeliti 165.000 tolarjev socialnih pomoči. »Kar 200 do 300 zaposlenih bi moralo dobiti to pomoč vsaj dvakrat na leto,« meni Alenka Baggia, predsednica sindikata. »Pomoč je delil izvršni odbor sindikata skupaj s kadrovsko službo. Pomoč je enkratna, v znesku od 5.000 do 10.000 tolarjev. Hudo je, ko pride vsak mesec znova cela delegacija delavk spraševat, ali bo plača ali je ne bo. Strah jih je za svoje družine.« Delavke se upravičeno sprašujejo, kako bo 500 ljudi dobilo plačo, če od 48 strojev obratujejo le trije. V nedogled ne more več tako naprej. V zlatih časih je bilo v Dekorativni zaposlenih prek 6000 delavcev, ki so v glavnem delali za takratno jugoslovansko tržišče. A kje so že tisti časi. Zadnja leta je bilo tako slabo, da je veliko mladih, sposobnih ljudi odšlo. In kar je najbolj tragično, razprodali so celo dele tovarne, da so lahko delavcem izplačali plače. Moreče vzdušje Tilka Nemec ima že skoraj 33 let delovne dobe in bi se rada upokojila, če ji bodo v podjetju dokupili delovno dobo. »Delavka, ki je delala na mojem delovnem mestu in se je pred kratkim upokojila, ima 27.000 tolarjev pokojnine, jaz pa 17.000 plače,« je potožila. Pekli jo, ker je izpadla pri jubilejni nagradi. »Najhujša je napetost, ki jo je čutiti v po- ministratorka. Bojim se, da bom tehnološki presežek,« pove z grenkobo. Prekvalificirala se je, ker je invalid tretje kategorije, prekvalifikacije pa je plačal SPIZ. Zdaj dela v obratni pisarni. Sploh so vse naše sogovornice lažji invalidi, saj jim je težko fizično delo v tovarni načelo zdravje. Za Anico je bilo še posebej hudo lansko jesen, ko ni bilo denarja za šolske knjige in Alenka Baggia, predsednica sindikata: »Kar 200 do 300 zaposlenih bi moralo dobiti socialno pomoč vsaj dvakrat na leto.« zvezke, za ozimnico. Težko ji je bilo prositi za denar. Zanjo pomeni to veliko ponižanje, ki si ga ni zaslužila. Potem je prišla kolegica zanjo prosit, da so ji odobrili deset tisočakov. Hčerki imata zdaj štipendijo, vsaka po 5.700 tolarjev, a to je v glavnem za mesečno vozovnico in malico v šoli-Mož je zelo živčen, ne more dobiti druge službe, za seboj ima 25 let delovne dobe. Pravi, da se mu bo zmešalo. Delavke so povedale le delček tistega, kar jih teži, košček njihovega vsakdanjega trdega življenja, razpetega med strahom in upanjem, kaj jih še čaka. Bolje smo jih razumeli šele takrat, ko smo se sprehodili skozi ogromne dvorane tovarne, kjer v vsakem prostoru ropota le po nekaj strojev, drugi pa zlovešče molčijo-Zaposlenih pa skoraj ni videti- Marija Frančeškin, slike: Sašo Bernardi o ^ S n? 11. marca 1993 SEnEM DNI V SINDIKATIH KAKO SE POSTAVITI PO ROBU KRIZI . Skupna značilnost tekstilne usnj arskopredelovalne industrije Slovenije je, da nikoli ^ista bili deležni kake po-®ebne pozornosti ali podpore države. Prepuščenost samim s®bi in tudi nekakšnim notranjim tržnim zakonitostim P ker je bila medsebojna konkurenca za domačega kupca Zelo velika - pa je seveda lttlela tudi dobre strani, predam pa se je ta dejavnost naučila bosti z lastnimi stroški, kdjub temu pa menda položaj ni bil nikdar težji, kot je 'J zadnjih dveh letih, in obema dejavnostima bi bila malo ^ečja pozornost države dobrodošla. O tem, kakšen je današnji dan in kakšen bo jutrišnji, smo se pogovarjali s sekretarjema splošnih združenj teh dveh panog pri gospodarski zbornici Slovenije, Viljemom romatom z združenja za tekalno in Tomažem Menihom * združenja za usnjarskopre-delovalno industrijo. Država pestuje samo nekatere »Usnjarskopredelovalna industrija ima nekaj plusov in seveda tudi minusov. Dobro Zanjo je, da ima zagotovljen zunanji trg in s tem tudi delo, dobro je tudi to, da se je naučila poslovati brez pomoči države. Minus zanjo pa je kljub temu, da ima zunanji trg, ta, da pogoji poslovanja niso ustrezni za zagotavljanje konkurenčnosti. Gre za nesorazmerje med tečajem tolarja jn gibanjem poslovnih stroškov. Tako je pogovor začel romaž Menih, sekretar zdravja usnj arskopredelovalne 1 jdustrije pri GZ Slovenije, ^druženja, ki združuje 28 podjetij s 13000 delavci. Potem je nadaljeval: ^uspešnost poslovanja lahko Zagotovi samo uravnotežena ekonomska politika. Vendar ®la pri nas monetarna in te-Cajna politika vodeni na en način, bolj restriktiven, polivka dajatev, obresti in plač pa na drug način, bolj sproščen.« Čeprav v primerjavi s tujo konkurenco slovenski čevljarji, denimo, ne potegnejo krajše slamice, ko primerjamo kakovost izdelkov ali produktivnost, so kljub temu manj konkurenčni na svetovnem j6 hitel svinčnik zspiso-vat: v beležnico Menihove besede. Konkurenčnost zmanjšujejo Previsoki stroški poslovanja. Dajatve so med na j višjimi v Evropi, poleg tega je večina "®h dajatev vezana na zaposlenega delavca. Takoimeno-yane delovno intenzivne dejavnosti, kot je usnjarskopredelovalna, pa tekstilna in še druge, so zaradi tega relativno bolj obremenjene. Čeprav je bila usnjarskopredelovalna industrija Slovenije v veliko večji meri kot konkurenca iz drugih republik bivše skupne države Usmerjena v izvoz na zahodne tige,^ je vendarle pomemben delež dohodka zaslužila s prodajo v bivši Jugoslaviji. Toda v minulih treh, štirih letih je Ua tem trgu izgubila takore-koč vse: poslovne prostore in Zaloge. Najbolj nerodno pri 'f.sem tem pa je bilo, da je za finansiranje zalog najela kredite in te je bilo treba vrniti, zaslužka od pokradenih zalog Pa seveda ni bilo od nikoder. ,.a udarec je močno zmanjšal ukvidnost največjih prodajalcev v bivšo Jugoslavijo, Peka, manike in Alpine. V kasneje samostojni Sloveniji pa ni bilo pravega posluha za pomoč pri ublažitvi teh težav. Država je bila pripravljena pomagati samo podjetjem, ki so izgubljala zaradi slabih poslov v drugih državah, na primer v Iraku. »Kljub stalnim notranjim racionalizacijam poslovanja imajo podjetja premajhen delež lastnega kapitala, kar tudi zvišuje poslovne stroške in znižuje konkurenčnost na trgu,« je poudaril Tomaž Menih. »Na drugi strani pa v zadnjem času svoboden uvoz izdelkov, često dvomljive kakovosti, kaže na neustreznost ekonomske politike, zlasti pri tečaju in zaščitni politiki. V desetih mesecih lani so podjetja uvozila za 3,2 milijona parov čevljev, kar je za naš trg pomembna količina. Naš predlog vladi je, naj bi v nekako petih letih postopno izenačevali pogoje uvoza s tistimi, ki vladajo v EGS, tako da bi bili potem povsem enaki. To pomeni, da bi bil tudi pri nas uvoz nadzorovan (tako je zdaj v EGS), nad dovoljeno kvoto pa ocarinjen.« Na vprašanje, kako se vse to, kar je povedal o pogojih poslovanja dosedaj, pozna pri zaključnih računih poslovanja v lanskem letu, je Tomaž Menih odgovoril, da podrobnih podatkov še nima, torej ne ve, ali bo katero od podjetij v izgubi, zatrdno pa ve, da nobeno ne bo imelo kakšnega posebnega profita. V hudih težavah, pa vendar dobri izvozniki »Tekstilci smo bili vedno vrženi v vodo, plavati pa smo Tomaž Menih se učili sami. Na našo srečo so vsa ta desetletja tudi na domačem trgu vladali nekakšni zakoni trga, saj je bila domača konkurenca velika, zato smo se naučili paziti na stroške. In tudi danes v zdajšnjih pogojih, ki pa so res izredno težki, naredimo vse, da le ne bi bilo izgube. Ta trenutek še ne vem, koliko izgubašev bo po zaključnih računih za lansko leto v tekstilni industriji. Utegne pa letošnje leto biti zelo težko in nemara tudi odločilno za to panogo. S Skladom za razvoj je podpisalo pogodbe osem podjetij.« To so uvodne besede Viljema Tomata, sekretarja združenja tekstilne industrije pri gospodarski zbornici, ki pa niso v vsej zajetnosti predstavile trenutnega položaja te dejavnosti. Položaj v tekstilni dejavnosti je namreč izredno pisan. Za posamezna podjetja je bilo minulo leto najtrše dosedaj, za druga bo najhujše letošnje, vmes pa so seveda tudi podjetja, žal preveč redka, ki se lahko pohvalijo z dobrimi rezultati. Sicer pa so na nedavno tega minulem sejmu Moda 93 na Ljubljanskem sejmu nazorno, s številkami in podatki predstavili ozadje blišča sejemske prireditve. Tekstilna industrija je lani spet, kot nekaj let zapored, spet znižala obseg proizvodnje v predilnicah in tkalnicah za 6,6%, v proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov pa za celih 16,9%, kar je precej več od znižanja proizvodnje v industriji (povprečje 13,2 %). Proizvodnja se je morala prilagajati možnostim prodaje, zalog gotovih izdelkov si ni bilo več mogoče privoščiti in zato je veliko tovarn imelo »skrajšan delovni teden« kar pogosto. Močno je v lanskem letu upadlo število zaposlenih, za okoli 10000. Kaj to število pomeni, najbolje pojasni še podatek, da je bilo še pred koncem leta 1991 v teh dveh dejavnostih tekstilne industrije Vili Tomat zaposlenih okoli 50000 delavcev. Nekaj let poprej pa celo okoli 70000... Trditve o sposobnosti tekstilcev, da znajo paziti na stroške, potrjujejo podatki o plačah pri proizvajalcih preje in tkanin so za industrijskim povprečjem zaostajali za petino in so bili v primerjavi z vsemi industrijskimi dejavnostmi krepko na zadnjem mestu. Proizvajalci končnih izdelkov so si lahko privoščili malo manjše zaostajanje za povprečjem plač v industriji - zaostajali so samo za slabih dvanajst odstotkov. »Da položaj ni rožnat, potrjujejo tudi podatki o likvidnosti,« je dejal Viljem Tomat. »V lanskem decembru je bilo v podjetjih, ki so imela več kakor pet dni blokiran žiro račun, zaposlenih kar 19500 delavcev, to pa je več kakor 40 odstotkov vseh zaposlenih v tej dejavnosti. Osem podjetij pa skuša svoje težave reševati s pomočjo Sklada za razvoj.« Ob vseh težavah, ki jih ima ta industrija in kljub temu, da jo država dokaj zanemarja, ostaja pomemben izvoznik. Klasičnega izvoza je bilo v lanskih 11 mesecih za 205 milijonov dolarjev, uvoza pa za 164 milijonov. Pokritost uvoza z izvozom je bila 125-odstotna. Zraven pa niso všteti dodelavni posli, ki so v bistvu čisti izvoz, in teh je bilo po vrednosti tudi za okoli 200 milijonov dolarjev. »Kajpak bi bili ti rezultati lahko še precej boljši, če bi bil tečaj tolarja primernejši za izvoznike,« je dodal Tomat in nadaljeval: »V letošnjem letu bo položaj tekstilcev zelo težak tudi zaradi neustreznega tečaja, kajti razmere na zahodnoevropskih trgih se slabšajo, zaostrujejo. Recesija in ostra konkurenca bosta potiskali cene navzdol. Naša industrija pa nima sredstev za nujno modernizacijo proizvodnje, ki bi znižala stroške na enoto izdelka in hkrati povečala kakovost izdelkov. Torej bi bila za dokapitalizacijo skorajda potrebna pomoč države, da bi se ta dejavnost lahko lotila proizvodnje kakovostnejših izdelkov in se otresla proizvodnje masovnih, cenenih izdelkov. Brez pomoči bi bila preobrazba tekstilne industrije prepočasna...« Kakšna bo prihodnost te dejavnosti, je v dobršni meri odvisno od rezultatov raziskave o možnostih prestrukturiranja podjetij tekstilne industrije, ki jo v okviru fonda-cije PHARE opravlja nekaj tujih svetovalnih firm, končana pa bo predvidoma letos poleti. Zajela je vsa podjetja, šesterico pa bodo analitiki »pogledali« globlje in na tem vzrocu svetovali, kaj in kako spremeniti. Obenem bodo konkretneje predlagali oblike trženja, možnosti skupnih vlaganj, dali namige za naložbe itd. »Ker gre za dolgoročno zagotovitev neranljivosti in pro-fitabilnosti posameznih podjetij in prek njih cele dejavnosti, sem prepričan, da bo raziskava vredna stroškov in da bo upravičila zaupanje,« je končal Viljem Tomat. Boris Rugelj, Foto: Sašo Bernardi Sanacija tekstilnih in usnjarskih podjetij SKLAD ZA RAZVOJ BREZ VIZIJE RAZVOJA Kaj se gre Sklad za razvoj v tekstilnih in usnjarskih podjetjih? To je vprašanje, ki še kako muči vodilne ljudi panožnega sindikata. Predsednik Alojz Omejc in sekretarka Branka Novak sta pričakovala, da bo Sklad namesto slabih direktorjev angažiral nove izkušene strokovnjake. Name-' sto njih pa so postavili mlade in neizkušene ljudi, ki se namesto s proizvodnjo in prodajo raje ukvarjajo z analizami. Omejc je prepričan, da novim šefom stvari uhajajo iz rok. Tisti, ki vodijo Konus in Ciciban, so »uspeli« izgubiti dosedanje kupce. Novi šefi tekstilne industrije sploh ne poznajo in ne vedo, kakšno odgovornost so sprejeli. Namesto da bi delali z ljudmi in jih zaposlili ter motivirali, jih raje šikanirajo in upajo, da bodo na ta način zakrili položaj posameznega podjetja. Sindikalisti do zdaj niso spoznali nikogar, ki bi lahko rešil firmo. Sposobni so le za vodenje podjetij v stečaj. Eden od kričečihi primerov je blejska Vezenina, kjer je dezorganiza-cija dela popolna in se zato sindikalisti čudijo, da firma v podjetjih tekstilne in usnjarske panoge težko govorili posplošeno. Tembolj, ker so šla nekatera že v stečaj (npr. Metka, Celje) in sklad proti temu ni naredil prav nič. Za nekatera druga (npr: Dekorativno) pa vendarle kaže da se utegnejo izkopati iz velikih težav. Kljub temu bi lahko rekli, da je spričo stanja, kakršno vlada v skladu, značilno dogajanje v Konusu iz Slovenskih Konjic, ki je bil svojčas v samem vrhu te industrije v Jugoslaviji, zdaj pa je že dve leti v agoniji. Želja zaposlenih, da bi se iz nje izvili z vstopom v sklad lansko jesen, se žal ni izpolnila. Prav nasprotno: poslovni sistem Konusa od vstopa v sklad pospešeno razpada. To je zelo zjezilo tamkajšnji svobodni sindikat, ki skuša s stanjem v podjetju seznaniti vse pomembnejše občinske in republiške dejavnike. Iz razumljivih razlogov kajpak, kajti vedeti moramo, kaj je Konus doslej predstavljal za Slovenske Konjice, da je v njem pogosto našla kruh cela družina in da bi z njegovim morebitnim stečajem pri- katu posebej opozarjajo, da gre sedaj še za 1100 zaposlenih delavcev, od katerih je odvisna socialna varnost nekaj-kratnika tega števila. Grožnje, da »delavci v prihodnje ne bodo več pripravljeni poslušati praznih marenj v stilu delaj in moli« ali pa da bo »trpljenje tega sveta poplačano na onem«, še najmanj pa tistih v nobenem primeru ne bo moglo amortizirati izgube tolikšnega števila delovnih mest, kar je pripisati formuli sklada, po kateri je delovnih mest lahko le toliko, kolikor jih prenese prodaja oziroma zaslužek. Popolnoma nič pa se sklad ne trudi, da bi morebiti poiskal nova delovna mesta. Delavci so prepričani, da je Konus zašel v takšne težave v precejšnji meri zaradi zunanjih vzrokov (izguba jugoslovanskih trgov, manjši izvoz, tečaj, obremenitev plač itd.), spričo česar je država dolžna prispevati svoj del k sanaciji in ohranitvi potrebnega števila delovnih mest. Kakšno stanje vlada ta čas v Konusu, si bomo še najlažje predstavljali, če vemo, da znaša seda- Slečai Metke I * stečaj tamkajšnje e lili ®S na veliko nat poklicala nadelo 40 delav- ljica Petra Mljač-Giacomelli, ki je Last Sklada so tale podjetja tekstilne in usnjarske industrije: Vezenina, Dekorativna, IPOS, Metka, MTT-Melje, Sukno, Tekstilna tovarna Sežana, Ideja, Tekstilna tovarna Majšperk, Ciciban, Konus in Galant. Po podatkih republiškega odbora sindikata se je položaj izboljšal le v MTT, ker so proizvodnjo povečali za več kot 100 odstotkov. Vzrok za to pa je prava kadrovska rešitev. Po odstranitvi Taksa je vodenje MTT prevzel eden od bivših direktorjev tega podjetja. Po zadnji podatkih pa sc očitno nekaj dogaja tudi v Dekorativni, ki naj bi pomladi začela delati s 70-odstotno zmogljivostjo. Podjetju je namreč uspelo pridobiti dva večja posla, in sicer proizvodnjo tkanin za notranjo opremo letal za eno od francoskih letalskih družb in proizvodnjo tkanin za pohištveno industrijo v Rusiji. sploh še obstaja. V kamniško Idejo kličejo sindikaliste vsak teden. Republiški odbor je Skladu večkrat predlagal pogovor o problemih teh podjetij. Na vsa pisma in klice pa RO ni dobila nobenega odgovora. Iz tega lahko sklepamo, da bi o vlogi Sklada za razvoj šlo do težko obvladljivih socialnih napetosti. Takšno spoznanje je ljudi v svobodnem sindikatu prisililo, da na »stvar gledajo nekoliko širše« in ne zgolj »skozi oči nekaj bodočih podjetnikov - obrtnikov, ki bi čez čas zaposlovali le toliko delavcev, da bi preživeli svoje družine«. V sindi- o »svetli prihodnosti«, so torej človeško razumljive. Svobodni sindikat v Konusu opozarja, da imajo delavci te »svetle prihodnosti«, ki se jim kaže v Rdečem križu, Karitasu in Krambergerjevem skladu čez glavo. Sklad se je sanacije Konusa polotil v zanj značilnem stilu, ko iz enotnega poslovnega sistema lušči tako imenovane profitne enote. Zdaj je v Konusu 250 trajno presežnih delavcev, od katerih marsikomu po mnenju sindikata grozi dokončna brezposelnost. Z ukinitvijo holdinga oziroma skupnih strokovnih služb naj bi izgubilo delo še dodatnih 100-150 delavcev. Po mnenju sindikata ministrstvo za delo brez zavoda za zaposlovanje nji fizični obseg proizvodnje le 47 odstotkov tiste iz leta 1986, ko je bil največji. Kakšne sanacije se loteva sklad v tekstilnih podjetjih? O tem te dni kroži mnogo informacij. Ena najbolj problematičnih za naš nadaljnji razvoj pa je prav gotovo tudi tale iz Slovenskih Konjic: »Zadnji dogodki kažejo, da bodo nova podjetja opravljala pretežno nezahtevna fizična dela, saj ni nikakršne vizije razvoja, medtem ko so kadri pokupili družbena stanovanja in odšli. Z novo organizacijo pa bo odslovljen še preostali del strokovnjakov. Z njimi seveda odhajajo tudi tehnologije, tržne zveze itd.,„kar je lahko v prihodnje usodno.« F. K., 1. K. SEnEM DNI V SINDIKATIH I EE 11. marca 1993 TUDI DOBRA PODJETJA TONEJO Če bi se v Sloveniji vsi, ki imajo v rokah politiko in gospodarstvo oziroma gospodarstvo in politiko, znali in hoteli, dogovoriti, kaj sploh hočemo, in obenem dojeti, da ne morejo prenekateri živeti na veliki nogi na račun drugih, to je na račun mizerno plačanih delavcev, bi večina Slovencev spala precej mirneje. Ne bi Anton Gros bilo toliko krivic, na cesti ne bi imeli množic mladih ljudi, ne bi živeli v tolikšni negotovosti in strahu pred jutrišnjim dnem in ne bi se iz dneva v dan potapljala celo tista podjetja, ki delajo na evropski ravni in za Evropo. Našim davnim prednikom so nekoč jemali desetino. Danes, ko naj bi bili prvič v zgodovini slovenskega naroda gospodar na svoji zemlji, nas naša lastna oblast veliko bolj stiska za vrat. In jemlje veliko preveč. Zato ladja, ki ji pravimo gospodarstvo, nikakor ne more zapluti v želj eno smer. Je prepolna prisklednikov in med seboj sprtih ljudi, ki sicer sposobnemu moštvu samo škodijo. V podjetju je vse v redu, zunaj pa... Med tistimi, slovenskimi ladjami oziroma podjetji, ki naj bi bila steber našega gospodarstva, je prav gotovo tudi kranjska Planika, podjetje za trženje in proizvodnjo obutve. Planika se je že pred desetletji usmerila na zahtevnejša evropska tržišča. Začela je dolgoročno poslovno sodelovati s priznano nemško firmo Adidas in drugimi uglednimi evropskimi proizvajalci obutve. Leta 1990 je pričela poslovno sodelovati s firmami Meindl in Lowa in se vključila v proizvodnjo obutve za najzahtevnejši program trekking in gorsko pohodništvo. Za zahtevnejše tuje partnerje Planika izdela več kot 8000 parov kakovostne in druge obutve dnevno. Klub vsemu omenjenemu, tehnologiji na evropski ravni in temu, da Planika vnovči 85 odstotkov svojih izdelkov na zahtevnem tujem trgu, pa so delavci tega kolektiva več kot zaskrbljeni. »Ob vseh spodbudnih rezultatih, ki smo jih dosegli v Pla- niki, me močno skrbi, da ne bomo mogli zdržati čedalje težjih bremen in da se bomo pridružili tistim, ki so v sedanji krizi že shirali,« opozarja Anton Gros, direktor Planike, eden izmed dobitnikov letošnjih najvišjih priznanj za gospodarstvo, ki jih podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije. »Zato sem visoko priznanje sprejel z grenkimi občutki. Še enega udarca ne bomo preživeli, močne banke in močna nadgradnja pa bodo postale same sebi namen...« Direktor Anton Gros, ki je na čelu velikega kolektiva že 17 let in mu še zdaleč ni vseeno, kaj bo s podjetjem jutri, je pred dnevi napisal pismo vladi, Banki Slovenije, ministrstvu za finance in ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Opozoril je, da je Planika še vedno zdravo podjetje, a se utegne kaj kmalu pridružiti tistim, ki so klecnila, če vlada in drugi pristojni ne bodo hitro ukrepali. Planika, ki v matični tovarni v Kranju in v obratih v Turnišču, Tolminu, Breznici, Lukovici in Majšperku zaposluje 3400 ljudi, je eno izmed redkih podjetij pri nas, ki proizvodnjo povečuje in ne odpušča delavcev, temveč jih s proizvodnjo še zaposluje. Tako kakovost proizvodnje kot tudi tehnologija pa sta, kot že rečeno, na evropski ravni. Znižati obremenitve, oklestiti obresti, razvrednotiti tolar Kljub izjemnim gospodarskim dosežkom se Planika ne bo obdržala, če ne bo prišlo do prepričanja, da sedanja gospodarska politika vodi edinole navzdol. »V štiridesetih letih smo bili priča različnim gospodarskim politikam. In po toliko letih smo se znašli v situaciji, ki je za gospodarstvo na moč ne- ugodna. Na dlani je, da se bo morala družbena poraba prilagoditi možnostim, ki jih nudi gospodarstvo,« pravi direktor Gros. »Slovenija je majhna država, zato je nujno, da je gospodarstvo izvozno usmerjeno in da se dokopljemo do racionalnih serij in nizkih prizvodnih stroškov. To med drugim pomeni, da nam mora gospodarska politika omogočiti enake vhodne stroške, kot jih imajo naši konkurenti. To pa sedaj niti približno ni tako. Ozrimo se __ na obresti, prispevke, pa davke na plače... Lani so se cene na drobno povečale za 93 r odstotkov, podjetniški tečaj v pa samo za 62 odstotkov. ] S tem je prišlo do razkoraka, c ki ga ni moč nadomestiti z no- v tranjimi rezervami. Na vseh ^ ravneh družbe bomo morali spoznati, da tržno gospodarstvo zahteva motivacijo in in-ciativo vseh, da bomo lahko t zadovoljili kupca. Kljub vsem c težavam pa sem prepričan, da i smo sposobni prebroditi seda- c nje težave, vendar ne čez noč. 5 Potrebna bo še vrsta let marljivega dela in strpnega vključevanja v evropske tokove..." Ukrepe, ki bi jih morali sprejeti v Sloveniji, da bi ohranili vsaj tisto, kar je 1 ostalo v gospodarstvu zdravega, so v Planiki strnili na več področij. Tako bi bilo nujno potrebno z dokapitalizacijo pomagati podjetjem, ki so izgubila del svojega premoženja v nekdanjih jugoslovanskih republikah. Tolar je močno precenjen, kar še zlasti tepe izvoznike. Razvrednotili naj bi ga za najmanj 15 odstotkov. Treba bo tudi znižati obrestne mere bank. Nujno bo znižati tudi obremenitve 1 osebnih dohodkov, in sicer 1 vsaj za 20 odstotkov. f Če predlaganih ukrepov ne bo, pravijo v Planiki, se bomo morali posloviti še od tistih podjetij, ki so sedaj še na po- Andrej Ulagu KAR JE DOBRO ZA HIMALAJCE IN UNPROFOR, NI DOBRO ZA NAŠO VOJSKO IN POLICIJO V zapletenih razmerah gospodarjenja, ki so številna podjetja pripeljale na rob propada, so v marsikateri tekstilni tovarni izredno zadovoljni, če svoje zmogljivosti zaposlijo z dodelavnimi posli za tuje partnerje, četudi je zaslužek kaj pičel. V takšnih razmerah pomeni kar manjše olajšanje, če slišiš, da so se kje odločili za precej smelejšo pot in si z lastnim znanjem in inovacijami v proizvodnem postopku zagotovili možnost boljših časov za tovarno in delavce. Tako nas je pred kratkim pritegnilo, ko smo v dnevnem časopisu prebrali, da je Kristina Shawish iz kočevske Opreme dobila za svojo inovacijo v proizvodnem postopku nagrado slovenske gospodarske zbornice. Odločili smo se, da bomo skušali ugotoviti, za kakšno inovacijo gre in kaj pomeni za podjetje. Kristina Shawish je inženirka kemije in je direktorica plasteks programa v proizvodnem in trgovskem podjetju Oprema Kočevje. Ob tem programu, ki bi ga jasneje opredelili, če bi rekli, da gre za oslojevanje tekstilij, se podjetje ukvarja še z izdelavo pohištva, predvsem laboratorijskega, turizmom in gostinstvom ter inženiringom. Po prevladujoči usmeritvi proizvodnje podjetje sodi v testilno panogo. Ko smo povedali, da gre pri poroteksu za oslojevanje tekstilij, smo najbrž povedali še premalo. Najbolje je, če povzamemo pripovedovanje Kristine Shawish. Tekstilije so v svoji prvotni, izvirni uporabi funkcionalne kot zaščita pred različnimi vremenskimi vplivi, je začela. Oplemenitena oblačila za zaščito pred vremenskimi vplivi so bila že pred štirimi stoletji impregnirana z .različnimi olji. Pozneje so tkanine impregnirali s parafinskimi, nato pa silikonskimi in kasneje še s flourkarbonskimi smolami. Vzporedno s tem so se pojavljale tudi oslojene tkanine. Najprej so bile tkanine gumirane, pozneje oslojene s PVC in PUR polimeri. Pri oslojenih tkaninah oziroma izdelkih iz njih gre predvsem za dve veliki skupini oblačil - za zaščitna in delovna oblačila ter za oblačila za šport in prosti čas. Tekstilije za zaščitna in delovna oblačila imajo glede na namen uporabe različne zahteve, na primer vodotesnost, težko vnetljivost, zaščito pred vročino, bakterijami, radiološko-biološko-kremijskimi vplivi in sevanji. Oblačila za šport in prosti čas morajo uporabniku nuditi poleg funkcionalnosti (zadrževanja toplote in suhosti tako pri telesnih aktivnostih kot v mirovanju) še modni učinek. V zadnjih desetletjih je bilo v svetu v tem segmentu veliko inovacij. Tako so v Opremi prvi na območju bivše Jugoslavije in celo Vzhodne Evrope razvili specialno oslo-jeno tkanino - poroteks - ki sodi v razred tekstilij visoke tehnologije. To vrsto tekstilij so leta 1989 tudi patentno zaščitili preko ženevskega patentnega urada. Da ne bomo preveč suhoparni in za nestrokovnjaka nezanimivi, povejmo, da na poljubno tkanino, ki ima na-menjenosti oblačila pričakovane lastnosti, nanesejo posebno poliuretansko pasto (debelina nanosa je 0,025 do 0,05 mm), ki zagotovi da tkanina onemogoča prepuščanje vode in vetra, hkrati pa prepušča znoj v obliki vodnih par. Seveda nas je zanimalo, v čem je bistvo inovacije Kristine Shawish. Najprej je zatrdila, da ne gre zgolj za njene zasluge. Sedanji postopek oslojevanja, s katerim so precej daleč, je po njenem mnenju razultat dela njenih predhodnikov, ekipe sodelavcev, ki se sedaj ukvarja s tem, pa tudi pomoči in servisa od zunaj, tudi iz tujine. Tehnološke do-vršitve tega procesa po njenem mnenju ni nikoli, res pa so pri njih uspeli do določene faze, ki zadovoljuje in zagotavlja tudi stalno raven kakovosti. V Opremi so pred leti izdelovali precej cerad za tovor- njake, takrat so tkanino pla-stificirali. Izguba južnih trgov jih je prisilila, da so vse sile usmerili v razvoj novih izdelkov, in razultat tega je, da imajo danes v proizvodnem programu kar okoli 70 odstotkov izdelkov, ki so jih razvili v zadnjih letih. Zato je tudi poroteks tako pomemben zanje. In prav razvoj oslojevanja - vse surovine razen organskih topil so uvožene, stroji pa so nemški - je plod domačega znanja, na katerega so upravičeno ponosni. Da poroteks funkcionira kot človeška koža (vodotesnost, odpornost proti vetru, dihalna aktivnost), pa je treba ogromno znanja in razvoja. Izredno pomembna je priprava poliuretanske paste in poznejši postopek termoko-agulacije v želirnem kanalu. Ta zagotovi, da selektivno izpari najprej topilo, nato voda in pri postopnem zviševanju temperature pride do koagu- Kristina Shawish se ukvarja z oslojenimi tekstilijami lacije in oslojitve. In seveda, da oslojitev zagotovi pričakovane lastnosti tekstilije. Pozneje nam je predsednik poslovodnega odbora Opreme Božidar Zajc pripovedoval, kako so v tem izdelku videli svoj strateški program, ki lahko nadomesti propadajoče trge in omogoči izhod iz krize z lastnimi močmi. Vsi zahtevni mednarodni testi mnogovrstnih lastnosti poroteksa, ki so jih opravili, so dokazovali prednosti tega izdelka. Pa je trajalo veliko časa, da sta bila dva pomembna tržna segmenta, za potrebe katerih je poroteks kot nalašč - vojska in policija - sploh pripravljena preizkusiti ustreznost izdelka. Potrebno je bilo veliko potrpežljivosti in dokazovanja, da so najprej opremili lokalne specialce, ki so testi- / rali izdelek, nato lovce, gozdarje, terenske elektromon-terje, himalajsko odpravo, pa poštarje in raznašalce časopisov. Zajc je povedal, da se je . lani trg za njihove izdelke skrčil na 30 odstotkov nekda- | njega, pa so danes po zaslugi novega izdelka spet na 80 odstotkih, obeti pa so še ugod- t nejši. i V letu 1991 so z ničle prišli c na 200.000 DEM realizacije na * mesec, letos imajo za cilj že j 250.000 DEM, prihodnje leto t 400.000 DEM. Zmogljivosti za proizvodnjo poroteksa imajo j velike, kakovost izdelka je iz- f pričana, sedaj bodo morali ( ofenzivno tržiti, ponuditi 1 enake ali manjše cene kot konkurenca, ugodne dobavne roke in plačilne pogoje. Značilnost proizvodnje izdelkov iz poroteksa je proizvodnja za znanega kupca, maloserijska proizvodnja, zato je potrebna velika fleksibilnost in pameten inženiring. Očitno so v Opremi tega sposobni, saj so zagotovili normalno delo in perspektivo za svoje delavce in številne kooperante. Ni jim bilo težko pravočasno navezati stike z Unproforjem in prodati svoje izdelke, težje pa jim je na primer prodreti v Rusijo, saj bi bili sicer konkurenčni, manjka pa jim podpore kapitala. Za drugačno in novo poslovno filozofijo, kakršno zagovarjajo v Opremi in ki bi bila lahko tudi vzorec za izhod iz sedanjega položaja za druga podjetja, namreč v družbi še ni pravega razu- ' mevanja. Očitno je še vedno več razumevanja za milijone ton, kosov ali kilometrov... j Igor Žitnik |E3 TE . SEnEM DNI V SINDIKATIH ;e a ie 3 »j /. i, i- b li L- 0 n a VEČ KOT 1.000 TREZNIH GLASOV NI POMAGALO ,Kar vsi slovenski sindikati so se končno streli in se pridružili Svobodnim sindikatom ^ zadnjem klicu k razumu pred parlamentom, ■‘■oda slovenska oblast bi ne bila slovenska °blast, če ne bi bila zaprta v svoje kabinete in y. gmotnih in miselnih višavah gluha za glas tistih, ki so jo izvolili. Teoretiki zdaj lahko razglabljajo o zamrznili plač in njenem skladju s socialno demokrati o ter o razlikah med liberalno demokracijo ln skojevskim liberalizmom. Sindikatom pa °stane le eno - zakon o zamrznitvi plač morajo zrušiti za vsako ceno! Pri tem verjetno ne bodo več tako složni oziroma težko jih bo organizirati v enotni akciji. Kdo bo zakon rušil z umikom aneksa, na katerem zakon vendarle sloni in torej z njim tudi pade. Potem je tu ustavni spor pa zbiranje podpisov za referendum in tudi stavke so že pred durmi. Zakon je že v postopku sprejemanja povzročil tolikšne svojemu namenu nasprotne učinke, da jih bo ob še tolikšnem njegovem spoštovanju težko nadoknadil. Prava škoda pa seveda šele sledi. C. B. Dušan Semolič med člani delovnega predsedstva l- « li >i e > r a o ir d r r e ti li l- ti o e r e o H a i i 5 ) 1 ) i i t i i L t 1 l i i i i L ; ) Uro pred zasedanjem državnega zbora so delegati Svobodnih sindika-:0v napolnili dvorano kina Vič in nadaljevali izredno konferenco, ki se začela prejšnji teden. “Zbrali smo se zaradi spopada z državnim zborom in zato, da bi °krepili obroč okoli parlamenta,« je za začetek dejal Dušan Semolič in Uadaljeval: »Slabo se piše vladi, ki vidi ključni problem v plačah. Volitve bodo kmalu in takrat več ne bodo šteli lepi plakati, ampak le konkretna dejanja. Gorje čaka tistega, ki računa, da je potrpljenje božja ^ast in se z njim maže. Svobodni sindikati porazov ne priznavamo in se bomo še naprej borili Proti zakonu, tudi če ga bo državni zbor še enkrat izglasoval. V poštev Pride več načinov. En ustavni spor smo že dobili in tudi ta zakon lahko Pade, ker ni skladen z zakonom o delovnih razmerjih. Lahko zberemo ‘Udi 30.000 podpisov, kar je dovolj za zakonodajni referendum.« F. K. UbŠA/V SEMOLIČ: »Strele v nevihti lete k vrhovom, a zagotavljam da bomo dosledno spoštovali voljo našega članstva. Sindikati smo Preživeli vse vlade, pa bomo tudi to!« •JANEZ DRNOVŠEK sprenevedavo pleteniči o pripravljenosti na poga-lanja s sindikati in upanju, kako bodo sindikati pokazali zrelost. ALBERT VODOVNIK je že »dozorel« in prvi napovedal stavko SKEI. TUDI POTRPLJENJE IMA MEJE ______ V'€B S MAK! i« tošmmmm $88*112*0* .. : Zborovalci v kinu Vič . Niko Rak - SIP Šempeter: »Bili smo simbol naše panoge, zdaj smo Ivan Kramer: »Upokojenci smo bili zanimivi za stranke le pred voli-simbol propadanja.« tvami. Zdaj nam, tako kot delavcem ostane le še sindikat.« Sporočamo Vam, da sindikati podpisniki Aneksa k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo ne priznavamo administrativnega urejanja plač in odločno nasprotujemo odločitvi državnega zbora, ki je zakon sprejel. Zato se ne nameravamo udeležiti sestanka, ki ga je sklicalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, na katerem bi obravnavali izvedbene akte interventnega zakona o plačah. Podpisniki: KONFEDERACIJA SINDIKATOV PERGAM Dušan Rebolj SINDIKAT DELAVCEV POSLOVNIM BANK V SLOVENIJI KONFEDERACIJA SINDIKATOV 90 Boris Mazalin NEODVISNOST - KONFEDERACIJA NOVIH SINDIKATOV SLOVENIJE Franc Tomšič ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE Dušan Semolič oai-o^SjJJj^.o-SopoaicflnscoaJcOoO A-d oO>tziT3 o>u A <-> 0 13 "o "£ 2 i>5” 2 A .b •TE Š2|^3^ = 1^1 o-;h « ** * g ca t A &>o -S V« -3 « l m - -E- Š 3 | >N 6 ll3 8 ° ;s §• g 5 $ E § * - g .. vii'v-.,-,v- . . ^ 4 £2.g g F» S I N .M .52 «£g3 CL Cti rH ^ _ »NrtgS . r3 e g g ia o s ° o £ .2fi« .O ti M O A Ulili LIP «•»8 ”-9 ag 'S °sssSl "3sf'&b*ss!|tx& lll1f " 8 ag « -5 o s 'M'§'goNtiŠE3 fa3il5|S e °?: |;§ =4 C Q * r-H 'E o ti « 1 ■ i d, M N iqiii!l ®l!l :J.lf Militi 5i:$|St:g -”;s|!Sš lUp Ul Pfilin _ ti -g g -g Ji g^ ti § M ti lil sil > a|.gi‘ctil š-g cg g § $ s o g 3- i ^®So'8h^'g,S.‘w-SM 1 g o iH 5 3 3 -11 ▻ w . ti| | N° °A | ti g .S >| -g N _ N>23-§ p* «|j.* i?it“.;-if:'š$i *«*■$* >« - 3 ;s > O -o ° « C 3 c § ti N (1) ;eii!l«< . .5 ti N g ^lllljs igli 4141 Url:- ~ > O ^ l^ilpSsl St6&i6lčfN*l| to fl N fi o| qf s — *• ^ *p s -5 o ti o -s as-; 9 ■ Q.s š fH N Hilljg Qšf * s-! 3 S, 2 g-S H V) llrsrg |SS §.‘8 m •-, s p ^ ti o % s go* §< ti 1 £ In P i” e o ° »il| o l-i .,- >0 ti > ti J3 N ti O s®«= Qj CT5 tJ b o og^S O d ti o toA § .Si, s > ti ti 2 E “i ti to> 3 ti < n/4 n -g d § >|;5 ti a g O -§ s isa^iosrg « e ■o » A° ||£|l||i|| •° k ti S -rt >0 O ,-§si s ti -ci ž~ ti ti >Nj 5* ^'5 « •F i" §-§ §.:e |Nf 1-ss^ £»?? til 3 to I ,°i e 'e : 1 E'* S & mu |.fj |lil!|5| ilillil ISl ili|l!ilHl IHS Ml titlll ||ii! lilij iiiutit 5!m g-S-Sf-S ti‘p g •g|fs « o^is-8 §=§-3 8-g SnPs tio.S-eti.^OOf^-js.p; ti ^ 5 -h: S N co S co S O).5 ^ ti « S š-šE s'£ § ti Is § S-šiASjr-g-ff aiccd£?a)B>5 o. g e 'S a S g .g. oEj^SS M o ^ jjH > i °lZ| ^'E1^ . N ■5'S’ S ” o « a
    4E>K«„E .g,'ti S C3 O 'S =’.9,"E’ c "O P N li6Silii|::iil f|lir&|ilIM^ i.•iaHi^a0,S51s5. tigi-g o ^ w > >«« e i‘§ E 5 .rS <«‘M 'ti S ti tab o - ^ > E > .S liS5|p = §-> t:t«i«<:ii 'o 'So r ,S S sl|i !5 e; S .E .S -g £ s E M O E Ig M p, e -S IpMifiiit, “liiižiifiH _ v o* ti o ^ ^ &5 s li N ^ o 60 . o-s s 3 li-; g s o §-§ §a§ s:s I; f siS S-2'gg, tl :e ^ g s s ti :s.i5 ^ i 2 s 3 o s e lE-šlaa&hii' ~ išs°a«:= č-S-SE; j ii||li|«l!ll4.! 8 « e Ae e-a^;y ti‘S D.1- §\e3 ° 8 rt 6ill ~ ^ '8 e 8 o ti k s .a o 8 Ti -o ^ a -S O -2 ~ 'K o '" s » I e o 'o1 S o ■S-gl 81 0 |s §f 6,1-«-S I 5 0 o Stl 1 OT! k ti |:5B‘e»,?sls1-S£«iS| iHiSRtititili, »S-S| f.lhi*i »illilitiiil >8 S »IS Se 8-3.1 6 1 e -§ e »-B.S s 8 §•§ O-ti s s 'S- g |s; = o a § a § - d -S g § •: s|slls.?i EiiiHi; iS^oo4|~ 2giSl §5-Sil§tis!6 •§, 8 Šš S iB-3'5 $. S ti ti ■*>» « 3 3 e N n g a 1 o •S g 'S - S a •S-g-gf °-5tii»i " š »t § §1^3 °-s ■§ s s § ss -3 .=a p».- iltilplF:!-6 il5«i l.rt- itr^: a:i s-g * 3rs«§s8r,d^Ni-§i£.ž-§o1 ai ■s.l&s.g.s -§■*-§■§ ail-^r.g-sild^gid-g-i-e ^ ~ S^-Sf §li »i S =-» 8 rt-O g § M:il?llls8 siiiiiai 5*8 8 A ^ o g1« A o, , *1i< Hille iPHii! e ti sŠl.o^'” ll S’” ^ 1 I O s lllifl? o,-s lili 'ilti | N'g'l^'1 N^'g « o I ■§•5” o3-8-'- - s-s 5 6gaŠll1Šl >0 T~8 ■ ~ ti • ~ r~ * •^"5 'O o 0 si ^ -sž 1 w i = 1 >8 5'ti -S 8 .0 'leli §.5- S s t §, O g S -S, 8 35. A § S 8 titico v 'r? ti a iisiillll 81F5:8.!i 5 "$s ItI^ s ti S> ^ ti ti 5 P2 51 ti^=5š .»s § g n „ 4| i 1 S 5 ErS I ge 3 I^S- 11o ti ^ § o |:§ NT3 a a| >0 0) V) tu«-s ar! 2 ^ " 'S a 3 ” m > -ti a ^ -E, ■g.sž.9.«4:?rii.!il§ t-SEgŽŠtl i-. lili h* 1^1 > X. ,33 O. o g e S u >u ti o •Sl *-* 6 Tč 4 s.l“lli=s-!lli 65 m č|Sš § Pii« 1«1*15 |gs-g ^'Š3;iiag> g S £-3-S 8 9 c b.= h # :$: 1 i 1 :S iv: :S & •:•:• !s :x= i I i m :V: 1 •:•:• •:y S: I v:: :+: Si! •:•:• *:::: :S a3 »-a 8..a 8=a as 3S5S-S.8 05.s dS:5-|v§ g >8»^ ss| "„>S3 «a ■s s g-g.«* g vi as a*ss s e p- »ispiiii^oii fiiiipPiiii-ip II $IfS|!;=Hilli 2 a< T3 o cu > is- ti T3 JD O c .2 ™ o E 2 g Q S % ;a u> A O | T-s-l E o ti S-E--§še Alta S-l .S.^,s335>lgE u>s 25SrSS-5i ”>§ a g >*« 2 CŽ E a do -klnmr.i liipillllii i!o52ooftH« i 1^11 P °;s g a g ti^S S 8^ j. A A gS -e»S A isiripFi^^tiii °0; ^ X> H ^ ca o; 42 -E m cm rtD ^ ti ^3 ® h a£o|«.a5^> « I ca u C S O g 2 >3 ^3 «5^.^ S1 S,0-^ e m fri^Fli!5f is«ii<»1M lil hsl #55.5111183 lili! -HIIŠ.J i = S^.S”3|i2|^tiSQ.2,Sg as-s atSlIg-Sl-S O ti c l.rt 01111-1113,^11 S sls.2 ti g ti i-§Sni mi Hm sMlrl §§: m 111 £ o £ o o c a 3£3o c 23 c ^ E R A .S g -p g fl A-fi A i-iifi 1 TTp i >S 3 ^ .S., o |4i E gS|1 lii'Is 11! IIi!2¥im-g g-55-a 53 a- m-hNiiPE-siiprsisri > 1 o-i' 'S=g|a -3g SoposoSg 'l-ii -6 ~ ra m rt, rt c ŠS!5;rD^£ ^ ^ ^ c s'al5'8i|7limi.,,Eli3-fi|,,aial 6l1|lgl$|$.|gll|l|~i 1IIf^3l“lfl . C >3! C O T5 a B3'S C ” Š O O ti Bgcs3si3a|.rt i>3S33|'r".g>-S ca J~i ti T3 IPiP N ca *-> t) JujO |o-S A-g .2, s i II«a||S8 l!!!i!i!NIj11! i|ili114i it Hilli 11 !:^1! :pi i n :«t|: .sep aii p! •1 #a„p >|o2.3i.rt >o^§| ti sp &.I8I S 2*1^1 »I rrltiPiiiiii d a mmm t—i T3 T3 T5 > O.T3 m H -m 'T c tUD u -51 ■a.s.a J aa-s I Bi g3 o > o o 1 e g .2, ^ ■S -S ti i i i o ti o o ti £ »s 2 ti Sd o. :p, o ti -a .S S ti 12 S^tiSti N rt>N'i3^2 rt U . .H -M ti m o ti a ^ Sd >g o ■ 2 ^ 0iii;.=us "ir° E 3 5*81 -Bi j 3 P A N S ti N 3 si m S o o '2 -§ >0 .5 »5 e -ti -"ti bi Tl -r-1 ti'57 ti * A « s.E «'S i> ™ ti -g- 1-5,1 g s‘čS Us: VI d- O ti ti > O >o -o ti S rt -Q N ti s s O S Ssd 3 ftag s S >m ■°'i 6 « 3 2 > >i On4 :ii«, "».S.S m E 5113 . „ u cu o D-t^ ca A g?'§-83S'S.| N >2 2 ° ° 3 .2, s" | § -5 3.1 ,S ^ 2 S ^3 ti a. o y o "d o 'o w 5" .52, cd ti ti ^ 01 o >>g g •52, E -P E 23 A M ti ttg lgS§ liti •si! 35 2 Š-S ” n 3 .2, S E 3 >S Š 3 A 5 .2,3 s - - „ . . h: «4 ?ft: £3=3 ^ilil!^" s"ls E -rt, T ti^oSi N |S1 -9f I $| *- ” u - A E g = :| I ‘g g ti « s | y s I % ti 5 3 d e ;A5 >U 5 5 Uulinti!1!: g ■e ^ »I-1..& &.S. mgi=:-Hs^g! > - s rt ts ” O 'S) g) g ti lilfslll ▻ > +> "' -ti x ai >q 5 5 > .g.3 3 ti p ,^ ° - 3-gS $ 5 e a ti" y |.S «II?!š| -5 ^ ti. * - s O = 1 = 1 is 1'gs-g ^s^Htititititi^^ ONo^e.-flStiotiE^-s e na gSotioo^i cs >- > 5 ” g1 o ^ M-p " > -š i ,g S fc ■§ y >g A*.fiN-«"d2-ME - os«5 5 ili!5l?itl®l is-ilis-g g ^ "g* « -ti N O ^ >8 .$, E a •- g f ti titiN-C^aititi -o-0.2 5 e'ti ži ti =!$>$ o ^ -5, o ■Rti ti5^>0 o O ^ O ti" S ° o " “ n oH ° M -i N 2S«a"g^rtn= -^Da>r3ca^caooc8caaj O > C fl d<4d PU > 44 N >c/d 5 8 g' "£■§ S ,M N A > ca > "*b >cZ3 p#jž s ▻ g >S1^0'3 -I « .,P O > N O c K E > -p n & B 3 g u ot O 44 |s>-° O > ▻ 0) d d :i:i:i:i:i:S:!:i:i:i:i:i:i:!:;:S:i:i:i:i:i:imi:i:i:i:i:i:i:^^ o g.Sgo g ti -g, g 5 O 55 > o £ # A.g -p tiS^s-g § y^.S’N-g °,5.S Mz «»-g s| rtiS, A; S o. 'E -ti 3 $ -3 3 2 ti o .. _bd JZ! g O _ 44 > o ,£2 OJ ^ 5 N d cu >N E | § Srn ■; o ^3 a'g I5s51l2eti1 °|:||a2S3 § ° a saj S g ° | ti 3 :Š, -03 0^ £3k “ti ^ts N -2 > J2 a;^1 ti « o ■S Š g :ti'-a .5 5 ti tiS ▻ Si5£Sa^°£"o2 -a I Si Is g ris.? X e Potiti , M o -p* . 3 M 2 E p-° o;a>^ 2 S A > o3$N;urt>Si0“E ca o ca E o o d4 cu > r£a la > OJ T$ ca d o "d : O 42 3 ^ 3 o ° 44 a ^ ca ti O a'd .5, d i'|llaps 0 12 en 01 d N >u >cn =5 0 .c .5 1 Z o -S cu o ll id > li si g e 2g >U cd ^ 10-33 N ar s g3 "O —* O -I > -X 2 A. M E o :^7 Q$| 0 g o g ti.o £ -g 5 t c » d 5-< d >U >U Tl 'E ca d 1 Se N^S M 0.3 oooooooo o o o o. o, <=<=<= to" co' crT irf -r" crT co c— lO M r-1 0 m 03 co oicor-incoocoM cdcocdcoMTi>4 CO^-^lOCOC— coo 000000=00 o_ o_ o_ o^ o o^ o_ c~C ^-T af HiO cdcNC-^LOr-HCNcdo COTtifinCDOCOO) oooooooo o o o o^o_o^o^o^ io r-T co co gti> -o g §SS §3 g£ Sti33|g a« 5 N.2,«ti « o^-g^, i. gEŠSS8-SeFe I—I Hi I—i ^ Si I—i 1—i I—i K> i—ih-if-^K^K-rtHHi—irN >>-- S 5 3 f 3 1 II H . o<0 °§ ■^h io LO ^ qj ica 3 "S 3 « 3 E E 6 ca ca N N d d 'S 'S cL o# ca ca N N M M y to I I 1 64 § U li s ^ 1/5 3 O i 'o •S o CU ■s •E 3 O -X ti ti 5 -ti •E 0Q . -KP e § 11S . g,§ ° A 2 P P A_Z o e o, H^:g-ti e -t- 2 ^ lipi s « 8,^-s. oi £ o ■» -b iB§^8 I ^ V5 o N^-B-g AO g „ g'g* •S * ■§ i § -2. ” O CU o ^ ti 8 3i.iSs| l-rj. S ^ a dsoS mu*m Iflilifi Miz 1 O E S mil SisflASsiig. sitfi?pm§? 8:i««iuM??l?*ls:i1 <čfls ' g -S « 5,3 I 1 AUj 8 g : V > .S I V3 R ^ fe S ^ ti rt 2^5 £^g ^ >-> ti • co g>015 | N •> to^ 60 8 ^ 8 g § P -§ §i gs-g §>§ j S Iti &g| K dti'o K o‘2 s ^ :E o i > s I « 1 5 -ŠilS lili l o .2, Ž& o El A.rt rt -ti >§ C8 S „8Tj-3a 5g >'8 § oZ p 3 S 23 § g -g B '■£ ^ -■% ! O « H N 3 E »_io g I S^&ls - ti c o ^l'cl .2,'arli 2 ° -S “f£ c'i|^ g -c m g-ti ti-^.acg^ Es A->aysg5ap° $ ž!»DO.Scag§j°%-fi>r.o£ft> 01 Mfi ut °*2 'o'a? c 7'5 ° o 3 1^3 N gd g S 1-3 .s. g 5 !° po^ls^.s^shStill Srt o’N .p*-ti ai y oj x> :I1«I»3Pb! S E 3 ■§ 2 'S 2 ' - B"° ^ rt 1 P iS-iS^SSIj .5..9.S ;g a«? 2 g3s nj w co Qj C ^ • « - d 3 £ o 111 E .s ca e2 n F Š-S S oj a*s š-p-5 gu^ > Sl ti S 2 .. H O NM N St S-SE O •« s o 'S -ti K s >u x>2 iSpSpE|’o|Mg §iS-S e S ^3g g,g3 S 51 S 'E § «'E ti.E,.rt|4 %i.8 3 S to 3 e gtSf^ B 1-0 S g M s ▻ ca 2 "E S 8 !5>™ gSS 5 g'E "5 &: ^ c.2,'E tii 3 2 s o ! s 'S ^ C & B as m s s" 60 3 ^ ▻ P E g III51 c tuo OJ 3 -_p 3 A A-S-S O ism-s ti a C y e o. ti d ^ o m -z; > p* p .2,1-5 2:a:C E n csM > c a «3 B) S-g -oj-ss ca w ft - (UTI n, o E 44 O ca ° 1.$ ss SlTš pI ti o ^ c E aa ._ • --a c c o S c o “ i> sr o n N;j pa E 0a I-Sn-Š a n -3 >8 8 ti ti g cg -rt „ p25it2Š-E e 8-5 = ca >N lB3- ti E ■ > ■ti1 *3 03 OO = Ufi "ti Pl, i SirtO > > ,s o 'p 3 a«2S af ” ^ d, O) -rH "-1 -H ,rH O ^ N ~ 42 -£7> -r43-i -r-» d) w-o,^£>^gS2EP cu 2 ^ ca ? E o d N E .od d > E o . 8 i >2 g 3 ▻ .S e s als2-^ I! s I! f*** 11 !P | rJij p 1 ti i 5 ?■! N §11 A 5 ti ^ :p-o plllls til ti 2 § § °"m3 OJ-Š ti 3 £w| o..y ti M > g e o A "'- Sllfis* I § Eli! it , -r—a O H-# fl) d) CS Ž g g g A a a a e5 -5 83 ti E 3 Šl^lgib-Š a° to O -2.S tž 2 N N o >.H 3 i Eli 1 * ti 0°A § P m > a S 5 >2 8^8-> T3 r, 2 4Š >$ d rd h d M >U tuo S o še :č?4D h-< 'a> $ ca od d CUrH>o OC/Drd44 C h 4D > bJD T3 O ■ 12 11. marca 1993 HRBET SO NAM OBRNILI TISTI, KI SMO JIH Ml PRIPELJALI Podobni primeri kot v Kanuju, Lipi in Račjem selu so tudi v No-volesovi Tovarni drobnega pohištva v Straži, kjer je tudi sedež holdinga. Položaj izdelovalcev strojev, naslanjačev, gugalnikov je orisal predsednik sindikata podjetja Andrej Besednjak. Nekaj odgovorov na vprašanje delavcev pa nam je dal Jože Knez, vodja sanacijske ekipe nekdanjega velikana lesarstva na Dolenjskem. »Tudi drobno pohištvo posluje kot d.o.o. in je hčersko podjetje v 100-odstotni lasti krovnega podjetja. Konec januarja je potekla veljavnost podjetniške kolektivne pogodbe, s katero so delavci podpisali, da dajejo 20 odstotkov plače za sanacijo Novolesa. Koordinacija sindikata v sistemu No-voles je že decembra pripravila osnutek nove podjetniške kolektivne pogodbe, vendar se poslovodstvo nanj ni odzvalo. Izvršni odbor sindikata v naši družbi je od upravnega odbora zahteval opredelitev do osnutka nove kolektivne pogodbe in se ni strinjal z enostransko odločitvijo holdinga o podaljšanju veljavnosti stare. Mislimo, da bi sindikat naše družbe nekatere zadeve lažje opravil sam kot skupaj s sindikati Novolesovih družb. Direktor Lado Pavlin me je zatem ustno obvestil, da poslovodstvo Novolesa pripravlja novo kolektivno pogodbo. Naš izvršni odbor je po tej informaciji sklenil, da bomo počakali na februarsko plačo in se šele potem odločili o nadaljnjih akcijah. Aneks k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo velja in mislimo, da ga bo treba upoštevati tudi v Novolesu. Od direktorja bomo zahtevali pisni sklep o znižanju naših plač.« Tako je Besednjak orisal trenutni položaj sindikata in nakazal morebitne nadaljnje akcije. Nadaljeval je z opisom krute Montaža gugalnikov zgodovine podjetja in še posebej referenduma leta 1990, s katerim so delavci izgubili pravico razpolagati s premoženjem, četudi je po njihovem mnenju še naprej v družbeni lastnini. Besednjak misli, da se Novolesovi šefi zdaj neupravičeno bahajo z lastništvom vsega podjetja. Novolesove hčere so po letu 1990 imele več stečajev. Eden od najbolj krutih je doletel Nove am-biente, kjer je bil Besednjak predsednik sindikata. V tem položaju in zaradi težav so delavci Novolesa pripeljali novo vodilno garnituro, ki jim zdaj najbolj obrača hrbet. Delavce bolijo očitki, da imajo previsoke plače glede na rezultate v proizvodnji in na trgu. Takrat so se Novolesovi delavci odločili za Jožeta Kneza, ker so ga poznali, saj je Novoles vodil v njegovih najboljših časih. Izbira pa ni bila velika, saj so ob Knezu lahko izbirali le še Božidarja Zajca. Tudi v Drobnem pohištvu so plače podobno nizke kot v drugih delih Novolesa. Besednjak pravi, da dobivajo delavci 20 do 29 tisočakov. Tudi njihov direktor dobiva plačo prek žiro računa Pohištva in še trije šefi imajo individualne pogodbe. Višine teh plač de- lavci ne poznajo, saj so šefi prepričani, da lahko zaradi 100-od-stotnega lastništva skrivajo prav vse. Ta del pogovora je Besednjak zaključil z ugotovitvijo, da od upravnega odbora svoje firme ni dobil niti enega uporabnega podatka, na katerega bi se lahko zanesel. Predsednik upravnega odbora ga ni obvestil prav o ničemer, kar je ta organ obravnaval. Andrej Besednjak se zelo živo spominja zborovanja novolesov-cev 26. aprila 91, na katerem je bil tudi Jože Knez. Ena od osrednjih zahtev delavcev je bila vrnitev lastništva zaposlenim v posameznih Novolesovih hčerah. Besednjak pa glede te zahteve ni mogel narediti ničesar, ker je njegova bivša firma Novi ambienti odšla naslednji dan v stečaj. Takrat je Besednjak odšel na zavod za zaposlovanje, skupaj z njim pa še dva nekdanja predsednika sindikalnih organizacij. Naš sogovornik pa se je edini med njimi lahko spet zaposlil. Ko je na zavodu dobival 12 tisočakov nadomestila, je v Novolesu sprejel delo za šest tisočakov in potrpel tako dolgo, da je dobil pravo delo. Tudi zaradi svojih izkušenj in ker pozna sodelavce, Besednjak misli, da so najhujše posledice sanacije Novolesa doletele zlasti domačine, ki so tovarne gradili tudi z udarniškim delom. Po njegovih podatkih je ostalo doma veliko ljudi iz okolice tovarne z 28 leti delovne dobe in brez upanja na novo zaposlitev. Tako kot sogovornike v drugih Novolesovih hčera tudi Besednjaka najbolj moti odnos Novolesovih šefov do delavcev, ki se kaže v zahtevi za čimvcčji profit in hkratnem potiskanju plač delavcev pod življenjski minimum. Direktorji družb so po njegovem mnenju plačani dovolj dobro, zato poslušno izvajajo politiko krovnega podjetja. Nekdanji direktor Drobnega pohištva Miodrag Todorovič je odstopil, ker ni vzdržal pritiska svojih šefov. Vprašal sem ga, če tudi pri njih razmišljajo o stavki. Odgovoril je takole: »Pred dvema letoma sem v Novih ambientih vodil 10-dnevno stavko in bilo mi je veliko težje, kot če bi delal. Za stavko se nismo odločili na izvršnem odboru, ampak z osebnim izjavljanjem delavcev in še danes hranim njihove podpise. Če hočeš voditi stavko, moraš prevzeti številne odgovornosti. Misliti moraš tudi na odprte pipe in prižgane žarnice. V tovarni bdiš nad tistim, česar od zunaj nihče ne vidi. Ne bi Andrej Besednjak Jože Knez se rad znašel na sodišču, kot se je nedavno zgodilo sindikalistom ene od Iskrinih tovarn.« Pogovor z Besednjakom se je iztekel z ugotovitvijo, da delavci nič ne vedo o rezultatih sanacije in da jim zlasti Jože Knez ne da nobenih podatkov. Poznajo pa neuradne informacije od zunaj. Slišali so, da so plačilo dolga odložili in da sanacija ne teče uspešno. Delavci niso videli nobene bilance za leto 92 in zato ne vedo nič o uspešnosti svoje družbe in krovnega podjetja. Drobno pohištvo, kjer Besednjak zdaj dela, so pred meseci reorganizirali v dve podjetji, kljub temu da so dobro poslovali in navkljub nasprotovanju sindikata. Jože Knez jim je tedaj povedal le to, da bodo izpeljali vse, kar so si zamislili. Franček Kavčič PRIROČNIKI Z« SINDIKALNE ZAUPNIKE, SIROM SLUŽBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE • več avtorjev: KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO V PRAKSI Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Cena 700,00 SIT • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjen in primeri oraktične uporabe njegovih določil Cena 520,00 SIT • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 350,00 SIT • Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 520,00 SIT • Stane Uhan: PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače Cena 400,00 SIT • Aleksej Cvetko NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in III. kategorije invalidnosti. Cena 500 SIT • Emil Rojc KARIERA KOT SPREMINJANJE Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT • Več avtorjev SOCIALNA DRŽAVA Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST Cena 600,00 SIT • Aleksej Cvetko ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Novi Zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb in vseh oblik prostovoljnega zavarovanja občanov Cena 480,00 SIT SEnEM DNI V SINDIKATIH 1 W6.uaj omu pictttut M uustuuujv, prav zdaj odplačujemo, 60 odstotkov obveznosti, to je ca. 7 milijonov DEM pa smo odložili. Novoles je bilo enovito podjetje. Kapital je bil Novolesov kljub temu, da smo imeli tozde. Novoles je bil in je sistem in vsak tistem mora gospodariti z denarjem. Kapital je enovit in zato Družbeno premoženje je bilo na pravno veljaven način spremenjeno v delniški kapital m vrnitve na staro ni. Če bi se to zgodilo, bi bila oškodovana tako nrm7vnrima kot nroriaift Preiti* Ha Kapital je enoten in nedeljiv - Po vsem, kar nam je povedal Andrej Besednjak, smo se odločili za obisk pri Jožetu Knezu, vodji sanacijske ekipe. Prenesel sebi mu glavne probleme sindikalnih zaupnikov in tudi njihovo mnenje, da je delavcem obrnil hrbet. Takrat je vzkipel in razgovor smo nadaljevali le ob zaprti beležnici. Pred tem pa je Knez povedal tolci »Sanacija Novolesa še ni končana. Naša obremenitev je zelo rezultatu za leto 92 in izvedel, da še ni znan in da več družb nima pozitivnega rezultata. Ko sem Knezu prenesel očitek o prenizkih plačah delavcev in pretirani skrbi za dobiček, pa je poklical na DOmOP Alčviza Knmnftrifl ki V sistprmr "N"rwr>1r}err.trei»~; kot pravimo, razvoj podjetij. ftast plač v letu 1992 vidna podjetja pa velja zakon o zajamčenih plačah. Za plače so zaposleni lani skupaj prejeli 238.780 milijonov tolarjev ali za 175,7 odstotka več kakor v letu 1991. Cene življenjskih potrebščin so se v enaki primerjavi povečale za 207,3 odstotka. V gospodarstvu so se plače lani povečevale znatno počasneje kakor v negospodarstvu. Razlika med obema stopnjama rasti se je večala od lanske pomladi do avgusta, ko je upadla, potem pa je rasla od septembra na- Vir: SDK i ii lil iv v VI vil Vlil IX X XI XII j » GOSPODARSTVO ■+- NEGOSPODARSTVO &- ŽIVLJENJSKI STROSKI | 165 odstotkov v negospodarstvu pa za 206,8 odstotka. Pri tem velja še dodati, da so stopnje rasti povprečnih lanskoletnih plač (ves čas pišemo o celoletnem povprečju) v negospodarskih dejavnostih mnogo bolj izenačene kot v gospodarskih dejavnostih. V negospodarstvu so se plače najbolj povečale (lanskoletno povprečje glede na enako povprečje iz leta poprej) v zdravstvenem in socialnem varstvu (za 218,3 odstotka), najmanj pa v bankah (za 197,6 odstotka). V gospodarstvu so najbolj rasle plače na področju finančnih, tehničnih in poslovnih storitev (za 252,2 odstotka), najmanj pa v gradbeništvu (za 126,9 odstotka). V sami industriji in rudarstvu so se plače najbolj povečale v proizvodnji kamna, peska in gramoza (za 244 odstotkov), najmanj pa v proizvodnji preje in tkanin (za 108,2 odstotka). Skratka, iz podatkov je razvidno, da so se plače v drugi polovici lanskega leta res povečevale hitreje kot cene življenjskih potrebščin. Toda podatki o celoletnem gibanju kažejo, da so plače vendarle potegnile krajši konec. B. R. UREDBA SCITI DRUŽBENO LASTNINO Uredba o postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij, pred dnevi sta jo na novinarski tiskovni konferenci predstavila direktor Agencije za privatizacijo podjetij Marko Simoneti in njegova namestnica Mira Puc, naj bi na področje privatizacije družbene lastnine vnesla red, predvsem pa preprečila razprodajo družbenih podjetij pohlepnim posameznikom daleč pod realno ceno. Delavci v takih podjetjih v skladu z uredbo tudi ne bodo več »tipali v temi« za podatki o namerah vodstva, ampak bodo morali biti o vsem podrobno obveščeni, in to javno: v internem glasilu ali prek oglasne deske v podjetju. Sam program privatizacije podjetja pa bo moralo podjetje potem, ko ga boi odobrila omenjena Agencija, objaviti v Uradnem listu. Skratka vse v zvezi s privatizacijskimi postopki naj bi v nasprotju z dosedanjo prakso teklo javno in po predpisih. In kaj določa uredba? Najprej, da način privatizacije ali kombinacijo raznih oblik le-te pripravi organ upravljanja, v družbenih podjetjih torej delavski svet, v mešanih pa upravni odbor ali skupščina podjetja. Uveden bo centralni depo vrednostnih papirjev, le-temu pa bodo morala podjetja, ko jim bo program privatizacije odobrila Agencija, poslati posebno evidenčno listino o delnicah podjetja. Načinov lastninskega preoblikovanja podjetij je sedem: prenos navadnih delnic na sklade, interna razdelitev delnic, notranji odkup delnic, prodaja delnic podjetja, prodaja vseh sredstev podjetja in povečanje lastniškega kapitala ter prenos družbenega kapitala na Sklad za razvoj. Po uredbi naj bi bil notranji odkup v kombinaciji z interno razdelitvijo delnic primeren za manjša, delovno intenzivna storitvena podjetja, skupaj z drugimi načini pa možna pot v privatizacijo tudi za srednja in večja podjetja, zlasti tam, kjer lastniška povezanost zaposlenih s podjetjem lahko bistveno pripomore k rezultatom poslovanja. Za mala in. srednja podjetja je primeren način privatizacije tudi zbiranje ponudb pri prodaji delnic. Eden izmed najpomembnejših členov uredbe pa varuje vrednost družbene lastnine v podjetjih, ki so izdajala interne delnice po bivši zvezni zakonodaji (po Markovičevem zakonu o podjetjih). V mnogih podjetjih se je na ta način možno in hitro zmanjševala vrednost družbenega kapitala. Zdaj pa je osnovna zahteva soglasja, ki ga bo Agencija dajala k privatizacijskim programom takih podjetij, da mora družbeni kapital ohraniti svojo vrednost: bodisi z vračanjem ustreznega dela izdanih delnic zasebnih delničarjev ali pa z izdajanjem dodatnega števila delnic v korist družbenega kapitala. Podoben cilj ima tudi soglasje, ki ga bo Agencija izdajala podjetjem za prodajo, vlaganje ali za kakšno drugačno razpolaganje s kapitalom v vrednosti nad 100.000 ekujev v času do začetka privatizacije. Trenutno teče v sedmih slovenskih podjetjih poskusni program, s katerim bodo pripravili osnovo za metodologijo opravljanja otvoritvene bilance podjetij, ki je po uredbi eden temeljnih podatkov za pripravo privatizacijskega postopka v podjetjih. B. R. No, tokrat ne bomo o plačah razpredali po svoje, s sindikalnega oziroma delavskega tališča. Pred nami so podatki ° lanskoletnih čistih plačah, jih je zbrala SDK, pa naj Jrh vsak bralec prebere in si ° gibanju plač lani in o posebnosti ali nepotrebnosti ladinega zamrzovalnega ukrepa ustvari sodbo brez kaše pomoči. Velja omeniti, da so bile Plače lani v prvih dveh mese-Jk pod zakonsko omejitvijo (v ružbenih podjetjih) - enako Veljalo tudi v letu 1991 - od Marca lani dalje pa so veljale °lektivne pogodbe. Za nelik- prej, dokler ni v decembru dosegla najvišje razlike v rasti. Plače v negospodarstvu so junija že dosegle stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin in jo potem vseskozi presegale. Rast plač v gospodarstvu je ujela in presegla, za malo, rast življenjskih stroškov šele v decembru. Decembrske plače so bile v primerjavi s povprečnimi plačami iz leta 1991 večje za 284,1 odstotka, v negospodarstvu pa za 380 odstotkov. Lanske povprečne plače pa so bile v gospodarstvu od povprečnih plač leta 1991 večje za Sonja Gavez, Viljenka Godina in Marina Letonja IZ zbirke ABC PODJETNIŠTVA Cena 890,00 V ČZP ENOTNOST, Ljubi,ana^^tmova A Tel^n°321-255, 110-033: Fax 311-956 16 nr~ - - immm rame! ZAKAJ S fPRDSILO IN NE Z DOGOVOROM I Volitve so bile že drugič demokratične, velika večina volilcev pa se (spet) počuti opeharjene. Prve povolilne tedne zaradi zakulisnega sestavljanja vladne koalicije in kupčkanja z ministrskimi stolčki, kmalu zatem pa še zaradi večinskega pristanka novopečenih (in prejšnjih) poslancev na (pre)visoke plače. A ni se zgodilo samo to: ljudem je prekipelo tudi zaradi hkratne zamrznitve delavskih OD, pokojnin in različnih vrst socialnih pomoči (ker da gospodarstvo tolikšnega bremena enostavno ne zmore, trdi vlada). Vladi ni bilo mar, da jo tako sindikat kot zbornica že lep čas nagovarjajo za sklenitev kolikor toliko znosnega socialnega pakta za delavce. Ni se odločila za dogovarjanje z delodajalci in delojemalci, kako pravično razporediti bremena hude gospodarske stiske med vse sloje prebivalstva. Odločila se je raje za »discipliniranje« delavcev in sindikatov, za interventni zakon o zamrznitvi (delavskih) plač, kar je, kot vemo, »sodu izbilo dno« in prvič po volitvah zamajalo prerokovano trdnost vladne koalicije. Za zakon je namreč glasovala tudi večina poslancev Združene liste (iz stranke SDP, ne pa Miloš Pavlica - DSS, in Ivan Sisinger - DS), čeprav ima ta lista v programu zapisanega vse kaj drugega kot glasovanje za protidelavske (protisindi-kalne) zakone. To je (bo) nedvomno zavrlo tudi povezovanje štirih strank te liste v enotno socialdemokratsko, ogrozi pa lahko celo njeno koalicijsko navezavo na največjo - Drnovškovo LDS. Da bi mi zdaj kdo ne dokazoval preuranj enega preroštva, naj omenim le enega iz- med odlomkov iz programskega vabila Združene liste za povezavo socialdemokratskih strank (na slovenski sredinski levici). Glasi se: »Temeljno izhodišče za vizijo prihodnjega razvoja vidimo v skladnem razmerju med gospodarsko in socialno politiko ter v njunem uravnoteženem razvoju. To terja spremembe modela socialne politike. Namesto do sedaj uveljavljenega izenačevalnega modela socialne politike z vseobsegajočo vlogo države je naša vizija dopolnjen socialdemokratski model. To sicer pomeni zmanjšanje sedanje vloge države, katere obvezna naloga pa ostaja zagotavljanje mehanizmov socialne varnosti, preprečevanje marginalizacije posameznih socialnih skupin (starih, mladih, brezposelnih...) ter zmanjševanje prevelikih socialnih razlik. Sem sodi globalno ohranjanje dosežene ravni socialne varnosti in socialnih pravic: S ohranjanje ustrezne ravni socialne varnosti v času brezposelnosti ter istočasna krepitev ukrepov aktivne politike zaposlovanja, zlasti tistih, ki so usmerjeni k ohra- PROTESTNA IZJAVA V Sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije najostreje protestiramo proti državnemu administrativnemu urejanju plač, saj to ne dovoljuje partnerstva med delodajalci in delojemalci, ki naj bi urejalo socialni in gmotni položaj delavcev. Zakonska intervencija je diktat vlade, ki želi vladati le s pozicije moči in oblasti in ne priznava argumentov sindikatov kot predstavnikov delojemalcev, ki jim je v današnjem času priznana skrb za preživetje delavca s svojim delom za pravično ceno dela. Na državni zbor oziroma poslance naslavljamo svojo zahtevo, naj ponovno proučijo in premislijo, kako bodo glasovali, saj je državni svet sklenil, da zakona o »zamrznitvi plač« ne podpira in ga je vrnil v ponovni premislek in obravnavo državnemu zboru. Protest Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije je uperjen proti vsem ukrepom, ki ne spoštujejo partnerstva in dogovorov. Ob predloženem zakonu, ki je razburil naše članstvo, pa naj poslancem državnega zbora in javnosti na kratko in v nam razumljivem jeziku povemo, kaj za delavca in njegovo družino dejansko pomeni zamrznitev izhodišče plače v višini 23.833 SIT bruto do junija 1993 za redno delo: NETO BOD SIT IZPLAČILO SIT - čistilka 23.833 15.064 - bolničar 30.982 19.584 - tehnik 52.432 31.302 - višja med. sestra 63.157 37.003 - dipl. farmacevt 76.265 44.738 - zdravnik 85.798 48.519 - zdravnik specialist 97.715 55.258 Komentar najbrž ni potreben, saj številke dovolj zgovorno pričajo, koliko vlada - poslanci cenijo delo delavcev v zdravstvu in socialnem skrbstvu: zakon tem delavcem ne priznava usklajevanja plač z rastjo cen življenjskih potrebščin (ekskalacijska lestvica), kot to priznava direktorjem v javnem sektorju in delavcem v gospodarstvu. Če bo na predlog vlade državni zbor kljub podpisanim kolektivnim pogodbam in podpisanim sporazumom med sindikati in vlado o nadaljevanju pogajanj o kolektivni pogodbi sprejel interventni zakon o načinu obračunavanja in izplačevanja plač, sindikat zdravstva in socialnega skrbstva odstopa od svoje obveznosti za zagotavljanje socialnega miru. Dr. Igor Kodrič, predsednik SOCIALNA DRŽAVA -ZBORNIK RAZPRAV Vsi čutimo, kako nas tepe. ker je nimamo. Vse bolj jo bomo potrebovali - reformirano SOCIALNO DRŽAVO, brez katere si ni moč predstavljati niti najmanjšega razvojnega koraka slovenske države. Ni utopija, vsi problemi so rešljivi. O tem ambiciozno piše deset avtorjev zbornika, sodelujočih pri projektu SOCIALNA DRŽAVA. REVŠČINA V SLOVENIJI NI ZLA USODA, KI BI JI NE MOGLI UTECI, JE SLABA STROKOVNA IN NAPAČNA POLITIČNA ODLOČITEV! Zbornik razprav o socialni državi na 134 straneh izpod peresa Željka Ciglerja, Andreje Črnak Meglič, Leva_ Krefta, Francija Pivca, Sonje Pirher, Jožice Puhar, Cirila Ribičiča, Rajka Šugmana, Martina Totha in Maje Vojnovič lahko za 600 tolarjev naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. njanju ali povečevanju zaposlovanja; S ohranjanje možnosti za zagotavljanje socialno varne starosti, ki je pri porušenem generacijskem ravnovesju in v zaostreni družbeni krizi veliko družbeno breme; • zagotavljanje ustrezne ravni zdravstvenega varstva za vse družbene skupine v novem sistemu zdravstvenega zavarovanja; • zagotavljanje družbene dogovorjene minimalne ravni socialne varnosti za socialno najbolj ogrožene skupine...« Besede, besede, besede... In dejanja? Poslanci Združene liste so (razen obeh omenjenih) glasovali za interventni zakon, ki je za delavce in upokojence nesprejemljiv, in to zato, ker za- nika socialno partnerstvo in sistem kolektivnega dogovarjanja, ker izraža nezaupanje do sporazuma socialnih partnerjev, ker je edini ukrep ekonomske politike za letošnje leto, ker velja za podjetja in organizacije s pretežno družbeno in državno lastnino (in ne tudi za druga, to je za vse zaposlene), ker diskriminira delavce, ki so zaposleni v podjetjih in organizacijah, v katerih država sodeluje pri sanaciji in prestrukturiranju, ker spodbuja odpuščanje delavcev, ker ne spodbuja k doseganju boljših rezultatov, ker ne upošteva, da so plače ekonomska kategorija in ker javna poraba ne deli usode plač. Da vladna koalicija resnično premalo misli (v svojih ukrepih upošteva) na hudo socialno stisko slovenskega delavstva - samo dva dokaza: naraščanje brezposelnosti in upadanje pravne varnosti delavcev. Nezaposlenost: Vlada je prva poklicana, da na tem področju kaj stori, vendar pa njena politika vse bolj spominja na noja, ki tišči glavo v pesek, da se mu ne bi bilo treba srečati z nevarnostjo, ki prihaja. Tolažijo nas, da stalno naraščajoče število nezaposlenih niti ni tako visoko, saj je celo na nekakšni evropski ravni in za tržno državo nekaj povsem normalnega, zaradi česar da se res ne kaže razburjati. Vendar so primerjave z »evropskim nivojem« brezposelnosti navadna farsa, kajti velika večina nezaposle- mn v z,anoam Evropi spi A - Ici jema solidna nadomestila, n jim omogočajo kolikor tolik0 jz normalno življenje in ki s° v posameznih primerih tudi tako visoka, da ljudje spl0*1 niso zainteresirani za p°' novno zaposlitev, čeprav bi z3 to imeli možnost. Pri nas j° zadeva precej drugačna. Na- ^ domestila za brezposelnost h® omogočajo niti približno not' malnega življenja, sprejem3 pa jih le 30 odstotkov brezpo' selnih. “ Pravna (ne)zaščita: Ob koncu lanskega leta je bilo pr* l( sodiščih združenega del3 1 12.543 novih zadev, kar p°' meni, da se ta sodišča ukvat' |c jajo z desetkrat večjim števi' ( lom zadev, kot so se pre° osemnajstimi leti, ko so začela 'j delovati. Razlogov za tak° 11 izrazit porast zadev je več. £ Gre za hudo gospodarsko stisko, nespoštovanje kolektiv- n nih pogodb in izjemno pove- :a Čanje sporov zaradi presežkov *' delavcev. Poleg tega pa se n3 ,1 vseh sodiščih ukvarjajo s ka- a drovskimi težavami, saj prav- 11 zaprav ni sodišča, kjer bi bil° j?1 dovolj sodnikov. Če za primer 6 navedemo podatek 1 j ubijam ® skega sodišča združeneg3J dela, ugotovimo, da na enega j sodnika pride več kot 800 za- J dev. Tudi če bi bilo sodnikov 0 več (ob sedanjih tridesetih bi 6 jih potrebovali vsaj še enkrat toliko), ob tako velikem šte-vilu sporov zadeve ne bi bik c bistveno hitreje rešene. Nasploh pravna varnost de- ,1 lavcev še nikoli ni bila na tak3 a nizki ravni, kot je zdaj, 3° * pred dnevi izjavili (preostali) c sodniki združenega dela na ti- 0 skovni konferenci. jZ Vinko Blatni et Iskanje dodatnega zaslužka NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam (o) izv. knjige SOCIALNA DRŽAVA. Naročeno mi/nam pošljite na naslov: ................................................... Ulica, poštna št., kraj:................................... Ime in priimek podpisnika:................................. Naročeno dne:................................................. Žig Podpis naročnika 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročnik bom plačal po povzetju ŽIVLJENJE TEČE ... Piše: mag. Aleksej Cvetko Škoda in odgovornost Določbe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju o povrnitvi škode in neupravičeno pridobljenih sredstev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in obratna obveznost so povzete, kot smo pojasnili že v enem od predhodnih sestavkov, po prej veljavnih predpisih. Temeljijo na splošnih predpisih odškodninskega prava, kot jih obravnava zakon o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85, 2/89 in 57/89), tako da se njegove določbe uporabljajo vedno, ko v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni določeno drugače. Osnovni namen odškodninskega prava je povrnitev povzročene škode (reparacija). Izhaja iz pravila, da se je vsakdo dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. Če pa škodo povzroči, jo mora drugemu povrniti, če ne dokaže, da je nastala brez njegove krivde. Seveda pa morajo biti za nastanek odškodninske obveznosti izpolnjene nekatere predpostavke. Da lahko o njej govorimo, mora obstajati element nedopustnega škodljivega dejstva, nedopustne škode. Med njima mora biti_ ugotovljena vzročna zveza, podana pa mora biti tudi odgovornost. Skoda je pogoj za nastanek odškodninske odgovornosti. Škodo predstavlja tisto prikrajšanje, ki je pravno priznano. Pravna teorija pozna vrsto škod, na primer konkretno in abstraktno, obstoječo in bodočo, direktno in indirektno, predvidljivo in nepredvidljivo, kot najpomembnejše razlikovanje pa premoženjsko in nepremoženjsko škodo. Poznamo subjektivno ali krivdno odgovornost in objektivno odgovornost. Pri subjektivni odgovornosti se ugotavlja krivda, ki jo krojita razum in volja. Krivda je podana, če je škoda povzročena namenoma (naklep - dolus) ali iz malomarnosti. Malomarnost pomeni manjšo stopnjo krivde, razlikujemo pa veliko (hudo) in malo (običajno, navadno) malomarnost. Po odnosu storilca pa poznamo še zavedno in nezavedno malomarnost. Ker zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da ima Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od tistega, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročil invalidnost, telesno okvaro ali smrt zavarovanca, je pomembno, da ločimo namen in veliko malomarnost. Namen oziroma naklep je najtežja oblika krivde. Dejanje je storjeno z namenom takrat, kadar je storilec vedel za posledico, ki bo nastala iz njegovega ravnanja, pa jo je kljub temu hotel. Naklep je lahko direkten ali eventualen: direkten naklep pomeni, da je v storilčevem interesu, da posledica nastopi, eventualen naklep pa pomeni, da storilec sicer za posledico ni zainteresiran, privoli pa v njen nastop. Malomarnost je manjša stopnja krivde, pri kateri se ravnanje storilca primerja s kakim namišljenim vzorom, kot je to povprečen človek ali dober gospodar. Velika malomarnost se kaže v skrajni nepazljivosti, ki pomeni odstop od pazljivosti, ki jo pričakujemo od povprečnega človeka. Ker je odgovor na vprašanje, kdaj je storilec ravnal z veliko malomarnostjo, odvisen od konkretnih okoliščin primera, pojem povprečnega človeka pa je vedno abstrakten, si lahko za določitev, ali je šlo za veliko ali malo malomarnost pomagamo z novo abstrakcijo. O veliki malomarnosti lahko govorimo tudi takrat, kadar je bila zanemarjena pazljivost, pričakovana od posebno skrbnega in pazljivega človeka. Drugače kot pri subjektivni odgovornosti, katere element je krivda, pri objektivni odgovornosti krivda ni potrebna. Odgovornost za škodo je lahko podana ne glede na krivdo že zaradi škodljivega učinka neke stvari ali njenega delovanja oziroma zaradi odgovornosti za ravnanje drugih ljudi. (Se nadaljuje) P- di S( V V( S, s Zt k; ki Čil Pc je ne Pi Pc er Pr ka Pc Pc je sti Čc v V< z i de mi da dc m: Pri IZ 11. marca 1993 pre- PRAVICA DO USTNE STREHE ŽIVURNJSKA RAZPOTJA , ^ sta;— Ju™3a lanl sem za Draice ut, napisala nekaj črnih napovedi v zvezi z denacionalizacijo liko iž n°vanj. Ce bo izvajan v taki obliki, kot je bil sprejet, sem napisala, se nikakor ne bo mogoče so -SMiti novim krivicam, ki pa ne bodo prizadele dejanskih povzročiteljev in izvajalcev odvzema tudi retoozenja v prvih povojnih letih. ilob Že takrat je bilo jasno, da so po- Ua predvsem določila stano- Konec junija lani sem za bralce DE napisala nekaj črnih napovedi v zvezi z denacionalizacijo ^tlOVani. Pp hn irvninn \t talri nhlilri Irnl in Kil — 1 ____________1 v ,i''Ziljskega zakona v zvezi s je ■ Vračanjem stanovanj pre-Na- alo preštudirana, zakonoda-t ne ai.ec pa svojih napak ni bil iot' Opravljen priznati. Zato sem jrna JPozorila prizadete najem-:p0' 'ke, da bodo morali resno aztnisliti, kako prisiliti Ob biast, da jim bo priznala ena-pri Spraven položaj v postopkih jela ^ačanja tega premoženja, po- Petnajstmesečno dogajanje 1 sprejemu zakona ni teh na-evi' ’°vedi v ničemer demantiralo, »red asprotno, številni primeri :el3 )Qstopkov lastnikov že vrnje-ak° stanovanj nasproti najem-več bkom dokazujejo, da republi-sti' ki parlament nikakor ne bi ti V' ^el sprejeti odločitve o vra-ive- ;aaju zaplenjenih in naciona-kov pranih stanovanj v. naravi. : na ,a srečo je že vrnjenih stano-ka- anj v vsej Sloveniji šele nekaj aV' 1 Vendar je že popolnoma rv ^ ^ • "U J „ U _• • .. letu imajo lastniki pravico vselitve oz. razpolaganja s tem stanovanjem. Pravico uporabe imajo v 90 odstotkih primerov zelo stari ljudje od 70 do 91 let. Verjemite mi, neusmiljeno preganjani. Občine niso 3il° iasn°, da jih dobivajo v last ner Niči ........... ut* v —ivi nekdanjih lastnikov do an- [®tbtega kolena, da jih ne po-ega ebujejo za svoje lastne po-ega r®be, pač pa razmišljajo samo za- kako jih čimbolje vnov-k°v , v aii pa z oddajanjem čim- i bi ec zaslužiti. :rat Odvzeti stanovanjski ob-Ite- ijkti so bili namreč v centrih jile ovenskih mest, zgrajeni pred rugo svetovno vojno ali še de- bogo prej, večinoma za odlito aaJanje v najem in zelo redki s° njimi z moderno opremo, ali) j-,dločbe za dodeljevanje stati- a°vanj so izdajali uradni or-Sani od leta 1946 pa vse do eta 1991, Vsi stanovalci so nik pridobili stanovanjsko pravico. Naselili so se torej popolnoma legalno in si v dobri veri uredili domove zase in tudi za svoje družinske člane. Za urejanje teh domov je bilo porabljeno ogromno privatnega denarja - pogosto brez kakršnihkoli kreditov. Razumljivo je, da so novi lastniki veseli lepo urejenih, moderniziranih stanovanj, ki jim padajo v naročje. Kako so bila videti ob naselitvi, nimajo pojma in pravijo, da jih vloženi denar čisto nič ne briga. Kaj torej ukreniti, da bi se znebili najemnikov? Na prste ene roke lahko preštejemo lastnike, ki razmišljajo razumsko in vedo, da bo konec tega leta prenehal neposredni nadzor nad neprofitnimi najemninami, da bodo najemniki konec oktobra izgubili možnost ugodnih odkupov stanovanj (družbenih) in menijo, da bodo tudi sami dobili OBRATNA AMBULANTA Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj Apno mi je padlo v oko Apno mi je padlo pred časom v oko in sedaj na to oko ne vidim mi Jn °eJ3l delavec, ki je prišel na pregled. Res je imel oko oteklo in poškodovano, da nanj ni videl. Pregledal sem kartoteko in ugotovil da ' u je res padlo apno. Kljub pomoči in zdravljenju v bolnišnici človeku n|so uspeli rešiti očesa oziroma vida. Tujek imenujemo vsako človeškemu telesu tuje telo. To je navadno a predmet različnih oblik, ki je v človeško telo zadrt skozi kožo ali pa vjel° skozi L6165116 odprtine. Leta 1941 je dr. Mavricij Rus v svoji snn?'- Pom°b zapisal: »Tuje tvarine imenujemo v tem primeru Prec^mete’ ki zaidejo skozi telesne odprtine ali rane v telo ž/vz/ftere Lahko P°stanei° zdravju zelo škodljive in ogrožajo celo Posledic °rUga pa lahk0 ostanei° leta in /eta v telesu brez hujših Tokrat bom pisal o tujkih v očesu. Tako poškodbo doživimo zelo pogosto, saj nam v vetrovnem vremenu ali burji kaj rad prileti v oko ^ODec prahu. Navadno pa to nima hujših posledic. Oko se solzi in če vL18: Prasm delec ne zapiči v zrklo, ga solze same odplaknejo. vcas!h tujk' plavajo v solzah v gubi veznice pod spodnjo ali zgornjo Snr?i T° smemo sami odstraniti, seveda, če znamo veko obrniti Poanje veke m treba obračati, ampak jo samo potegnemo navzdol in 'stim robčkom ali sterilno gazo tujek odstranimo. Če pa je tujek pod gornjo veko, jo moramo obrniti. To naredimo tako, da s palcem in azalcem primermo trepalnico in zgornjo veko obrnemo preko palčke, jo ovijemo z vato. Tudi tokrat odstranimo tujek s sterilno vato ali Dnt'rn robčkom. Zgodi se, da bolnik toži o pekočih bolečinah tudi p tem, ko smo tujek odstranili. Ta bolečina navadno kaj hitro mine. 6e pa je tujek zapičen v oko ali točneje očesno zrklo, še posebej če 16 zapičen v roženico, takrat tujka ne smemo odstraniti sami. To lahko naredi samo zdravnik, še bolje je, če to naredi očesni zdravnik. edno ga peljemo k zdravniku ali v bolnišnico, moramo zavezati in Pokriti obe očesi. Marsikdo bo vprašal čemu. Če pokrijemo samo ®n° oko, bo ponesrečenec z zdravim očesom gledal, oko se bo Premikalo, vendar ne samo odkrito oko, ampak tudi pokrito. S premikanjem očesa se bo premikal tudi tujek in lahko povzročil še hujšo Ne morem si kaj, da ne bi pisal o preprečevanju in ne samo o prvi pomoči!_Ko sem bil še zdravnik v Meblu, so mi neko jutro poročali, da str£°no,či,delavcu’ ki )e delal v mlinu drv. kjer so z izredno močnimi oji mjeli polena za iverko, odletela grča naravnost v oko. Ker v tistih sm se nismo imeli okulistke v Šempetru, so delavca odpeljali /Ljubljano. Povprašal sem, ali je delavec imel zaščito na obrazu zun' smo' da mlin lahk0 včasih tako ponagaja, da grča lahko veliko hitrostjo in močjo odleti v delavca. Po varnostnih predpisih bi veiavec moral na obrazu nositi neke vrste masko iz plastike ki murai na oorazu nositi neke vrste m morebitni udarec ublaži in prepreči poškodbo. Delovodja je povedal’ dokLl6!3^ za®čitno ^k0 dal, ni pa gotov, ali jo je nosil. Ni ime! dok=-,7, J ,u u UcU' Pa gotov, an jo je nosil. Ni imel o^azov, da je delavec to masko imel. Reverza ni podpisal ker 'aska m bila nova. Na srečo delavec ni imel posledic. Ni pa hotel Pozna’1 da je imel na razpolago masko, trdil je, da mu je niso dali. scen konec in dober nauk, da moramo upoštevati varnost pri delu. izpraznitev proste roke za svojih stanovanj. Mlajši lastniki ne mislijo tako daleč naprej. Zaslužiti hočejo takoj. Ne glede na določila stanovanjskega zakona zahtevajo podpis najemnih pogodb za določen čas in s profitno najemnino, ki se giblje od 250 do 700 DEM. Kdor take pogodbe noče podpisati, bo tožen na izselitev, kajti v stanovanju je protipravno in noče plačevati najemnine. In takšne tožbe se na sodišču res pojavljajo. Še dosti slabši je položaj najemnikov, ki so dobili samo pravico uporabe stanovanj v privatnih družinskih hišah. Zanje pravi zakon, da so jim zavezanci (občine) dolžni letu dni preskrbeti druga vzele dovolj resno določila, da morajo pravočasno preskrbeti nadomestna stanovanja, in za te namene niso rezervirale dovolj stanovanjskega denarja. Od še neugotovljenega števila teh primerov (po nekaterih podatkih okrog 800 v republiki, po drugih okrog 400) je bilo doslej preseljenih le 114 starih najemnikov. Marsikdo je sicer prišel v mnogo boljše stanovanje od prejšnjega, drugi se ne morejo sprijazniti z novo okolico, spet drugi neznosno trpijo, ker ob preselitvah nihče ne pomisli na potrebe starih, bolnih, invalidnih oseb. In pri teh preselitvah se nestrpnosti lastnikov često pridruži nestrpnost in nerazumevanje občinskih referentov, ki ponudijo za preselitev dve, največ tri stanovanja na različnih lokacijah. Stari človek se ne more odločiti za nobeno in lastnik dobi zeleno luč za tožbo na izselitev. Potem je pač treba v stanovanje, ki ti nikakor ni všeč. Bralcem prepuščam odgovor na vprašanje, ali so si ti stari ljudje zaslužili tako ravnanje. Preden poskusite odgovoriti na to vprašanje, vas seznanim še s položajem najemnikov iz časov pred drugo svetovno vojno, ki pa so zares popolnoma brezpravni. Zakon o njih govori v posebnem členu in naroča lastnikom, da morajo s temi najemniki skleniti pogodbe - pravzaprav obnoviti že zdavnaj sklenjene pogodbe - po pogojih novega stanovanjskega zakona. Vsa ta stanovanja so namreč v privatni lasti. Kaj je mislil zakonodajalec s tako zaščito, ko pa obenem v naslednjem členu zakona zapiše (in daje tudi taka uradna pojasnila), da je najemnina za ta stanovanja lahko profitna - zaenkrat torej do 700 DEM mesečno. Kdor ne podpiše najemne pogodbe, se ve, kaj bo z njim. Ali je po vsem tem kaj čudnega, če so postale zahteve za ureditev položaja teh najemnikov tako glasne, da jih ni mogel preslišati niti resorni minister? Vika Šauta Pogrinjek za tiste, ki nimajo za pogrinjek: v mariborski kuhinji za reveže. primerna stanovanja. Po enem »Pišete ostro, pa kaj, ko ne zaleže V DE kar naprej in ostro pišete o pridobitniških lumparijah, ki si jih brez strahu pred kaznijo privoščijo različni podjetniški in javni ugled-nczi, pa sc o krivicah, ki iih dan za dnom rlnvlvUnmn v r . • :—: Jr .c/T J pvujuhhmii lil javni ugica- nezi, pa sc o krivicah, ki jih dan za dnem doživljamo delavci in med katerimi je najhujša, da moraš čez noč na cesto - potem, ko si desetletja svojega življenja pustil v tovarni. Takšno pisanje je morda le koristno, zaleze pa toliko kot nič. Onim zgoraj gre skozi eno uho noter, skozi drugo ven. Tako je bilo, je in bo vedno! je v daljšem pismu na naslov DE podčrtal J.V. - Bolj kot takšno pisanje bi ljudem, ki zaidejo v stiske, koristil povsem praktičen nasvet, kako naj si pomagajo. Jaz na primer bi rad odkupil stanovanje, saj takšne priložnosti, kot je za odkup zdaj, ne bo nikoli več. A denarja nimam. Kako naj pridem do njega, kje nai si ga sposodim? Odgovor: Možnosti je več. Prvi so prijatelji, sorodniki, znanci. A kaj, ko tudi oni poznajo ljudski rek: »Če želiš izgubiti prijatelja, mu posodi denar.« Kot je znano, denar posojajo predvsem banke. Ljubljanska banka na primer, ki odobrava kredite za odkup družbenih stanovanj pod naslednjimi pogoji: letna realna obrestna mera se razlikuje glede na podlago za pridobitev kredita in se giblje od sedem do deset odstotkov, banka kredit revalorizira z mesečno stopnjo rasti cen na drobno; odplačilna doba pa je od 3 do 180 mesecev. Tudi Stanovanjsko komunalna banka ima (poslovno) razumevanje za morebitne kupce nekdanjih družbenih in drugih stanovanj r7" hova višina dosega največ tri- stanovanjska posojila lahko nji- kratno vsoto letnega dohodka pc sojilojemalca v zadnjem koledarskem letu, najnižji znesek stanovanjskega posojila pa je 10.000 DEM tolarske protivrednosti. Višina drugih posojil je odvisna od vrste in namena najetja. Doba vračanja je za kratkoročna posojila od enega do dvanajst mesecev, za dolgoročna pa od enega do petnajst let; odvisno od namena. Po sprejetju stanovanjskega zakona pred poldrugim letom je bil ustanovljen Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Z denarjem pomaga predvsem tistim, ki si želijo na tak ali drugačen način rešiti stanovanjski problem. Prvi razpis je bil namenjen posojilojemalcem, ki ne zmorejo odplačevati dragih bančnih komercialnih posojil, najetih za gradnjo ali na- kup stanovanj. Na drugi razpis so se lahko prijavili invalidi, sredstva tretjega razpisa pa so namenjena tistim, ki se odločajo za nakup stanovanja, gradnjo oziroma adaptacijo. Stanovanjski sklad Republike Slovenije zahteva, da se vloge oddajo na posebnih obrazcih in da so jim priložena vsa potrebna dokazila in dokumentacija. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah, pri čemer je odplačilna doba največ 15 let, odvisna pa je od višine odobrenega posojila in kreditne sposobnosti prosilca. Realna obrestna mera je ugodnejša od bančne, kredit pa se revalorizira z mesečno stopnjo rasti cen na drobno. Razumljivo, da banke prosilcem ne odobravajo posojil le »na lepe oči«. Odobravajo jih le takšnim, ki z njimi poslovno sodelujejo ali so kreditno sposobni. Z banko pa poslovno sodelujejo tisti občani, ki imajo z njo sklenjeno pogodbo o varčevanju, prejemajo preko nje osebni dohodek ali pokojnino, imajo pri njej odprto tolarsko ali devizno hranilno vlogo, tekoči ali žiro račun, vežejo tolarska oziroma devizna sredstva ali pa pri njej kupijo vrednostne papirje. SKB banka sprejema v zastavo za posojilo tudi nepremičnine, ki jih je po veljavnih predpisih možno zastaviti in prodati, ki so vpisane v zemljiško knjigo in še niso obremenjene s hipoteko. Višina posojila je do 50 odstotkov tržne vrednosti zastavljene nepremičnine pri kratkoročnih posojilih in do 30 odstotkov vrednosti zastavljene nepremičnine - pri dolgoročnih posojilih. Tržno vrednost nepremičnine oceni banka. Podrobnejše informacije v zvezi s pridobitvijo kateregakoli kredita lahko občani (in obrtniki) dobijo v vseh enotah različnih bank po vsej Sloveniji. Kakor vidite, dragi J. V., je tudi ta naš »praktičen nasvet«, kako se na hitro rešiti iz denarne stiske, enako poučen kot vsi drugi naši: tudi pri nas je začel veljati rek: denar je sveta vladar. In še eden »na isto vižo«: od dela ni še nihče obogatel. V. O. Svobodni Sindikati w Slovenije ZAKON 0 ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU S KOMENTARJEM v brošuri mag. Alekseja Cvetka ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Cena 480,00 SIT. Brošuro lahko naročite pri ČZP Enotnost Ljubljana, Dalmatinova 4, ali po telefonu (061) 321-255 110-033. ] H7 1 |'j 11. marca 1993 RA mt Zamrzniti še kaj drugega! t Kako bodo zamrznjene plače, boste, spoštovane bralke in bralci, v času branja tega prispevka že vedeli. Je pa res, da smo znova videti nekako čudno. Namesto da bi razbita levica, sita intervencijske zakonodaje in preko Združene liste postavljena v vlado, s posebnim sporazumom na personalni način pokazala, koliko je zares leva in delavska in socialna, je gospod predsednik vlade njeno nespretnost izrabil in na njej skoval nove politične točke. Zakaj so glasovali za intervencijski zakon, ki ni celovit in je zlasti protidelavski, vedo le oni, in njihova nemoč je ohranjena v računalniškem zapisu. Očitno jim je bil njihov lasten interes pomembnejši od narodovega blagra, in tako smo tudi v tem mandatu izredno hitro spoznali, kaj pomeni biti poslanec in kaj volivec. Pri tako pomembnih, morda celo usodnih stvareh je treba vedeti, kam s tako pridobljenim denarjem. V železarne, železnice, za stimuliranje izvoza, za regresiranje domače pridelave hrane. Nič se ni vedelo, razen da za zdravstvo, plače in pokojnine menda dajemo preveč. Cena takšne kakovosti koalicije je za normalno politično življenje previsoka, oportunizem ljudi, ki v delavskem imenu urejajo življenje predvsem sebi, pa prevelik, da bi bilo mogoče molčati. Zdaj je postalo moda pisati o mačkah, psih, konjih in še čem, kar je davčno izenačeno z otroško hrano in izdelki za dojenčke ter knjigo. Poslanci o vsem tem doslej niso rekli ničesar, čeprav je javna razgrnitev strukture prometnih davkov lepo pokazala naravo tega davčnega umotvora. Kot državljana me takšna politična opcija spravlja v bes, ker jo lahko sledim tudi na obdavčenih TV in radijskih programih, v časopisih, ko poslušam o premastni skupščinski ali parlamentarni hrani in potrebi po kozarčku rujnega. Navsezadnje na volilni dan, ko državljani izražamo svojo voljo, na voliščih ni alkohola zaradi treznosti naše presoje in odločitve. Tistim, ki nato kot izbranci odločajo o nas, pa tak pristop ne pristaja. Ko grem mimo parlamenta, bi včasih najraje zavil na drugo stran ulice, da ja ne bi srečal kakšnega znanca, niti med temi, ki odločajo danes, in niti med onimi, ki so si zagotovili pogoje za upokojitev na način, ki ga gnili socializem ni dovolil niti rudarjem. Naj bo dovolj za tokrat. Milan Bratec Pregled domače dramske bere S praizvedbo dramskega prvenca Barbare Hieng Samobor Hana Tiger v izvedbi domačega Prešernovega gledališča se je v Kranju začel že 23. teden slovenske drame, desetdnevni prikaz aktualnih gledaliških uprizoritev slovenskih dramskih besedil. Gledalcem se predstavlja osem gledaliških ansamblov. Tudi letos je selektorsko delo opravil gledališki kritik Aleš Berger. Kot je povedal, pravih možnosti za izbiro ni imel, saj je bila navzočnost slovenske dramatike na domačih gledaliških odrih enako skromna kot leto poprej. Cankarjeve Romantične duše v izvedbi Slovenskega stalnega gled-laišča iz Trsta in Žabe Gregorja Strniše v produkciji Cankarjevega doma. Zadnjih dveh predstav v Kranju zaradi objektivnih vzrokov ne bodo uprizorili, pač pa je organizator v program vključil še Lužanovo Živelo življenje Luke DE v izvedbi Poldeta Bibiča, Cesarjeva nova oblačila Milana Jesiha v izvedbi Slovenskega stal- • Ob otvoritvi 23. tedna slovenske drame so podelili letošnjo nagrado Slavka Gruma za dramsko besedilo. V ožjem izboru je bilo pet dramskih besedil. Žirija pod vodstvom Lada Kralja je letošnjo nagrado soglasno sklenila dodeliti Evaldu Fliserju za dramsko besedilo Kaj pa Leonardo. škega vodje Prešernovega gledali^ Kranj Matije Logarja z naslovom Pe? med včeraj in jutri. Knjiga prina5* \ • Gledališki dogodek so v Kranju obogatili tudi z izdajo knjige umetni- včeraj in jutri. Knjiga pi eseje, komentarje in dokumenta!? gradivo o »pripravah« na novo pod0” gledališča, ki je z mnogimi krstni1111^ uprizoritvami slovenskih dramskih sedil ter s celotnim vsakoletnim org8' L niziranjem TSD vzdržalo ritem uči6' kon kovitih in izvirnih dejanj slovenske?8 p0r gledališča. zij, -----------------------------------Za < Poleg že omenjenega dramskega dela Barbare Hieng Samobor so v Bergerjevem izboru še Strnišev Samorog v izvedbi Drame SNG Ljubljana, Jutri bo lepše Evalda Flisarja v izvedbi Slovenskega komornega gledališča, Balkan Santa Claus Iztoka Lovriča v izvedbi Glej & Grape-fruit. Čudežni kamen Alenke Go-ljevšček in Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, Stotisočnoga Borisa A. Novaka v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana, Kaj pa Leonardo Evalda Flisarja v izvedbi Mestnega gledališča Ljubljanskega, nega gledališča iz Trsta in Mi8i ®r*: ne damo Milana Dekleve v izve®' ^ Četudi selektor ugotavlja, da jeje ^ domačega gledališča. interes za slovensko dramatik1 pQ-v upadanju, pa vendar ob pogled ., na celoten izbor ugotavlja, da « pravzaprav za zanimivo be!c ar uprizoritev slovenske sodobne & Pri] klasične dramatike. Res je, da več tednu ni mariborskega in cev Več skega ter mladinskega gledališč8’ bj toda na novo sestavljene slove®] ^ ske gledališke ekipe tako imen?! pa, vanih neinstitucionalnih gledali?1 ■ ’ si za svoje prve uprizoritve izb1' ■ Teden slovenske drame so začeli gostitelji — Bernarda Oman in Igor Samobor v dramskem prvencu Barbare Hieng Samobor Hana Tiger Ko prično smrdeti tudi kristalno čiste stvari rajo prav domača dramska bes? Pre dila. Tudi pregled vseh uprizob’ "aL tev preteklega leta v statistiki šf g vedno kaže na velik delež sloven' p0c ske dramatike v repertoarjih n8' v^g ših gledališč. Igor žitnih Up® ^raz ----------------------------- Pin »Pri nas je stvar kristalno čista!« je na seji hlapčevskega sindikata ob obravnavi pobude SSS po revizijah dosedanjih lastninjenj jezno zatrdil JUNAK NAŠEGA ČASA, se pravi direktor bajpasa, medtem ko so sindikalisti v narekovajih le ponižno pokimali in stvar je bila opravljena. Nekaj dni za tem dogodkom so imeli pod streho matičnega družbenega podjetja skupščino družbenikov mešane firme z večinskim deležem privatnikov. Iz zapisnika skupščine je razvidno, da je bil prisoten tudi predstavnik družbenega podjetja v tem bajpasu. V resnici pa ga v tistem času FIZIČNO ni bilo v krogu kakih 57 kilometrov od podjetja; lahko da je bil DUHOVNO v mislih kake svoje ljubice, kar pa po mojem skromnem mnenju velja le v izjemnih pogojih. Na primer, če so uporabili regionalni zemeljski princip prisotnosti, kar pomeni, da je človek bil tu (četudi ni bil) že zato, ker je bil takrat na našem planetu Zemlji, ne bi pa štelo, če bi bil v tem času na Marsu ali na Alfi Centauri ali pa na Luni. Ali pa, če bi bili mi iz družbenega podjetja daleč za Luno. Obrazložitev tega, da človek je, četudi ga ni, je podala zelo pravna oseba s končanim pravniškim faksom, ki je dejala tudi, da neprisotni prisotnež ali prisotni neprisolnež v vsem soglaša z vnaprej pokazanim dnevnim redom na skupščini obravnavane zasebne družbenosti ali obratno, kar pa je povsem razumljivo, saj je tudi dotični JUNAK v zadeve vsestransko vpleten. Spet je preteklo nekaj dni. V družbenem podjetju so brezglavo skakali sem in tja, prekladali papirje in skup spravljali bilanco, gut tiep a kaj ko je bila blagajna prazna, naj so še tak0 nirt stikali za penezi. Tudi družbeniki bajpasa ?°Vat se usedli kaka tri vrata proč od prvih in vedrit ^ obrazov naredili ZR in potem imeli svoj parh? je j ment in veselo delili dobiček. Kako tudi ne bh j * če so pred letom in pol v ta biznis vložili vsa* t po kakih 100 DEM v Markovičevih časih, zdtl l*' j£)S Ce pa love do krova in čez in toliko, da so na D-družbenega podjetja izrazili željo, da bi aje družbenega podjetja odkupili (beri ukradli) Po$ trietažni butikec v državi onkrajsotelski inf1 C, nekaj istrskih obmorskih (beri sindikalnih' kapacitet za povrh. Za vloženih 100 mark Pf rj tako kratkem času toliko penezov, in še je j stvar kristalno čista, čeprav SMRDI K0‘ KUGA. Stv, S***#, bjj Ladja norcev Tisti, ki so se vrnili s smučanja v Avstriji in Italiji, so močno pojokali, da bo težko preživeti. Drugi, ki živijo iz rok v usta, so zategnili pas, hlače pa so jim vseeno padle dol. Politiki nič več ne obljubljajo; potem ko so poskrbeli zase, na veliko prepevajo, da je treba plače zamrzniti. Ob tem, da so mnogi dobili po 200 in več tisoč tolarjev, jim ne gre zameriti. Korita so dobro izpraznjena in polizana. Delavci se pripravljajo na stavke, na TV pa ponavljajo posamezne oddaje po trikrat. TV naročnina je zato z marcem večja, Drnovšek pa ni nič drugega kot tehnokrat in veliki kombi-natorski manipulator. Vse pozicije so razdeljene. LDS ima ekonomijo in gospodarstvo. SKD zunanjo trgovino in orožnike. SPD kulturo in drobtine. Samo desetar Janša vztraja na belem konju. Raja, kmetje in delavci pa imajo, kar so (iz)volili. Beda, negotovost in strah. Vse več ljudi je na cestah. Ceste so zelo slabo vzdrževane. Vzdrževanje pa stane. Plača pa seveda spet raja. Krog je sklenjen, človek ni eden, človeka sta dva, eden špancira, politizira, gobca, drugi zanj gara! Da pa ni vse tako črno, imamo različne nagradne igre in igrice po TV, podarim-dobim-zblaznim, loto, ki cvetijo, kot še nikoli. Ni nam pomoči, zato pomagamo drugim. Temne zarje prihodnosti za nekatere. Za druge pa jutri nudimo: želvjo juho, školjke dondole in ostrige, namaz in bakalarja, dušene prepelice v vinu, jabolčni kolač z rozinami in orehi in seveda obvezni šampanjec. Zato, dober tek, vlada! Za delavce na robu preživetja pa naslednji menu: krompirjeva juha, krompirjev golaž, krompirjeva solata in krompirjeva sladica s krompirjevim sokom. Eni imajo pa res krompir! Franjo F. Frankenstin Čas prijav tudi za študij ob delu 3-* l der ske go\ Sredi februarja so učenci zaključnih razredov osnovnih šol dobili v roke zajeten zvežčič z naslovom Objave Ministrstva za šolstvo in šport. V njem so objavljeni razpisi za šolsko leto 1993/94, in sicer za vpis v prve letnike srednjega izobraževanja, za sprejem v dijaške domove in za vpis v izobraževalne programe ljudskih univerz. V razmestitvi izvajanja programov in obsega vpisa v srednje šole, ki je priloga razpisa, so navedene tudi V vseh občinah R Slovenije pa bodp delavci strokovnih služb zavodov"' ME1UKA ^zaposlovanje (psihn.ogi.^kfcti sveSSTtLalci zaposl,- Jugoslovansko politično dogajanje pred rrapndom Jugoslavije ......................! lil!!!........................ NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) izvod(ov) knjige PRED USODNIMI ODLOČITVAMI. Naročeno mi (nam) pošljite na naslov:. Ulica, poštna št., kraj:_________________ Datum:. Podpis naročnika:. 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju predvidene zmogljivosti za izobraževanje odraslih ste, Za izobraževanje ob delu in iz dela veljajo za vpj5 dje enaki roki in postopki kot za redne učence. Kand1' o dati za šolanje ob delu bodo vse informacije o moZ' (ja nostih izobraževanja dobili pri strokovnih službah ^ zavodov za zaposlovanje. Tu jim bodo na voljo psiho? ^ logi, poklicni svetovalci in svetovalci zaposlitev-, a V času do vpisa bodo kandidatom za šolanje ob delu al na voljo še po posebnem razporedu, ki ga objavlja®0 v prilogi. gUt S Dg SVETOV ALNA MESTA IN URNIK SVETOVANJ KANDIDATOM ZA IZOBRAŽEVANJE OBDELU IN IZ DELA torka 9. 3. in 13. 4. od 10. do 14. ure vri petki od 6. do 13 MURSKA SOBOTA ret četrtki od 11. do 15. ure Arh. Novaka 3 ^VAGORtCA reesredev marcu in aprilu od 8. do 12. ure m1 iger" ISKomSu MMMŽAM ^rerfah od 15. * 17 ure (v obeh rajnih vse srede od 12, do 18. ure RADGONA RADOVLJICA ssssr EEr 5™ ”*■" «04 15. do 12. ure izdelki, d. o. o. iz Kr-__z gS3-’ za katerega je sicer nje-f°v upravni odbor predlagal ^fl.ecaj. Pač, glede tega po- Stalistika in denar Statistika skladovega projekta do konca februarja 1993: podjetja, vključena v projekt (stanje 01/03/93) 87 izvršene prodaje 5 uvedeni stečaji 4 razveljavljene pogodbe 2 opravlj ene zamenj a ve poslovodstev 31 trajni presežki zaposlenih 11 500 dosežen reprogram starih obveznosti 38 formiranje novih podjetij 7 ANGAŽIRNA SREDSTVA SKLADA - v milijonih DEM: direktno financiranje podjetij 32,8 DEM v 38 podjetjih vezani in jamstveni depoziti bankam 39,0 DEM izdane garancije in poroštva 15,4 DEM najeti krediti Sklada za podjetja 7,0 DEM smo precej poslušali l- ° nekakšnih narodnogospo-bab jr^kih interesih, ki jih je kaj-iho- Pak nujno treba zavarovati, tev. a neposredno vprašanje, ieW ako se v resnici varujejo ti irn° peresi, saj je samo lanska iz-I^ha znašala 122 milijonov tik pred njenim nastan-P1 Pase je LB, d. d. na pod-*agi programa odločila za sadijo, je Korže ugotovil, da je aa vsota lanskih dolgov res Zavezniki pa taki Sklad ugotavlja, da je dregnil v nekatere interese, ki so porodili tale nasprotovanja: - s programi odpuščanja presežnih delavcev nastopa proti interesom sindikatov; - z zamenjavami poslovodstev ogroža obstoječi menedžment in njegove poslovne navezave; - z zapiranjem določenih obratov in tovarn nastopa proti lokalnim in regionalnim interesom ter političnim skupinam, ki stojijo za njimi; - sklad nastopa dostikrat tudi proti interesom privatnega sektorja in podjetnikov, ki so s prikritim podkupovanjem slabo plačanih uslužbencev in menedžerjev dosedaj uspešno izsesavali hirajoča podjetja; - tudi banke v skladu često ne vidijo zaveznika, ampak nasprotnika, ki z zahtevami po zniževanju obresti ter reprogramih ogroža donosnost bančnih naložb. Vse te skupine bi bile mnogo bolj zadovoljne s klasično državno sanacijo, kjer bi se s pomočjo denarja davkoplačevalcev čim dalj ohranjal status quo. Zaveznik sklada v teh procesih bi lahko bili davkoplačevalci, ki bodo sicer morebiten neuspeh tega programa morali pokriti še z večjimi davki v prihodnosti. Uroš Korže ni povedal, kakšni zavezniki Sklada bi utegnili biti davkoplačevalci v primeru Vidma iz Krškega, ki dolguje upnikom več kot 300 milijonov DEM, med njimi največ LB, d. d. prodajati in v kaj investirati.« In zdaj še modra ugotovitev: »To je obenem edina prava sanacija, saj je utemeljena na profitnem motivu, za katerim stoji zasebna lastnina. V tem vmesnem obdobju pa lahko sklad odigra vlogo amortizerja pri socialnem prilagajanju na nove, tržne razmere.« Puhlice, ki si jih direktor takšne ustanove, kot je v tem času sklad za razvoj, v nobenem primeru ne bi smel privoščiti. Kakšen »amortizer pri socialnem prilagajanju« neki? Na vprašanje seveda ne bomo niti poskušali iskati odgovora. Bolj nas je zanimalo, koliko je lani sklad zahteval za financiranje presežkov delavcev in koliko od zahtevanega denarja je tudi resnično dobil. Podatek je pri roki: sklad je zahteval 3 milijarde SIT, dobil pa le 750 milijonov. Kaj se zaradi tega vsak dan dogaja v podjetjih v skladu, beležimo vsak dan. Na direktno vprašanje, ali bo sklad letos za financiranje socialnih posledic, ki jih povzroča »amortizer socialnega prilagajanja podjetij«, zahteval sprejem zakona v parlamentu, je direktor Korže odgovoril, da ne ve oziroma da najbrž ne. Na novo neprimerno manjša in da je LB, d. d. res vložila in izgubila velika sredstva. Po njegovem mnenju bo moral o zadevi »Videm« spregovoriti parlament. Pokrajinski tednik, ki poroča • o vsem, kar se zgod/ zan/- ,7SanaD°tenMem,8e- čenS' H*Vju' na «o-eevskem m drugod, *ye vsem svojim bralcem ■ Je glede na obseg med Z#**1 Novo mesto tel.. 068/23-606 fax: 068/24-898 Če se je upravni odbor odločil za stečaj zdaj zato, ker bo dolgove »amortizirala« sanacija LB, d. d., Korže ni znal (ali hotel) odgovoriti. Skratka: iz povedanega sledi, da si nihče v Sloveniji pretirano ne beli glave s tako imenovanimi narodnogospodarskimi interesi, posledica česar je neustavljiva gospodarska erozija, ki grozi z vsesplošnim kolapsom. Puhlice... V »šolskem« podajanju snovi je Korže opredelil dva temeljna pristopa k sanaciji izgubaških podjetij, a) libe-ralno-tržnega in b) državno-intervencijskega. Prvi naj bi terjal opuščanje nerentabilnih proizvodenj, odprodaje presežnih zmogljivosti, relokacije proizvodnih sredstev s stečajnimi postopki, praviloma pa tudi radikalno zmanjševanje števila zaposlenih. »Medijska odmevnost nekaterih skladovih podjetij v zadnjem času« Koržetu sugerira, naj bi bil »primarno izbran prvi model sanacije«, vendar gre po njegovih besedah za »vmesno pot med obema modeloma«. Malo mešano torej! Zamišljeno je bilo tako, da naj bi se »po odločitvi vlade lastništvo podjetij začasno preneslo na sklad, ki naj v svojstvu privatizacijske ustanove poskrbi za pravno, organizacijsko in finančno prestrukturiranje poslovanja ter naj čimprej pripelje v podjetja zasebni kapital in prave lastnike. Šele ti bi na osnovi lastnega tveganja sprejemali odločitve o tem, kako prestrukturirati podjetje na dolgi rok, kaj proizvajati, kam zaščiti« delavcev v skladu, ki jo sindikalni zaupniki primerjajo —a- £ “očltol-v" ob'!Ub'’ d*“od d'”mbr* “pret *° pMd°-♦ Podjetniška pogodba je zakonita in nanjo ni pripomb- pa: ,rg* -**'•Kri,eri,i 11 - Delavcem so izdani sklepi o razporeditvi v nove družbe, tam 555STTmo,,i' 'm“°ie ”dro D”tovo pd8“lb0 Žalostno pri vsej tej raboti je, da -krvavi« ton dajejo ravno donitovci v novih ekipah. projekti lahko MRVI) . —— PRRIH stas*delavd ’•**-“** bo,“ sind'kata*so'ianoriranp6Ic norirainaše*doka^/^fe^d^bcftai«> nedvomno težke posledice. u) v tre- nančno ekonomski službi, v kadrovski službi, v vzdrževanju itd.). Posledice tega Divjega zahoda ali Balkana po Donitovo so očitne - v februarju smo prodali za manj kot 3,4 milijona DEM. Manjša realizacija je bila samo še v avgustu lanskega leta. • Sogovornika nimamo in očitno ni za urejanje takih razmer v Donitu nihče odgovoren (direktorji pravijo, da je odgovoren Podboršek, on trdi, da se sklad - Kuharič dogovarja z direktorji mimo njega, vsi skupaj ne spoštujejo niti podpisanih oz. dogovorjenih stvari, tudi tistih na svojem, direktorskem nivoju). Spričo vsega tega je izvršni odbor sindikata v Donitu že sklical konferenco sindikata, ki jo lahko jemljemo kot uvod v stavko. vprašanje, kje vidi potem garancije, da bo dobil potrebna sredstva za financiranje presežkov delavcev, je odgovoril, da je to (naše vprašanje namreč) ideja, ki bi jo kazalo uporabiti. In to naj bi bil kakšen resen pristop k sanaciji problematičnega dela slovenskega gospodarstva? Bog se nas usmili. Podjetja, tozdi, podjetja, zdrava jedra... Roko na srce: Uroš Korže je precej časa porabil, da je lahko naštel vse neizpolnjene obljube vlade, ki zadevajo sanacijo socialnih posledic. Kljub temu pa je kritično govoril o stavkah, ki da ne prispevajo nič k rešitvi stanja. V določenih primerih (Metalna Maribor) pa direktor sklada vidi tudi druga(čna) ozadja, ki delavce silijo k stavkam. Zanimivo pa je, da v tej zvezi Korže ni prav nič govoril o (strokovno) zelo problematičnem pristopu skladovih »strokovnjakov«, ki so šli iz samo njim razumljivih razlogov razbijat nekatera podjetja s svetovno znanimi blagovnimi znamkami (npr.: Metalna, Donit itd.) na tako imenovana profitna jedra. Pri marsikom se glede tega porodi zelo neprijeten občutek. Samo pomislimo: najprej smo podjetja razbili na tozde. Potem smo tozde ukinili in spet naredili podjetja. Zdaj ta podjetja ponovno razbijamo na tako imenovana profitna jedra. Nova postsocialistična improvizacija torej! In pri vsem tem se Uroš Korže čudi, da z več kot polovico upnikov ne more doseči dogovora glede starih obveznosti. Skratka: upniki naj bi mirno požrli njegove improvizacije, pristajali na repro-grarne in druge rešitve v sili, Korže oziroma sklad pa ne bi nosila odgovornosti niti za eno svojo potezo. In resnično: največja pomanjkljivost cele operacije je prav v tem, da je dobil Sklad za razvoj kot večinski lastnik praktično vse pristojnosti, odgovornosti pa nobene. Hkrati pa prav ta sklad ljudem (menedžerjem in delavcem) poje pesmice, kako lahko sanacija uspe samo v primeru, da bodo del njenega bremena prevzeli na lastna ramena. Najbrž je prav v tem iskati tisti poglavitni razlog, da se je sprva za sanacijo v okviru sklada prijavilo 217 podjetij, v resnici pa se je zanjo odločilo le 98 podjetij, pa še potem so nekatera odstopila od pogodbe. Da so se podjetja premislila potem, ko so ugotovila, da »ne gre za razpis za državni denar«, s tem se lahko Korže le tolaži. Bistvo je nekje drugje, in sicer v tem, da v tej igri prav vsak nosi svoj del odgovornosti. Zdaj pa je tako, da tisti, ki bi je morali imeti največ (vlada in sklad), ne delajo drugega kot to, da ljudem solijo pamet in jih učijo, kako loviti ribe, čeprav bi iz njihovih referenc zelo težko sklepali, da to tudi res vedo. KuZjoj NAJPOMEMBNEJŠA STRAH 20 11. marca 1993 Humoreska Dva prenovljena - In kje ste bili za osmi marec? smo kar naravnost vprašali tovariša Neposrednega proizvajalca raznih strok, ki je bolj zamišljeno kot po navadi žulil svoje pivo za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte. '•Ah, kaj me sprašujete te nazadnjaške stvari,« je odvrnil in se demonstrativno obrnil proč od nas. - Oho, smo bili presenečeni, od kdaj pa menite, da je praznovanje osmega marca nazadnjaško? Mar od takrat, ko smo opustili socializem? -Ne, ne. Jaz sem prav letos spoznal, daje osmi marec nazadnjaška zadeva.« - Ampak kako morete prav vi, ki ste vselej veljali za naprednega človeka, trditi, da je osmi marec nazadnjaški praznik. Saj ga je menda ustanovila prav Klara Zetkin, ta pa je bila vseskozi blazno napredna ženska. -Kaj mešate tovarišico Klaro v to?« - No, hočemo samo reči, da je bila Klara Zetkin tako napredna ženska, da je bila napredna že v prejšnjem stoletju, ko ni bilo mnogo naprednih ljudi... »Oh, kaj čvekate. Dajte že mir s Klaro Zetkin. Navsezadnje pustimo tudi osmi marec.« - Ja, zakaj pa naj bi ga pustili? Ali naše ženske niso več enakopravne? »Seveda so enakopravne, ampak jaz osmega marca ne bom več praznoval, in to od letos naprej ne.« - Kaj pa se je letos zgodilo, da, da... »... hočete reči, da se mi je osmi marec nenadoma priskutil?« Ja, ja, prav to! »No, ne bom se gnetel med reakcionarje. Raje se umaknem in tako ostanem napreden.« - Ne razumemo povsem. Kdo od reakcionarjev vas izpodriva pri osmem marcu? »Kdo, kdo neki. Papež vendar. Ali niste slišali, da je letos ob osmem marcu pozdravil vse ženske. Mar mislite, da bom jaz, ki sem vse življenje žrtvoval naprednim idejam zdaj v isti falangi s papežem našim ženskam stiskal roke? Figo, jaz se umikam.« - Ampak, kaj če pa je medtem papež postal napreden in je zato čestital ženskam? »Oho, le kdo naj bi ga tako rekoč čez noč prepričal? Morda mislite, da ga je obiskal sveti Duh, ha, ha, ha?« - Kaj pa če ga je spremenil, hočem reči prenovil tovariš, hočem reči gospod Milan Kučan, ki ga je neposredno pred osmim marcem obiskal v Vatikanu? »A, bežite, bežite, tega pa ne verjamem. Hočete reči, da je Kučan nastopal v vlogi svetega Duha?« - Nič ne trdimo. Mislimo le, da če se je tovariš Kučan kar čez noč prenovil v gospoda Kučana, se lahko tudi sveti oče čez noč spremeni v partijskega vizionarja... Bogo Sajovic IbliF-SiŠS Drnovškov nos Dr. Janez Drnovšek, predsednik slovenske vlade, je vnovič dokazal, da ima nos za strateške odločitve (odhod JLA iz Slovenije, zgodovinska koalicija klerikalcev, liberalcev in komunistov...), nima pa ga za čisto običajne ukrepe tekoče ekonomske politike. Z zakonom o zamrznitvi plač, ki ga je potegnil potem, ko so javnost dodobra razburile astronomske poslanske plače, pa je lahko tudi ugotovil, da je zelo precenjeval moč in trdnost vladajoče koalicije. Združena lista pač ne bi bila to, kar je (združba prenovljenih komunistov), če ne bi z dolomitsko prefinjenim občutkom zaznala svojega trenutka in se v nekaj dneh prelevila iz predlagatelja zakona v njegovega rušitelja. To pa je uvod v bližajočo se konstruktivno (ne)zaupnico. venci (na oblasti) pa s(m)o postali večji Balkanci od Balkancev. Po mentaliteti seveda, po plači je Tone že v Evropi! Koržetovo pokopališče Anderličeva alkimija Tone Anderlič, poslanec Libe-ralno-demokratske stranke, je izjavil, da je sprejetje sklepa o določitvi funkcijskega dodatka prispevek k zamrznitvi plač. Pri tem je pojasnil, da so v skladu z zakonom, ki ga je sprejela prejšnja skupščina, poslanske plače zamrznjene, osnova zanje pa je, kot je znano, znižana za 20 odstotkov. Glede tovrstnih Anderličevih alkimističnih sklepanj je prav značilna ugotovitev Staneta Puglja, sindikalnega zaupnika iz Litostroja, po kateri se v Sloveniji (po osamosvojitvi) še bolj krade, Slo- Uroš Korže, direktor Sklada za razvoj, sicer grobar slovenskega gospodarstva, je na novinarski konferenci predstavil poročilo o »projektu prestrukturiranja in sanacije«. Iz njega smo lahko izluščili predvsem dve ključni značilnosti, in sicer a) razbitje večjih poslovnih sistemov na več manjših delov in b) by pass prijem. Prva inačica se uporabi takrat, ko je podjetje preprosto preveliko, da bi se lahko ukradlo v enem kosu (primer: IMP), druga pa takrat, ko se to lahko naredi brez zapletov. Seveda je odveč poudarjati, da nobena od predstavljenih možnosti ni zrasla na Kor-žetovem zelniku, temveč gre za čisto kopijo že uveljavljenih procesov v praksi. Ključno vprašanje torej je: zakaj sploh potrebujemo Koržetov sklad? Kuli MARKO BOKALIČ NEKDANJI NASLOV TURSKIH ČASTNIKOV AVSTRIJSKI SMUČ. SKAKALEC (ERNEST) JAP. OTOKU HONSUJU IGRALKA GARDNER NARAVNA KALIJEVA SOL JEKLENA KLJUKA PRI LADJAH POSUŠENA TRAVA IGOR MAJCEN SPREM- LJEVALEC OGNJA MLADIČ RJAVE BARVE GL. MESTO ANGLEŠKE GROFIJE RUTLAND KEMIJA ZEMELJSKE SKORJE ČISTA DUŠA VBRAHMA- NIZMU LOGIČNOST POLJSKA CVETLICA MESTO NA MADŽAR. GOROVJE TAURUS KRAJ PRI NOVI GORICI VACLAV HAVEL PREMAZNO SREDSTVO SALOMON SALOMONOV VANDROV- EC! OZEK CUREK SVETLOBE STARORIM. ABSOLUTNA OBLAST NARODNA MOČNATA JED NAČRT KRATEK LAS SALOMONOV OGLASNIK! MESTO V SEV. FRANCIJI DELVOZA UMRLI RAD. SPIKER (JERNEJ) SLOV. PRIMORSKI PESNIK VSE VOJ. ENOTE VEČJEGA KRAJA VODNA ŽIVAL S KLEŠČAM HRV. DIRIGENT (OSKAR) ZNAMKA REVOLVERJA PRITOK KOLUBARE RAČJA ZEL ČISTOČA SALOMONOV UGANKAR! DRŽAVA VJV AZIJI POLJSKO MESTO ' KAREL ERBEN SPLOŠČEN KROG KONEC MOLITVE OSREDNJI PROSTOR RIM. HIŠE TONE KUNTNER INDIJSKA DRŽAVA PESNIK VIPOTNIK AM.FILM. IGRALEC (RYAN) DANSKI OTOK GR. PRESTOLNICA GIULIO NATTA PRIPRAVA ZA MLETJE IGRANA SREČO ERNA MUSER AZIJSKO LJUDSTVO OKRASNI GRM UNIČE- VALKA ŽELEZ ŽIVEC UDAREC Z NOGO . VELIKO TUR. JEZERO LASJE S KOZO VRED IVAN VIDAV IGRAŠ KARTAMI ZNIŽANI »E« IGRALEC SANDOKANA (KABIR) ODBOR. KI moč/ ODL ALI DAJE MNENJE JEZIKO- SLOVEC KOPITAR ANTONIO VIVALDI PRITISK .JUDSKIH DELAVSKA ENOTNOST ODRSKI PRIZOR Nagradna križanka št. 11/12 Rešeno križanko nam pošljite do 23. marca 1993 na naslov: CZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p. p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 11 Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev. Rešitev nagradne križanke št. 9 ASKAR, ATALOS, KR ANI OLO Gl J A, RAN, MRK, ANDA, TOMO ČESEN, AIL, AMONIT, NAK, PA, LAPA, ATIK, MIKADO, ANAT, TAKOVO, ALAVA, INTER, LAR, SANKE, KARNAK, TAS, KO, TOR, KITOVKA, JON, EMO, DAMAS, ANOFELES, PM, EROT, PIANINO. PALE. NIN, SARGON, RO, NET, ANIMATOR, KRIŽANKE, RAJON. SA, ANTEJ, SR Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 9 1. Bonisegna Tanja, Polanškova 14, 61231 Črnuče 2. Knaflič Amalija, Ob Starem zidovju 13, 66310 Izola 3. Ploj Marija, Framska 4, 62000 Maribor Nagrade bomo poslali po pošti Križanko pripravil: fove liste predlagala zamrznitev plač. Bil je seveda takoj za. Šef r hkrati angažiral dejavnike na terenu, ki so se zamrznitvi ogorčen0 postavili po robu. Stvari so se p°' tem odvijale s filmsko naglico co. Nazarinie se ]č Ko je šef spoznal, da si je predsednik vlade nagrabil le preveč moči', je začel globoko tuhtati, kako bi mu jo malce pristrigel. Kmalu se mu je posvetilo. In tako je predsednik naslednji dan kaj čudno zijal, ko je ministrica s še- politično logiko. Nazadnje se pač zgodilo, da je »največje p®' djetje v državi« izgubilo pra*)' tično vso kredibilnost, medtem f je bil predsednik prisiljen pros. šefa in njegovo listo, naj za botj0 voljo rešita njega in koalicijo te . glasujeta za tisto, kar sta vendar sama predlagala. Ko je šef ugotovil, da je dosegel svoje, je končn0 le pristal. Pri tem pa pri priči zakričal »ole!!!« in predsedniku P°" mahal z zelo rdečim robcem! Horoskop Nič ni absolutno Nemški fizik židovskega rodu Albert Einstein (rojen 14. marca 1879) je ^ zelo ustvarjalen in prodoren znanstvenik. Že njegove zgodnje raziskave področju fizike so zbudile veliko zanimanje nemške in tudi svetovne znanstvene javnosti. Tako je Einstein že pri petintridesetih letih postal vodi; Inštituta cesarja Viljema za fiziko v Berlinu. Na mestu vodje je ostal cel"' devetnajst let, do leta 1933. Leta 1916 je postavil splošno relativnostni teorijo, poleg tega pa je bil eden začetnikov kvantne fizike, odkril je enačbo #1 fotoefekt, imel je tudi velike zasluge na področju teorijske fizike. RelatiV' nostna teorija in druga dela s področja fizike so mu leta 1921 prineS| Nobelovo nagrado. S prihodom nacistov na oblast v Nemčiji leta 1933 i Einstein zapustil mesto vodje inštituta. Ker je bil politični nasprotnik naciste*' | in poleg tega Žid, se je izselil v Združene države Amerike. Tam je dobil mes profesorja na slavni princetonski univerzi. V ZDA je ostal do svoje smrti (ie,a 1955). j Einstein je imel nekoč predavanje o relativnosti in absolutnosti. Da pojma bolje pojasnil, je slušateljem postavil primer: ,, »Včeraj, ko sem prišel, sem se slabo počutil, relativno seveda. Zdravnik, * sem ga poklical v hotel, mi je predpisal absoluten počitek. »Sicer,« je rei ■kel' »jutri absolutno ne boste mogli stopiti pred občinstvo.« Tako vam sedaj lahk/t predstavim primer relativnosti, za katerega trdim, da je v vseh stvareh' Ubogal sem zdravnika samo relativno, privoščil sem si relativni počitek,111 tako sem med vami...« »Relativno zdrav,« se je oglasil nekdo iz dvorane. Einstein je nemoteno nadaljeval: »Popolnoma pravilno, saj v vesolju, kot vam bom zdaj dokazal, ni n'0 absolutnega...« »Niti Einsteinova relativnost,« se je oglasil isti glas kot prej. V publiki Je nastal tak hrušč, da so morali predavanje prestaviti. .. V tem tednu so se rodili še avstrijski skladatelj Hugo VVolf, avstrijsi) skladatelj Johann Strauss starejši, nemški fizik Georg Ohm, nemški inžeh' Gottlieb Daimler, ruski skladatelj Nikolaj Rimski-Korsakov in slovenski pes®1 Srečko Kosovel. peP1 nBBH Politik novega kova Balkanec v Ljubljani! Piše: Andrej Velkavrh 4S V7JTV Suho in pomladansko Teden lepega vremena je že skoraj za nami. Sneženje prejšnjo nedeljo je bilo na srečo le prehodno. Kjer je sneg pobelil zemljo, in to je bilo le redkokje, se je tudi hitro stalil. Kako tudi ne, saj so bile dnevne temperature že pomladno visoke. Toplo vreme je privabilo na plan številne pomladne rožice, ki so se prej, zaradi razmeroma nizkih temperatur, le sramežljivo kazale izpod listja in trave. V sredo, za štirideset mučenikov, je bilo sončno in kar toplo, zato se nam obeta še štirideset podobnih dni. Tako pravi ljudski pregovor. Marec je sušeč in torej kaj dosti padavin ne moremo pričakovati, čeprav bi po letošnji suhi zimi že kar prav prišle. 12. marca je Gregorjevo. »Po Gregorju od vsakega vetra sneg kopni.« Letos bomo le težko preverili, ali je na tem kaj resnice. In še en ljudski rek kaže, da je pomlad z vsakim dnem bliže. Tako blizu je, da jo lahko že čutimo: »Če ne prej, na Jedrt (17. marec) gorka sapica pihlja«. Od vremena prihodnjo sredo je odvisna tudi letina: »Jedrt lepa, dobro letino obeta.« Za letino se do junija, julija zvrsti toliko pogojnih ljudskih izrekov, da je malo možnosti, da bi bilo vsem zadoščeno. Po sončnem in podnevi tudi toplem tednu se nam obeta enako vreme v soboto in nedeljo. Temperature bodo ponoči nekaj stopinj pod ničlo, ob morju pa bodo pozitivne. Podnevi bo toplo marčevsko sonce pognalo živo srebro do 10, 11, na Primorskem tudi do 13 ali celo več stopinj. Kako bo tako suho in toplo vreme všeč kmetovalcem, ne vem. Za oranje in druga spomladanska dela na polju bo verjetno kar ugodno. Če bo aprila, ko začno rastline pospešeno črpati vodo iz zemlje, dovolj padavin, bo še vse v najlepšem redu. Če pa ne...