$ renaa GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o. LESCE, ALPSKA 43 LETNIK XXV ŠTEVILKA DECEMBER 1983 cf tečna ’84 Silvestrska noč — novo leto — koliko želja in pričakovanj je zvezano s to nočjo, konec koncev povsem navadno nočjo, ki smo jo določili za največjo prelomnico v letu. Toda ali je to pričakovanje novega in pokop starega realno, ali upravičeno lahko pričakujemo v novem letu povsem nekaj drugega, drugačnega, kot se je dogajalo v starem letu? Komajda, kajti stara resnica je, da je človek vendarle ujetnik zgodovine, zato tudi za novo leto velja, da homo vanj prenesli vse iz starega leta. Vse pa pomeni dobro in slabo, prijetno in neprijetno, veselo in žalostno. na sestanku rekli, kar smo se dogovorili in delamo naprej po svoje. Potem temu pravimo »■objektivne ovire in težave«, čeprav gre za naše lastno slabosti. Besedovanja, sestankovanja in sklepov je toliko, da za našo družbo velja pravilo besede — delo, delo — tehnični izum. Če bomo to pravilo potrjevali tudi v letu 1984, potlej so vse želje in voščila prazna, stvari pa se bodo spet sukale povsem po starem. Želimo pa si, da bi se sukale po novem, boljšem! Tako bomo v novem letu realizirali plan, ki smo si ga postavili v starem letu in če je bil sestavljen slabo, nerealno, bomo to »plačevali« vse novo leto. Tovarna ima iste delavce, iste poslovodne organe z vsemi odlikami in pomanjkljivostmi kot v starem letu. Če so to isti ljudje, potem tudi ni pričakovati, da bi se njih vedenje čez noč, pa čeprav silvestrsko, spremenilo. Vsakokrat si ob novoletnih čestitkah želimo, da bi bilo novo leto boljše od iztekajočega, toda vedno znova vidimo, da sama silvestrska noč sprememb ne prinaša, kajti vsakokrat smo ujetniki tega, kar smo naredili, kar znamo narediti. To velja za ves svet, za vso državo, republiko, občino, tovarno in za slehernika. Ujetniki smo, ujetniki vsega dobrega in slabega, kar smo naredili, se naučili v preteklosti in kar prav ima naš »rimač«, ko želi »županu« srečo pri uvajanju slabega odloka o javnem redu in miru, kajti kar smo zastavili, bomo nadaljevali, uresničevali. Ves svet začenja novo leto obremenjen s hudimi hipotekami, ki jih čuti vsakdo, tako tudi delavec, s katerim smo se to pot pogovarjali. »Orožje rožlja povsod,« je rekel eden, »in to ni nič dobrega.« »V Verigi je težko kaj spremeniti,« modruje drugi, »saj tudi dobri predlogi propadajo, ker smo takšni.« Da, ker smo takšni, ker smo prizadevni v besedovanju in sestankovanju in ker vsak sestanek poraja nove sestanke. Nove sestanke zato, ker vsak zase ne verjamemo v to, kar smo Proizvodnja v novembru V novembru smo v Verigi proizvedli skupno 1.710 ton izdelkov, kar je 8 odst. manj kot je bilo planirano. Eksterna proizvodnja znaša 1.047 ton, kar predstavlja 61 odst. skupne proizvodnje in je za 4 odst. nižja od planirane. Plan količinske proizvodnje je v novembru dosegla samo Verigama, plan skupne vrednostne proizvodnje pa Verigama in Orodjarna. Vijakarna v novembru vrednostno in količinsko proizvodnega plana ni dosegla, razen interne vrednostne proizvodnje, ki pa predstavlja majhen delež. Pomembnejši izpad proizvodnje je pri kovinskih vijakih zaradi pomanjkanja kapacitet, pri iver in lesnih vijakih pa zaradi galvanskega cinkanja. Pri specialnih in standardnih zakovicah proizvodnih plan ni dosežen zaradi pomanjkanja naročil. Odprema je dosežena v višini 99 odst. Verigama je dosegla ugodne proizvodne rezultate, tako količinsko kot vrednostno. Plan ni delež pri strojno varjenih metrskih verigah 9,0—11,0 zaradi galvanskega cinkanja, pri snežnih verigah za osebna vozila, pri zaščitnih verigah in pri verigah z grabeži pa zaradi termične obdelave. Odprema je za 35 odst. večja od planirane in za 25 odst. večja od proizvodnje. V Sidrnih verigah je skupna količinska proizvodnja za 13 odst. nižja od planirane. Plan je dosežen pri topo var- jenih verigah 13—26 in pri od-gorevno varjenih verigah 13 do 20. Plan pa ni dosežen pri odgorevno varjenih verigah 21 do 37 zaradi pomanjkanja kapacitet in pri odgorevno varjenih verigah nad 37 zaradi pomanjkanja materiala. Odprema je višja od planirane za 21 odstotkov, od proizvodnje pa za 36 odstotkov. Kovačnica je dosegla skupni količinski plan v višini 68 odstotkov, eksterna količinska proizvodnja pa zaostaja 10 % za planirano. Proizvodnja je nižja od planirane pri dvove-rižnih transporterjih zaradi pomanjkanja visokoodpornih verig, pri kavljih zaradi termične obdelave, pri bremenskih in visokoodpornih bremenskih verigah pa je razlog pomanjkanje opreme. Odprema je za 8 odst. nižja od planirane, od proizvodnje pa je višja za 2 %. Orodjarna je presegla plan eksterne proizvodnje za 83 %, plana interne proizvodnje pa ni dosegla pri orodju iz jekla in trdih kovin zaradi pomanjkanja naročil in termične ob- delave, pri orodju iz ostalih. materialov pa zaradi pomanjkanja naročil. V Vzdrževanju je plan skupne proizvodnje dosežen v višini 115 %. TIO je dosegel vrednostni plan v višini 70 odst. Glavni razlogi za nedoseganje plana so v pomanjkanju kapacitete, materiala in naročil. Odprema je dosežena v višini 131 %. Vrednostni in količinski podatki o proizvodnji za posamezne tozde so razvidni iz naslednjih tabel: Količinska proizvodnja za november v tonah Tozd Eksterna proizvodnja Interna proizvodnja Skupna proizvodnja plan dosež. ind. plan dosež. ind. plan dosež. ind. Vijakarna 244 214 88 — — — 244 214 88 Verigama 395 427 108 2 2 100 397 429 108 Sidrne verige 306 270 88 715 614 86 1021 884 87 Kovačnica 151 136 90 51 47 92 202 183 91 SKUPAJ: 1096 1047 96 768 663 86 1864 1710 92 Vrednostna proizvodnja za november v 000 din Eksterna proizvodnja Interna proizvodnja Skupna proizvodnja plan dosež. ind. plan dosež. ind. plan dosež. ind. Vijakarna 27.631 25.787 93 6 333 5550 27.637 26.120 95 Verigama 42.465 52.012 122 1.634 1.607 98 44.099 53.619 122 Sidrne verige 23.954 23.444 98 35.350 32.846 93 59.304 56.290 95 Kovačnica 25.911 21.633 83 9.540 12.495 131 35.451 34.128 96 Orodjarna 417 765 183 8.851 6.573 74 9.268 7.338 79 Vzdrževanje 203 122 60 12.141 14.111 116 12.344 14.233 115 TIO 17.981 12.526 70 — 43 — 17.981 12.569 70 DO VERIGA 138.562 136.289 98 67.522 68.008 101 206.084 204.297 99 Pogovor z direktorjem nimi organi, družbenopolitični- skupno, v zadovoljstvo vseh mi organizacijami in poslovod- nas, izvajali, nimi delavci, v to pa seveda Ob koncu leta pa želim se-vključujem tudi vsakega člana veda vsem članom kolektiva in kolektiva. Želim, da bi bili za- vsakemu posebej zdravo in us-stavljeni cilji res skupni cilji, pesno 1984. ki bi jih sprejeli vsi in tudi Uredništvo ? Srečno novo leto Približuje se konec leta, ko se že po tradiciji temeljiteje povprašamo, kako gospodarimo in kako nam kaže v prihodnosti. Direktor delovne organizacije je gotovo prvi, ki lahko in mora dati takšno oceno, zato je uredništvo tov. No-ča tudi povabilo na razgovor. Uredništvo: Mandat vam teče že četrto leto. Kako v teh letih ocenjujete razvoj v Verigi? Direktor: V teh letih smo dokončali večino predvidenih investicij : galvaniko, čistilno napravo, skladišče goriv n maziv, pričeli smo z rekonstrukcijo Kovačnice, izvajamo program TIO II. Smatram, da je tak delež investicij sorazmerno velik in da smo bili v danih pogojih in obremenitvah uspešni. Ostalo pa nam je še. nekaj stvari: izboljšati pogoje v Sidrnih verigah, dokončati ureditev energetike in industrijske vode, ki ima pomen za Verigo in tudi za okolje. Pri samem gospodarjenju smo šele v letošnjem letu ujeli predviden tempo in uspeli dvigniti dohodkovno uspešnost delovne organizacije. Na to je vplivalo boljše doseganje fizičnega obsega proizvodnje, v izvozu nam je realna vrednost dinarja prinesla pričakovane rezultate, ni pa mogoče zanemariti agresivne cenovne politike. Uredništvo: Kako ocenjujete letošnjo leto v Verigi in kakšen rezultat pričakujete? Direktor: Glede na fizične kazalce za enajst mesecev in z upoštevanjem operativnega plana za december ocenjujem, da bo plan dosežen s približno 97 odst. fizično, pri čemer moram povedati, da je največji izpad po teži v Sidrnih verigah, ki pa je rezultat drugačnega asortimenta na izdelku sidrna veriga, kjer so bila spremenjena naročila. Vrednostno pa pričakujem preseg plana za več kot 20 % in preseg lanskoletne vrednosti za več kot 50 %. Trenutno zaostaja TIO, kjer je doseganje 95 %, so pa realne možnosti za 100 % doseganje. Pripomniti je tudi treba, da je bil plan za TIO izredno ambiciozen, nismo pa mogli izvesti tudi vseh planiranih investicij za to leto. Dohodkovna uspešnost delovne organizacije bo ena boljših v zadnjih letih. Pomembno je, da smo pokrili vse zakonske obveznosti v zvezi z zalogami in da imamo realne možnosti, da iz dohodka pokrijemo vse obveznosti iz obveznih in dogovorjenih združevanj. Uredništvo: S katerimi večjimi problemi ste se ukvarjali v letošnjem letu? Direktor: Prvi problem je bil pridobivanje možnosti za izvoz in njegova realizacija. Naši predpisi na tem področju so kasnili in smo praktično začeli s sklepanjem pogodb in izvajanjem že krepko v drugem kvartalu. Nadomestiti izpad enega kvartala je skoraj nemogoče. Drugo področje je bila oskrba s surovinami. Kljub dogovorom in pogodbam je izpolnjevanje v Jugoslaviji na zelo nizki ravni. Iz tega naslova sledijo zakasnitve rokov ali celo ne-izdobave, kar ima lahko katastrofalne posledice za izvoz, predvsem na zahod. Tretje področje je nova oprema. V današnjem času priti do dovoljenj in soglasij je veliko, dolgotrajno in zbirokratizirano delo. Kljub temu smo na tem področju le napravili osnovne korake. Vemo, kako naprej, če nas seveda ne bo oviral nov devizni zakon. Uredništvo: Kako gledate na stanje na družbenopolitičnem in samoupravnem področju? Direktor: Sodelovanje med samoupravnimi, družbenopolitičnimi in poslovodnimi strukturami je doseglo nivo, kjer bi lahko rekli, da se dopolnjujemo, kar je eden osnovnih ciljev. Smatram, da so družbenopolitične organizacije in samoupravni organi kreativno vplivali na dogajanje v delovni organizaciji. Pomembnejših akcij na področju sistema osebnih dohodkov in drugod si ne moremo predstavljati drug brez drugega in so lahko le rezultat skupnega dela. Uredništvo : Kakšne bodo po vašem mnenju gospodarske razmere v prihodnjem letu in seveda monžosti Verige? Direktor: Gospodarski načrt 1984 je postavljen v skladu z družbenimi usmeritvami, ki zahtevajo povečanje proizvodnje. Nekaj osnovnih pogojev imamo že izpolnjenih. Naročil, posebno izvoznih, imamo bistveno več kot v lanskem letu in lahko bistveno bolj napadalno stariamo v letu 1984. Na začetku leta imamo zagotovljene vse surovine, moramo pa se zavedati, da bo oskrba glavno vprašanje v letu 1984. Vendar upamo, da bo z dogovorjenim sodelovanjem s SZ, Zenico in inozemskimi partnerji uspešno rešeno vprašanje globalnih surovin. Vprašljivi bodo le ostali repromateriali. Bistvena postavka za izpolnjevanje gospodarskega načrta 1984 bo pridobivanje novih kapacitet, uvoz oprerpe ali druge, še kvalitetnejše možnosti s tujimi partnerji. Dohodkovna uspešnost v prihodnjem letu zavisi od cenovne politike v Jugoslaviji, ki pa ta trenutek ni naklonjena predelovalcem, ampak proteži-ra bazično industrijo. Menim, da je ključ naše dohodkovne uspešnosti na izpolnjevanju fi-žičnega obsega proizvodnje, izpolnjevanju izvoza in finaliza-ciji vseh zastavljenih investicijskih programov. Uredništvo: Kako bo po vaši oceni z osebnimi dohodki? Direktor: Z vsemi izplačili do kanca leta 1983 bi dosegli za vse leto povprečje okrog 17.000 din, kar je 126 odst. na leto 1982 in je v skladu z družbenimi usmeritvami na tem področju. Menim, da se bomo v prihodnjem letu z izpolnjevanjem gospodarskega načrta lahko držali usmeritev, ki nam omogočajo rast OD z 20-odst. zaostajanjem za rastjo dohodka. Predvsem moramo zagotoviti dohodkovno uspešnost, ki je pogojena z izvozom, proizvodnjo in investicijami. V principu bo osebni dohodek odvisen od nas samih. Doseči moramo manjše nihanje osebnega dohodka med letom. Smatram tudi, da bi osebni dohodki morali biti odvisni od naše skupne proizvodnje, manj pa od proizvodnje v posamezni temeljni organizaciji neodvisno od ostalih, ker se moramo zavedati, da živimo od tistega, kar pošljemo čez nakladalno rampo. Uredništvo : V strokovnih službah se pripravljajo podlage za pristop k reorganizaciji Verige. Kako gledate na aktualnost in koristnost te naloge in ali jo bomo sposobni speljati? Direktor: Z reorganizacijo pričakujemo predvsem racionalizacijo proizvodnje in ostalih dejavnosti v delovni organizaciji. Aktivnosti na tem področju tečejo uspešno, vendar bo izpeljava težka, predvsem s časovnega vidika. Želim pa, ko bodo dobili dokumenti obliko za razpravo, da se v to vključijo vsi in da se dajo kreativni prispevki tako, da bo akcija resnično speljana v interesu vseh in vsakega posameznika. Uredništvo: Kaj sporočate delavcem Verige in vsem bralcem tega glasila ob novem letu? Direktor: V novem letu želim dobrega in uspešnega sodelovanja z vsemi samouprav- Kaj vse bomo v teh prednovoletnih dneh zaželeli svojim najbližjim in znancem, pa tudi takim, ki jih ne uvrščamo med naštete. Verjetno se bomo strogo držali starih fraz, mogoče bo nova le kakšna želja na račun stabilizacije. Nehote vedno ob koncu leta pomislimo, kaj vse se je to leto zgodilo, kaj smo dobili in kaj izgubili. Tudi to leto bo verjetno tako. V času stabilizacije in vseh možnih načinov varčevanja bi na splošno težko rekli, da smo veliko pridobili — razen morda povečanja življenjskih stroškov. Kakšne vrste pridobitev je to, pa tako vsi dobro vemo. Verjetno izrek »saj po novem letu boljše bo« ne bo veljal, zato ne bi imeli smisla biti pesimisti; kaj bomo potem rekli šele naslednje leto! Zdi se, da so dandanašnji časi kot nalašč za odtujevanje ljudi med seboj, saj smo se vsi spremenili vsak v svoj problem. Nekoga skrbijo finance, drugega zdravje, ostali imajo težave v službi in z otroki, nekateri pa iščejo možnosti za čimbolj šo vložitev preostanka dela svojih rok. Tako smo vedno bolj na različnih valovnih dolžinah in le kakšna motnja kot je rojstvo ali smrt, je vzrok, da se spet povežemo v skupnost. V teh dneh mogoče ne bi bilo napak, da bi pomislili, da smo z vsakim novim letom starejši in da bi si lahko vzeli nekaj časa samo zase. Sicer pa, vsak je svoje sreče kovač — vsaj tako pravijo, upanje pa je tudi pol življenja. ... in izpolnjenih želja! M. Finžgar Sindikat je stalni pobudnik pri razreševanju problematike na področju delovnega in zdravstvenega varstva V naši samoupravni družbi delavci samoupravi j alci v svojih organizacijah združenega dela sami odločajo o stopnji in načinu izvajanja varstva pri delu. Tako je doseganje stopnje varnosti, ustreznih delovnih razmer odvisno od njihovih od-odločitev in oblikovanja samoupravnih aktov pa tudi od aktivnosti pri pripravljanju, sprejemanju in izvajanju ukrepov. . Aktivnost pri odločanju in sodelovanju pri izvajanju ukrepov za pospeševanje varstva pri delu v vseh oblikah pa lahko in tudi morajo usmerjati sindikalni odbori, ki naj v svojih delovnih programih to aktivnost načrtujejo in tudi izvajajo. Zagotavljanje varnih, zdravih in humanih delovnih razmer je eden od izredno pomembnih sklepov 9. in 10. kongresa ZSS. Pri tem je posebej poudarjeno, da je potrebno vztrajati, da bodo prizadevanja za odpravo težkih delovnih razmer ter zagotovitev varnih, zdravih in humanih delovnih razmer sestavina in odgovornost vseh strokovnih služb ter eno izmed temeljnih izhodišč samoupravnih odločitev. V sodobni družbeni ureditvi ima težnja zavarovati zdravje in življenje ljudi na delu izredno velik pomen, predvsem zaradi ekonomskih in socialnih posledic, kii jih povzročajo nesreče pri delu. Zaradi njih prihaja do ogromne gospodarske škode in težkih socialnih problemov. Vse to pa se odraža pri posameznikih, delovni organizaciji, njegovi družini in celotni družbi. Zato se je treba sproti prizadevati za čim boljšo delovno varnost. Ta pa je popolnejša, čim popolnejša je strokovna usposobljenost vseh delavcev, čim popolnejša je organizacija dela in čim bolj so urejena sredstva za delo. Sindikalne organizacije naj bi redno proučevale delovne razmere v svojih delovnih organizacijah in zavzemale o tem tudi stališča, ki naj jih posredujejo samoupravnim organom in odgovornim osebam. Iz gradiva o delovanju sindikata v Verigi se vidi, da so osnovne organizacije obravnavale stanje varstva pri delu vsaj enkrat na letnih članskih sestankih. Ker je bilo to poročilo službe varstva pri delu, se je obravnavalo kot informacija in se nekih posebnih stališč ni sprejemalo. Obstajalo je mišljenje, da varstvo ureja zakon o varstvu in SVD, ki smo jo začeli uveljavljati pred 25 leti in več in da to ni sindikalno področje. Nekajkrat je bila vez med sindikatom in varstvom pri delu izrazitejša, saj je bil delavec, ki je bil službeno odgovoren za varstvo pri delu, obenem tudi predsednik ali tajnik sindikalne organizacije. Takrat je bilo zanimivo to, da so novosprejeti člani kolektiva pridobili informacije o delovni organizaciji, o obliki in delu sindikalne organizacije ter bili poučeni o pravicah in dolžnostih v zvezi z varstvom pri delu, kar najverjetneje v današnjem času pogrešajo. V letih 1972 do 1976 so sindikalne organizacije začele obravnavati stanje na področjih varstva pri delu. Od takrat dalje pa je sindikat začel tudi vsebinsko obravnavati to področje dela. V tem času so se pojavile tudi že prve ideje o aktivnem odmoru za delavce, ki delajo težja in zdravju škodljiva opravila. Največji premik ! * pa so dali sklepi 9. kongresa ZS Slovenije, ki je področje varstva pri delu in zdravstveno varstvo še posebej temeljito obravnaval. V posameznih OOZS smo ustanovili odbore, ki spremljajo in spodbujajo aktivnejši odnos vseh udeležencev v proizvodnem procesu za varnejše in zdravo delo. Naloge je koordiniral občinski svet ZS Radovljica. Pojavlja se vedno več analiz, ki kažejo, kakšen vpliv ima pravilno reševanje varstva pri delu, tako na večjo proizvodnjo in ugodnejše počutje delavcev na delovnih mestih. Določen premik smo v Verigi ponovno napravili v letu 1981, ko smo na letni konferenci obravnavali program akcije na področju humanizacije dela. Takrat so bili sprejeti sklepi o uvedbi aktivnega odmora, revizije vseh invalidskih primerov in določitve maksimalne časovne obremenitve za posebno težke delovne naloge. Zanimivo je to, da je sindikat izvrševanje teh problemov tudi spremljal in ugotovil, da so te naloge izvršene, oziroma se sprotno izvajajo. V letošnjem letu smo poskušali aktivirati člane izvršnih odborov sindikata, da skupaj s pooblaščenci za varstvo pri delu in poslovnimi delavci ugotovijo tiste drobne malenkosti pri različnih opravilih, ki ovirajo posameznika ali so celo škodljive za zdravje pa se jih z malenkostnimi sredstvi ali pripravami da rešiti. To nam najbolje ni uspelo, tako da naloga še ostaja pred nami. V to se bodo vključili tudi člani društva DIATI. V prizadevanje sindikata za boljše in varnejše delo, lahko prištejemo tudi ureditve počitniškega doma in v zadnjem času počitniških prikolic. Sindikat si je mnogo prizadeval za ureditev na področju delovnih in drugih invalidov. V času od leta 1975—1979 se je dvakrat ustanavljalo društvo invalidov. Število invalidov v naši DO priča, da imamo tu še marsikaj za postoriti, vendar tu ni čutiti prave zagnanosti niti med delavci invalidi, niti pri sindikalnih delavcih. Ne glede na to, kakšno mnenje in odnos imajo posamezni sindikalni delavci ali celotni izvršni odbor do problematike varstva pri delu in zdravstvenega varstva, so naloge sindikatov obširne: — stalno spremljati, kako se izvajajo normativi varstva pri delu, kako se izvaja varstvena vzgoja delavcev, kako se izvajajo zdravniški pregledi, kako se izvajajo meritve fizikalnih in kemičnih škodljivih vplivov, kako se pregledujejo delovne priprave in naprave; — sindikat bi moral biti prisoten, ko se uvajajo nove delovne priprave in naprave, pripravljajo in urejajo novi delovni prostori; ■— spremljati tako stanje na področju varstva pri delu kot zdravstvenega varstva; — spremljati delo vseh služb, ki so vključene v prizadevanje za varnejše delo; — spremljati odnos do varstva okolja. Naštetih je veliko nalog, naša dolžnost pa je, da postopoma spreminjamo odnos do vseh naštetih stvari, ki nas vsak dan spremljajo. Gradimo humano, samoupravno socialistično družbeno skupnost, ki ji je človek največja vrednost. Zato moramo k problematiki varstva pri delu pristopiti tudi s tega humanitarnega človeškega vidika. B. T. Alojz Antolin Ob prehodu Izteklo se je leto 1983, ki ni bilo postlano z rožicami. Enako ali še bolj trnovo nam napovedujejo prihodnje leto. O letošnjem in prihodnjem letu smo se pogovarjali z Alojzom An-tolinom, sedlarjem iz Vzdrževanja in Stanetom Logarjem, kontrolorjem iz Vijakarne. Kaj je bilo lepega in dobrega v letu 1983? Antolin: Zame osebno je najpomembnejše zdravje v družini, dejstvo, da so na novem delu v Vzdrževanju, kamor sem prišel iz Sidrnih verig, z menoj zadovoljni in da se je zame našlo primerno delo. To morda za marsikoga ne bi bilo pomembno, toda po 25 letih napornega dela v Cime, Schlatter in Esab skupini, človeku toliko pojenjajo moči, da kljub volji do dela ne zmore narediti več toliko, kolikor bi od njega pričakovali. Zato sem zelo zadovoljen, da sem dobil lažje delo, ki se povrhu vsega še sklada z mojim poklicem in da so v Vzdrževanju — vsaj upam — z mano zadovoljni. Nenazadnje smo dobili zadoščenje tudi vsi, ki smo delali na težkih delovnih mestih, z benifikacijo ki je vsaj deloma nadomestilo za izgubljeno zdravje in telesne sposobnosti. Logar: Najbolj sem zadovoljen z zdravjem in zadovoljstvom v družini, kajti sem na pragu upokojitve in v teh letih je človeku zdravje pač najbolj pomembno. Prav tako je dobro, da vsaj pri nas ali v Evropi ni bilo vojne, kajti vsi tisti, ki smo jo že skusili, si tega ne želimo več, oziroma se je bojimo morda bolj kot ostali. Kaj je bilo v letu 1983 slabo, s čim niste bili zadovoljni? Antolin: Težave so vedno, pravzaprav se ne spomnim leta, da jih ne bi bilo. Morda se nam starejšim težave v letu 1983 niso zdele tako hude, kot mladim prav zato, ker smo v preteklosti preživeli že hujše stvari, kot so odrekanje, ki jih je leto 1983 zopet prineslo. Nasploh pa ocenjujem, da posebno slabo in težko leto 1983 ni bilo. Logar: Najslabše v letu 1983 in že nekaj let prej je naše govorjenje, besede, iz katerih nič pametnega ne »rata«. Morda smo to leto še več govorili in še manj naredili in čas bi že bil, da bi se z govorjenjem in sestankovanjem prenehalo in da bi več in bolje delali. Mislim, da je prav zaradi takega Stane Logar v novo leto načina, ko več govorimo in manj delamo, nastal razkorak med cenami in plačami. Slabo za »malega človeka« je to, da s plačo, kakršno dobi, ne dohaja cen. Kakšno bo leto 1984? Antolin: Napovedujejo še večje težave kot letos. Osebno se ne bojim, da tem težavam ne bi bili kos, treba pa se bo pač navaditi na stabilizacijo in na vse slabo za delavce, kar ta prinaša s seboj. Logar: Po napovedih bo leto 1984 še hujše kot letošnje. Tragika je v tem, ker jih bo najbolj občutil »mali človek«, ki že sedaj težko pride skozi mesec, medtem ko se tistim, ki govore o stabilizaciji še ne godi in se jim tudi ne bo godilo posebno slabo. Kakšne so vaše želje za leto 1984? Logar: Še naprej si želim zdravja, prav tako si želim zdravja v družini, še posebej pa to, da bi se slovenski športniki na olimpijskih igrah dobro odrezali. Kaj bi v tovarni v letu 1984 spremenili? Antolin: V Verigi je karkoli spremeniti zelo težko. Tako je težko spremeniti tudi tisto, kar je slabega ali napačnega. Zato bi se težko odločil, kaj je ravno tisto, kar bi bilo treba spremeniti ali izboljšati, saj velikokrat nastanejo iz slabih predlogov slabi rezultati, ker pač nikdar ne pristanemo na kakršnekoli spremembe. Logar: Želim, da bi imeli obrati dovolj naročil, ker takrat se normalno dela, ni nervoze in slabe volje. Predvsem pa bi bilo potrebno vpeljati več discipline, da bi se več delalo, manj sestankovalo in pohajkovalo, kajti stabilizacije sestanki zanesljivo ne bodo rešili. S kakšnm občutki vstopate v novo leto? Antolin: Nimam najboljših občutkov za novo leto, kajti po vsem svetu rožlja orožje, to pa je najhujše, kar nas lahko prizadene. Logar: Obeti so za ves svet slabi in zna biti še manj rožnato kot v letu 1983. Takšna so razmišljanja dveh naših veteranov, ki sta pred vrati upokojitve in sta pustila % tovarni mnogo žuljev. Zdravje in delo v miru, to sta njuni želji za leto 1984 in v tem zagotovo nista edina. F. C. Obramba in zaščita Uspehi na področju organiziranja službe varstva pri delu Zdi se mi, da je prav, če ob jubilejnem letu — 25 let dela in ustvarjanja na področju humanizacije dela — poskusimo oceniti, do kam smo prišli v zadnjih letih. V vseh letih smo vložili precej naporov, da bi delo v službi varstva pri delu bilo organizirano tako, da lahko v tej službi strokovni delavci usmerjajo in izvajajo varstvo pri delu z uporabo sodobnih tehničnih pripomočkov in z drugimi ukrepi preprečujejo in odvračajo poškodbe in zdravstvene okvare v zvezi z delom. Organizirali smo službo tako, kot nam je to narekovala praksa in obveznost Zakona o varstvu pri delu, kjer naj bi določene strokovne naloge opravljalo več delavcev, kot so: pooblaščenci za varstvo pri delu, ekolog, poklicni gasilec, medicinska sestra. Kljub temu da so bili zastavljeni cilji v prvi fazi razvoja službe na prvi pogled videti neuresničljivi, predvsem zaradi nekaterih objektivnih težav, smo jih začeli postopoma reševati. Tako smo v prvi polovici leta 1977 v službi varstva pri delu prešli na novo kvaliteto pri svojem delu. Prejšnje naloge administratorja in nadzornika čistilne naprave smo razširili na področje ekoloških meritev in ocen na delovnih mestih, popis in kontrolo odpadnih vod, ostalih odpadkov v DO ter na področje požarne varnosti. Ekološke meritve in kemijske preiskave ter požarna preventiva so postale vsakodnevna potreba v naši delovni organizaciji. Po zaslugi vodilnih delavcev naše DO ter neizkoriščeno-sti prostora v umivalnici Veri-garne so bili dani pogoji za zasnovo kemijskega laboratorija. Kupili smo analitsko tehtnico, sušilnik, birete, čaše in ostali drobni laboratorijski inventar. Tudi nekatere kemikalije za delo v laboratoriju smo nabavili. V Vzdrževanju so nam v njihovi mizarski delavnici izdelali lične delovne mize. V avgustu istega leta smo svečano prerezali trak in odprli kemijski laboratorij. V laboratoriju je bil več let zaposlen ekolog, ki je opravljal poleg ekoloških meritev in dnevnih analiz odpadnih vod tudi druge kemijske in fizikalne meritve za vse tozde v delovni organizaciji. Obseg dela je stalno naraščal. V tedanje srednjeročne plane investicij smo v DO vnesli graditev nove galvanike in čistilne naprave. Pri tem smo imeli srečno roko, ko smo se obenem z novo galvaniko odločili še za izgradnjo laboratorija. Skupaj z investicijo smo planirali tudi kadre. Razpisali smo štipendiji na višji tehniški šoli smer kemija ter dali možnost delavcem v projekti-vi, investicijskem oddelku in v službi varstva pri delu, da opravijo strokvni izpit pri gospodarski zbornici SRS za graditev investicijskih objektov. Dejavnost laboratorija je prerasla obseg del in nalog v okviru službe varstva pri delu. Ob koncu leta 1982 smo stari laboratorij preselili v prostore aneksa nove galvanike. S tem se je pričelo novo ob-obdobje pri uveljavljanju kemije, kemijske tehnologije in kontrole kakovosti v naši DO. Služba varstva pri delu pa je zaradi tega ostala brez delavca, ki naj bi na nivoju delovne organizacije raziskoval varnost delovnega okolja, ekološke razmere in v končni fazi tudi nadziral ravnanje z odpadki. Na koncu pa naj omenim še to: Vso skrb je torej potrebno posvetiti raziskovalnemu delu, sistematičnemu nadzorovanju pojavov v našem delovnem okolju. Dosledno se je treba ravnati po načelu: ne ustvarjajmo novih žarišč onesnaževanja okolja, obstoječa pa zmanjševati postopno v procesu modernizacije. Tega pa pri našem vsakdanjem .delu ne moremo prezreti, saj gre v resnici za zdravje delavcev in resnično humanizacijo v naših tozdih. Marjana Melink Gibanje, oboroževanje in tekmovanje obeh velesil za prestiž na področju oboroževanja je bil povod, da se usposabljanje delovnih ljudi in občanov izvede na temo: radiološka, biološka in kemična zaščita. Novost obrambnega usposabljanja v letu 1983 je sprememba metode in oblike usposabljanja. Stabilizacijska prizadevanja in težnje k novi učinkovitejši obliki usposabljanja so pripomogle k prehodu iz klasičnega usposabljanja (predavnja) k usposabljanju preko televizije. Tovrstno usposabljanje je nekoliko cenejše in sprejemljivejše za večino občanov. Velik poudarek na temo radiološke, biološke in kemične zaščite je bil podan tudi v reviji Naša obramba in reviji Obramba in zaščita. Trenutno se velika pozornost namenja nadaljnjemu jedrskemu oboroževanju in namestitvi jedrskih raket v Zahodni Nemčiji. V zvezi z jedrskim oborževanjem objavljamo zanimiv članek iz revije Naša obramba : Nesmisel atomske apokalipse Kdo bo preživel vojno — v ZDA Ko je neki ameriški senator vprašal kolege, kdo bo v Washingtonu ostal živ, če bi mesto bombardiral sovražnik, si je politik odgovoril kar sam: »Jaz ne in vi tudi ne. Zanesti bi se morali pač na usodo, tako kot vsi drugi.« Senator je bil v zmoti, kajti nekaterim se vendarle ne bo treba zanašati na usodo. Gre namreč za 4000 do 5000 najpomembnejših washingtonskih birokratov, ki bodo po tajnem vladnem načrtu deležni domnevno varnega zavetja v atomskih zakloniščih. Za vse druge, kot kaže, veljajo absurdni napotki, kakršne je mogoče najti tudi v priročniku za pripadnike ameriške armade: »Ne glejte proti siju bombne eksplozije. Če ne morete doseči zaklonišča, lezite tesno k tlom in si zakrijte oči z dlanmi. Ko piše o možnostih preživetja, se revija »Washingtional Magazine« norčuje, češ pomembno je, da bo preživela vlada, če bo seveda potem sploh še komu lahko vladala. K tajnemu vladnemu načrtu je dodan seznam tistih uradnikov iz 33 vladnih uradov in ustanov, ki naj bi se pred atomsko katastrofo zavarovali na poziv. Med temi je na primer sedem vodilnih uslužbencev iz vesoljske organizacije NASA in približno dvajset od skupno 360 uslužbencev izvoz-nouvozne banke. Po načrtu, ki so ga odobrili že Reaganovi predhodniki, so kandidati, ki naj bi preživeli atomsko vojno, po položaju in pomenu razdeljeni na tri skupine. Še preden bi se sprožile prve rakete nove svetovne vojne, bi se tako v imenovanem »obdobju pričakovane krize« večtisočglava množica uslužbencev skupine B (brez družinskih članov) podala v podzemno glavno poveljstvo v hribih blizu Berryvilla v zvezni državi Virginija. Tu naj bi po načrtu, ki ga je izsledil novinar Howard Rosenberg iz omenjene wa-shingtonske revije, preživelo jedro poatomskega Washingto-na. Okrog 2000 postelj, vozila na električni pogon, računalniki, spisi, zemljevidi, radijski aparati, vse to je v tem zaklonišču na voljo izbrancem. Kot C označena skupina naj bi se proti atomskemu razdejanju zavarovala v manj varnem zaklonišču 19 v neposredni okolici glavnega mesta ZDA. Čeprav je za ekipo A, torej za najpomembnejše člane vlade in visoke vladne uradnike, predvideno najvarnejše atomsko zaklonišče, uvodoma omenjeni demokratski senator upravičeno dvomi, če bodo vsi načrtovani varnostni ukrepi z zakloniščem vred sploh lahko koristili tistim, ki so jim namenjeni. V primeru vojne bodo po izračunih pentagonskih specialistov s sovjetskih podmornic izstreljene jedrske rakete dosegle Washington v dvanajstih minutah. Med neko vajo, ki so jo v navzočnosti svetovalca za varnost Brzezinskega izvedli še takrat, ko je bil predsednik še Carter, so načrtovalci ugotovili, da je zmanjkalo časa za to, da bi predsednika s helikopterjem prepeljali od Bele hiše v zaklonišče v Mont Weather v Virginiji. Zato naj ameriški predsednik ne bi pričakoval sovjetskih raket v zavetju podzemskih utrdb, temveč v boeingu 747, ki čaka v pripravljenosti v letalskem oporišču Andrews pri Washingtonu na uro X. V tem primeru bi se lahko hitro dvignil in se primerno oddaljil od atomske gobe, pri čemer bi predsednik, tako zavarovan, lahko vodil protiudar. Do leta 1985 naj bi Američani za službovanje pripravili štiri taka, proti učinkom jedrske eksplozije zaščitena letala. »Nacionalno poveljstvo iz zraka v izrednih razmerah, z geslom ,nočna straža’ naj bi bilo prek dolgih in kratkih valov povezano s 96 podzemnimi poveljniškimi centralami ameriških sil po vsem svetu, predvsem pa s štabom v Pentagonu, z glavnim poveljstvom v gori Ravenrock v zvezni državi Maryland ter s centralno NATO v gorah Cheyenne v zvezni državi Colorado. Tudi glavno poveljstvo NATO za Evropo, s sedežem v Belgiji, naj bi se vkopalo. Krizni načrt je takle: leteče povelj- niške centrale, pretežno boein-gi 707 tipa EC-135, naj bi startale z vzletišč strateškega zračnega poveljstva v zvezni državi Nebraska in z nekega angleškega letalskega oporišča. Obrambni minister Weinberger naj bi poskrbel za to, da bi te leteče poveljniške centrale obstajale vsaj nekaj dni po jedrskem udaru. Dodatno so namreč v načrtu »mobilni poveljniški centri« za primer, da bi bile podzemske in leteče poveljniške centrale uničene. Medtem ko bi predsednik, vsaj prehodno varen, krožil nad svojim ogroženim ljudstvom, naj bi iz štiristo najbolj izpostavljenih, pretežno gosto naseljenih območij na podeželje evakuirali 145 milijonov državljanov. Vendar celo ko bi mogli uresničiti te gigantske načrte, bi — kot ocenjujejo načrtovalci tega preseljevanja — »le 35 do največ 65 % prebivalstva ZDA preživelo posledice obsežnega jedrskega napada.« Toda zato, da bi vladali preživelim, so potrebni birokrati, ki bi se atomskemu udaru izognili varno spravljeni v bunkerjih. Tam naj bi našlo zavetje tudi nekaj poštnih uradnikov in uslužbencev urada za avtoceste, ki naj bi po vojni skrbeli za pošto in za obnovo avtomobilskega prometa. Vendar je dvomljivo, če bi tudi izbranci v podzemlju kljub tajnim varnostnim ukrepom preživeli atomsko vojno. Celo izvedenci iz Pentagona ne zanikajo tega, da so sovjetske rakete danes verjetno naravnane tudi že na ameriške poveljniške centre. Domnevni položaj ali vsaj makrolokacija ene izmed teh — Mount Weather v Virginiji — je že znan, nadaljnja opazovanja utegnejo opraviti vohunski sateliti ali pa celo sovjetska vohunska služba neposredno. OBVESTILO Obveščamo vse upokojence in bivše delavce Verige, ki so bili zaposleni na delovnih mestih: kovač, podajalec, stiskalec v Kovačnici, obrezovalec, kalilec, skupine CIME, ESAB SCHLATTER, MRP II, žarilec, ročni varilec in galvanizer, naj se zglasijo v kadrovski službi, kjer bodo dobili potrdila o delu na beneficiranih delovnih mestih. Potrdila, s katerimi boste uveljavljali višjo pokojninsko dobo in večjo pokojnino, bomo izdajali od 9. januarja dalje. Moja prva dnina Play — off (tekmovalna končnica) Bila je sreda. Vsi utrujeni smo hiteli k matematiki. To je bila naša šesta ura in hkrati zadnja. Tovarišica je imela za nas presenečenje. Povedala nam je, da nas v četrtek čaka v Verigi delovna praksa. Vsi smo bili zelo veseli, ker naslednji dan ne bo pouka. Prišel je težko pričakovani četrtek. Ura je bila 5,45, ko smo že vsi nestrpni čakali pred vratarjem. Kmalu nas je prišel iskat tovariš Pfajfar. Peljal nas je v skladišče verigarne. Tam nam je pokazal, kaj bomo delali. Prepakirati smo morali verige in zamenjati etikete. Hitro smo se porazdelili okoli mize in zagnano pričeli z delom. Odpiral sem škatle z verigami, zamenjal naše navodilo s tujim, nato pa škatlo zapiral ter z nje strgal našo etiketo. Škatlo sem nato potisnil k naslednjemu, ki je nalepil novo etiketo. Verige, ki smo jih pripravljali, so bile namenjene za Iran. Cas je minil zelo hitro, ko so nam sporočili, da je čas za malico. Umili smo si roke ter lačni odhiteli v jedilnico. Tam smo dobili pečenico in zelje. Čeprav ne maram zelja, je bil krožnik kmalu prazen. Ora mi je kar sama stekla po suhem grlu. Ker sem imel še dovolj časa, sem odšel v obrat k očetu. Oče je elektrovarilec. Njegovo delo je naporno in šele sedaj sem spoznal, zakaj hodi iz službe tako utrujen. Ta obisk je minil zelo hitro in zopet sem moral nazaj na svoje delovno mesto. Zopet smo začeli z delom. Ure so hitro tekle. Začutil sem utrujenost. Zazdelo se mi je, da se je čas ustavil. Kar naprej sem pogledoval na uro. Naposled je bila dve. Zadovoljni in utrujeni smo zapustili tovarno. Ko sem prišel domov, sem se utrujen zleknil na kavč in premišljeval. Sedaj vem, zakaj hodijo starši iz službe tako utrujeni. Za koga se učim? To sedaj tudi vem. Čeprav sem bil ta dan utrujen, bi rad še kdaj delal v tovarni. Iztok Kovač, 7. b Delo sem si predstavljala drugače. Ze hrup, ki je prihajal iz posameznih delavnic, me je prestrašil. Sicer pa naše delo ni bilo težko. Čeprav imam na rokah nekaj prask in bolečine v ramah, sem zadovoljna, da sem ga opravila. Veronika Klemenčič, 7. b Škatle so bile zložene v palete in na vsaki paleti je bilo 135 verig. Ob 13. uri smo presegli normo, 180 verig na osebo. Naredili smo 34 palet. Nekaj pred 14. uro smo napolnili 38. paleto ter odšli domov. Roman Poljak, 7. a Delo mi je bilo všeč, vendar se ne bi mogla sprijazniti s tem, da bi ga opravljala vsak dan. Nataša Kaučič, 7. b Ves vesel sem se vračal z malice. Takoj sem se zopet zagnal v delo, a sedaj so minute tekle počasneje. Komaj sem čakal, da bomo prenehali. Ves utrujen sem se vrnil domov. Iztok Kovač, 7. b Počutil sem se čisto drugačnega kot doma. Spoznal sem, kako morajo delavci vsak dan trdo delati. Blaž Saje, 7. b Spoznala sem, da si naši starši is trudom in ne s čaranjem prislužijo denar. Maja Pogačnik, 7. b Bili smo utrujeni, a veseli, ker so nas pohvalili. Spoznal sem, da je delo v tovarni težko. Lažje se je učiti in delati naloge. Primož Žnidar, 7. a Počasi spoznavam, da se učim zase. Iztok Kovač, 7. b Zgodaj sem se zbudil. Z očkom, ki tudi dela v tej tovarni, sva se odpravila na delo. Pred tovarno sva se razšla. Odšel sem k skupini sošolcev. Primož Žnidar, 7. a Zgodaj zjutraj smo se zbrali pred Verigo. Skoraj vsi smo bili še zaspani, a spanec nas je ob delu kaj hitro minil. Maja Pogačnik, 7. b Srce mi je igralo od veselja. Zakaj? Kako ne bi, saj je bil to moj prvi delovni dan v Verigi. Suzi Adžič, 7. b Spreletavale so me čudne in hkrati vesele misli, da je to moj prvi delovni dan, da bom tokrat naredila tudi nekaj koristnega za tovarno. Mojca Vovk, 7. b Ko smo zvedeli, da bomo šli delat v Verigo, smo bili vsi veseli. Na delo smo prišli ob 6. uri. Ko smo prišli na delovno mesto, smo takoj poprijeli za delo. Do 9. ure smo kar hitro delali. Ob 9. uri je bila malica. Ker smo se najedli, nam ni bilo več do trdega dela. Delali smo bolj počasi. Lili Javorič, 7. b Začeli smo prehitro, kajti kasneje, ko se je kazalec že bližal drugi uri, smo bili kar malo utrujeni. Zato vam priporočam: Nikar ne hitite! Tudi počasi se daleč pride. Irena Grošelj, 7. b »Brez dela ni jela«, to so besede, ki smo se jih, vsaj upam, vsi zavedali. Hiteli smo, da bi čim več napravili malo pripomogli, da bi naša država čim hitreje prišla iz velike krize, o kateri se iz dneva v dan vse več govori. Marjeta Rakar, 7. b Lesce, sreda 7. 12. 1983 Spoštovani bralci, poročam vam neposredno s prizorišča odločilne medtozdovske tekme v končnici prvenstva meseca v proizvodnji. Posebnost te tekme je v tem, da v njej sodelujejo le kapetani sedmih ekip, kajti skupne službe kapetana nimajo. Vzdušje pred odločilnim srečanjem je napeto, pričakujemo lahko ostro borbo, ki bo imela vse značilnosti derbija. Upamo le, da bodo tekmovalci igrali požrtvovalno in da bo to športna igra, ne pa grobosti in ne fair poteze, ki smo jih bili v teku mesečnega prvenstva žal tolikokrat priče. Starter že daje osnovne informacije o doseganju plana, nadur, posebnih izplačil in razdelitvi plačilne mase. Informacija o vrednosti točke je bila pok pištole in začel se je boj. Spoštovani bralci, to ni boj, to je mesarsko klanje, kakor da kapetani ekip ne morejo doumeti, da je zmagovalec eden, nekdo pa tudi zadnji. Dvomimo, da bo sodnik lahko videl in kaznoval sproti vse prekrške, kajti vsi kapetani se gibljejo predvsem v kazenskem prostoru in naj strožja kazen stalno visi v zraku. Spoštovani bralci, dogajajo se nezaslišane stvari. Kapetani ekip sploh ne gredo več iz kazenskega prostora, pravtako so v aut zrinili igralca (ne kapetana) skupnih služb. Kaj bo naredil sodnik — ničesar, zopet dokaz, da na naših igriščih delijo pravico pristranski sodniki. Poglejmo ta boj naprej. Povsem jasno je postalo, da to ni več športna igra, da tu ni več sledi nekdanje tehnike in romantike v igri, pač pa prevladujejo moč, sila in grobosti. Da, dragi bralci, kdor je dovolj močan, da prenese vse udarce in jih tudi zadaja, ta bo zmagovalec. Razsežnosti borbe so takšne, da se nihče od prisotnih kapetanov ekip ne ozira več na starter jeva pravila, vsakdo zanika ta pravila, sodnik pa borbo nemočno opazuje. Ze od začetka igre, ko so se pojavile prve grobosti in ni uporabil rumenih in rdečih kartonov, mu je igra povsem ušla iz rok. Potek igre je tak, kot da tu ne more biti zmagovalca, niti poraženca, igra se je sprevrgla v svoje nasprotje. Pazite — oglasila se je sodnikova piščalka — dovolite dragi bralci, da grem na igrišče in preverim situacijo. Sodnik je igro prekinil, ponavlja, sodnik je igro prekinil in odločil, da bo zmagovalca določil žreb; kakšna sramota za sodnika in kapetane, kako bodo igralci v tozdih vanje še zaupali. Toda na igrišču ima sodnik vedno prav, v končnici prvenstva pa na tekmi tudi ni delegata. Ze glasujejo, rezultat? Kapetan Kovačnice je zadnji. Kaj je sedaj, kapetani so še vedno na igrišču, čeprav je igre konec. Sodnik jih kliče v kazenski prostor, jim nekaj dopoveduje, toda kaj? Dragi bralci, treba bo iti na teren, da ugotovim, za kaj gre. Spoštovani bralci, prav neverjetno, nerazumljivo, sodnik je sam določil zmagovalca, ne glede na rezultate žreba — glasovanja. To je kapetan Kovačnice, Kovačnica je torej enajsti zmagovalec proizvodnega tekmovanja letos. Dragi bralci, zopet smo bili priče dogodka, da uspeh ni dosežen v fair borbi, pač pa za zeleno mizo. Kako bo sodnik opravičil svojo odločitev in kako bo nanjo reagirala tekmo- valna komisija (beri Odbor za delitev OD) pa bomo zvedeli čez nekaj dni. Lep pozdrav iz direktorjeve pisarne vaš športni poročevalec (Vsaka podobnost z določanjem vrednosti točke je zgolj slučajna, osebe pa so domišljene). P. S.: Kapetan Verige je dobil odškodnino v slačilnici. Januarski kulturni koledar I. 1. 1913 se e rodil na Štukih pri Ptuju dramatik in pripovednih Ivan Potrč. 4. 1. 1797 je pesnik Valentin Vodnik začel izdajati prvi slovenski časnik Ljubljanske novice. 4. 1. 1891 se je rodil v Škofji Loki dramatik Anton Leskovec. 5. 1. 1942 so v Dragi pri Begunjah Nemci ustrelili kot talca slovenskega mladinskega pisatelja in pesnika Karla Široka. 5. 1. 1907 se je rodil pisatelj Anton Ingolič. 5. 1. 1852 se je rodil v Senožečah pri Postojni slovenski skladatelj in pesnik Franjo Vilhar. 6. 1. 1866 je umrl narodni buditelj in priljubljeni govornik na slovenskih taborih Božidar Raič. 7. 1. 1844 se je rodil zaslužni slovenski jezikoslovec Stanislav Skrabec. 7. 1. 1957 je v Ljubljani umrl znameniti slovenski arhitekt Jože Plečnik. 7. 1. 1893 je na Dunaju umrl naš rojak, znanstvenik in izumitelj Jožef Stefan. 8. 1. 1819 je umrl v Ljubljani prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik. 9. 1. 1856 se je rodil v Globokem pri Rimskih Toplicah slovenski pesnik Anton Aškerc. II. 1. 1943 je umrl v Ljubljani slovenski slikar in ilustrator Ivan Vavpotič. 11. 1. 1641 jeu mrl v Mainzu slovenski skladatelj Gabrijel Plaveč. 12. 1. 1864 se je rodil slovenski pesnik Anton Hribar. 12. 1. 1887 je umrl v Gorici slovenski naravoslovec in pisatelj Fran Erjavec. 12. 1. 1964 je umrl na Selah pri Slovenj Gradcu slovenski pisatelj Ksaver Meško. 12. 1. 1954 je umrla v Ljubljani odlična slovenska igralka Marija Vera. 13. 1. 1904 se je rodil v Vremah pri Ilirski Bistrici slovenski pisatelj Bogomir Magajna. 13. 1. 1944 je umrl dr. Boris Zarnik, prirodoslovec zagrebške univerze in priljubljen predavatelj na naših predvojnih ljudskih univerzah. 19. 1. 1886 se je rodil v Šmihelu nad Mozirjem slovenski pisatelj Vladimir Levstik. 23. 1. 1872 se je rodil znameniti slovenski arhitekt Jože Plečnik. 23. 1. 1878 se je rodil v Vinici v Beli krajini pesnik Oton Župančič, poleg Cankarja najpomembnejši predstavnik slovenske moderne. 23. 1. 1964 je umrl v Ljubljani slovenski slikar, karikaturist in ilustrator številnih mladinskih knjig France Podrekar. 24. 1. 1620 se je rodil v Kilovčah pri Premu leksikograf in pisatelj Matija Kastelic. 24. 1. 1757 je umrl v Zagrebu znameniti baročni kipar Francesco Robba. 25. 1. 1863 se je rodil v Trčmunu slovenski pesnik in pisatelj Ivan Trinko-Zamejski, glasnik beneških Slovencev. 24. 1. 1821 se je rodil v Hotunju pri Ponikvi prvi znameniti slovenski geograf in kartograf Blaž Kocen. 26. 1. 1797 se je rodil v Žirovnici na Gorenjskem filolog in literarni kritik Matija Čop, Prešernov prijatelj in mentor. 28. 1. 1883 se je rodil v Selščku pri Cerknici slikar Maksim Gaspari. 29. 1. 1790 se je rodil na Poličkem vrhu pri Gornji Radgoni narodni buditelj, pisatelj in zgodovinar Andrej Krempl. 30. 1. 1960 je umrl v Ljubljani pisatelj Ivan Pregelj. Poročilo komisije za športno rekreacijo za leto 1982/1983 V preteklih dveh letih je komisija za športno rekreacijo, ki skrbi za redno športno-re-kreacijsko aktivnost delavcev naše DO, imela 20 sestankov. Delo je potekalo, razen majhnih sprememb, po planu in v okviru predvidenih sredstev. Udeleževali smo se športno rekreacijskih tekmovanj v okviru SOZD in občine. Občinska sindikalna prvenstva se točkujejo v tekmovanje za najboljšo OOZS v športni rekreaciji skozi vse leto. Prav v tem tekmovanju smo, kot že dve leti prej, tudi v teh dveh letih zasedli prvo mesto. Poleg tega smo organizirali sindikalna prvenstva Verige v malem nogometu, plavanju, balinanju, veleslalomu in smučarskem teku. Prvenstvo v smučarskem teku in veleslalomu je v letošnjem letu zaradi kratke zime in prenatrpanosti programa žal odpadlo, vendar smo to nadomestili z organizacijo zimskega kopanja v zimskih kopališčih v Grajskem dvoru v Radovljici in v Park hotelu na Bledu. Precejšnje število naših delavcev se je udeleževalo vseh planinskih pohodov SŽ, prav tako pa je bilo precej tistih, ki so se merili v smučarskih maratonih. Vedno pogosteje lahko beremo o uspehih naših rekreativcev tudi na letnih tekaških prireditvah, kar priča o njihovi pripravljenosti na napore in ne nazadnje tudi pri delu. V telovadnici OŠ Lesce imamo dvakrat tedensko organizirano redno rekreacijsko vadbo, prav tako pa imamo enkrat tedensko rekreacijsko kegljanje na kegljišču v Radovljici. Vse to seveda v zimskem času, ko je potreba po gibanju večja. V letu 1983 sta nam bili zaupani tudi dve odgovorni nalogi. To je bila organizacija zimskih železarskih športnih iger in organizacija planinskega pohoda na Begunjščico, prav tako v okviru SOZD SZ. Obe prireditvi smo uspešno izvedli, seveda s pomočjo nekaterih članov DO, ki sicer niso člani komisije za šport, imajo pa dovolj izkušenj na tem področju. Ena od zadnjih nalog je bila tudi vključiti čim več žensk v športno rekreacijo. Tu pa nismo bili dovolj uspešni in ta naloga nam ostaja še v naprej. V letošnjem letu smo porabili za celoten program šport-no-rekreacijske dejavnosti din 300.000. Mislim, da se bodo sredstva za športno rekreacijo morala v naslednjem letu povečati, če bomo hoteli uresničiti program, ki smo si ga začrtali. In kakšen je ta program? Kot vsako leto, se bomo tudi naslednje leto udeležili vseh občinskih sindikalnih prvenstev, letnih in zimskih iger SŽ, vseh planinskih pohodov SŽ (Ravne, Štore, Jesenice) poleg tega pa bomo tudi mi organizirali pohod na enega od bližnjih vrhov v okviru SOZD, kar nam bo verjetno zaupano od komisije za šport SŽ. Organizirali bomo sindikalna prvenstva Verige v veleslalomu, smučarskem teku, malem nogometu, balinanju, kegljanju in če bodo možnosti, še kaj več. Vse to pa seveda s ciljem, da povečamo zanimanje za športno rekreacijo, pri tem pa moramo v prvi vrsti seveda omogočiti redno vadbo v telovadnici in drugih športnih poligonih. Mislim, da bi bilo treba razmišljati tudi o možnosti rekreacije v času rednih letnih dopustov v našem počitniškem domu. Dejstvo je, da razen kopanja in sprehodov v okolico v domu skoraj ni mogoče početi kaj drugega. Vem, da bi Tri dni že pohajkujemo po Carmen pampi, glavoboli so minili, saj smo se za aklimatizacijo povzpeli že na Mario Cocco, 5520 m visoki vrh, odkoder smo imeli dober pogled na zahodno steno. Počutim se zares odlično in kar pokam od energije in pričakovanj naslednjih dni. Se nikoli nisem bil v svoj uspeh tako prepričan kot sedaj. Spanje zavlečem skoraj v popoldne. Vreme se je izboljšalo, vse se blešJči v novoza-padlem snegu. Počasi roma v nahrbtnik oprema za bivakiranje, ostalo je tako že pod steno. Gaženje po ledeniku v opoldanski vročini naju kar dobro zdeluje. Po dobrih dveh urah sva na kraju, kjer smo pred dvema dnevoma pustili opremo in hrano. Skuhava še nekaj tekočine, in ko sonce izgine za grebenom, se s težkima nahrbtnikoma, navezana na dve vrvi, počasi zagrizeva v strmino, ki se počasi veča in veča, tako da morava za napredovanje kmalu uporabljati cepine in ledna kladiva. Zagrne naju tema in le prvi v navezi uporablja za napredovanje čelno svetilko, medtem ko ga drugi varuje pripet na dva ledna vijaka, drgetajoč od mraza. Šele nekaj sto metrov više, ko sva že ob boku več sto metrov visokega seraka, ki para vso steno počez, si nekoliko oddahneva. Nikoli ne veš, kdaj se tak speči velikan prebudi in prične odlagati odvečni tovor v dolino in na svoji poti odpihne vse, kar se mu postavi po robu. Mraz in utrujenost naju že pošteno zdelujeta, ko po ledni sveči prilezeva na teme seraka. Tu ne veva ravno dobro kako naprej in urediva si slab bivak. Ura je že čez polnoč, ko se končno zbaševa v tople puhaste vreče in napol sede prebediva noč, saj mraz leze tudi v topel puh, za nameček pa naju še neprestano zasipa sneg, ki ga veter nosi sem ter tja. si mnogi radi privoščili kako uro veslanja ali jadranja na deski, kar je postalo v zadnjih letih eden najbolj priljubljenih vodnih športov. Prepričan sem, da bi z nabavo nekaj takih rekvizitov ustregli mnogim delavcem, ki sicer nimajo možnosti do tovrstne rekreacije Treba bi bilo le malo razmisliti kako in kaj in potem bi se morda našla tudi sredstva. Dejstvo, da postaja športna rekreacija sestavni del našega življenja, nas spodbuja k temu, da iščemo nove načine, da bi omogočili čim več možnosti našim delavcem na tem področju in zato tudi pričakujemo novih predlogov od članov in članic kolektiva. Vinko Bogataj Zjutraj, sva kmalu nared. Zaradi mraza plinski kuhalnik ne dela, zato se morava ogreti kar s plezanjem. Stena nama tukaj pokaže svoje zobe. Strmina je izredna, za nameček pa je že zelo sl(ab led, ki se drobi pod udarci derez in cepinov, kar je zelo nevarno za drugega plezalca, saj so od-krušeni kosi ledu lahko težki tudi par kilogramov. Veliko spretnosti in sreče je včasih potrebno, da odneseš celo kožo. Okoli dveh naju dosežejo prvi sončni žarki, in ne mine deset minut, ko stena oživi. Okoli naju frčijo kosi ledu in kamenja ter ropotaje izginjajo ob vznožju stene. K sreči sva že precej visoko, pod previsnim skalnim pasom, ki nama je v dolini delal največ skrbi. Premagala sva ga lažje kot je bilo pričakovati. Ozka ledna rampa naju je pripeljala čezenj. Ravno naju božajo zadnji sončni žarki, ko doseževa greben, ki| naju bo pripeljal na vrh. Plezava ko po nož ostrem grebenu, ko naju že preganja noč, na obeh straneh pa tisoč-metrske stene, ki jim ni videti dna. Malo pod vrhom ugledava pod grebenom majhen plato, primeren za bivak. Spustiva se nanj. Takoj se lotim kuhanja, Blaž pa ravna prostor za bivak. Topla tekočina naju poživi. Iz tople spalne vreče zrem v migetajoče nebo in premišljujem. Danes je zame poseben dan. Postaral sem se za eno leto in to daleč v tuji deželi, daleč od svojih naj dražjih. Jutranje sonce kaj kmalu prežene otopelost iz najinih udov. Tudi plinski kuhalnik bolj veselo gori, če ga božajo sončni žarki. Nekaj odvečne hrane pustiva kar tu, saj bova verjetno že danes v taboru. Dobra ura plezanja je za nama, ko sediva na najvišji točki grebena. Stisk prijateljeve roke pove več kot tisoč besed. Mnogo težkih tur sva opravila skupaj in brez dvoma Bolivija ’83 Zahvale Vzdrževalcem in računovodstvu se zahvaljujem za obisk na domu in prinešena darila ob moji upokojitvi. Ob praktičnih in lepih darilih imam na vas vse lepe spomine. Ravno tako lepa hvala za vsako kakršnokoli pozornost, ki ste mi jo posvečali ob tragični smrti moje drage hčerke Lili. Ob koncu pa vsem skupaj srečno novo leto 1984! Tončka Božič Sodelavcem in osnovni organizaciji sindikata Orodjarne se najlepše zahvaljujem za dobre želje in darilo ob moji 50-letnici. Se enkrat hvala! Franc slakonja Sindikalni organizaciji Orodjarne se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč, ki sem jo prejel v moji dolgi bolezni. Se enkrat vsem iskrena hvala! Obenem vam želim srečno novo leto 1984 in mnogo delovnih uspehov! Alojz Vidic je to vrh najinega dosedanjega alpinizma. Pogled z vrha je veličasten. Mario Locco, na katerem smo bili pred tremi dnevi, je globoko pod nama, za njim lepo modro jezero Titicaca, najvišje plovno jezero na svetu, potem mogočni vrhovi Ancohu-me, Ilampuja in Chearoca, ki preraščajo najino goro za nekaj sto metrov, pa tisočmetr-ske stene Tikimanija, pa svetleči se jezeri Zongo in Miluni, ob katerih kopljejo srebro in v daljavi! glavno mesto La Paz, nad katerim se kot mati božja blešči šest vrhov Illimani j a. Za vse te lepote, ki so dane videti le redkim, pa nisva bila preveč dovzetna, saj naju je čakal še naporen sestop po JZ grebenu, ki se kot kača vije v dolino in se zgublja v rdečem pesku Altiplana. To je dolga in zahtevna tura, vendar se zanjo odločiva zato, ker lahko sestopiva direktno v tabor, če pa bi sestopala po normalni smeri, bi prišla ravno na drugo stran gore. Najprej se morava malo spustiti in spet povzpeti na J vrh, odkoder imaiva pregled nad celotnim grebenom, ki ga sem ter tja parajo razpoke ali krasijo ogromne opasti. Tragika tega grebena pa je v tem, da se neprestano spu- šča in dviguje, tako da izredno počasi napredujeva. Ko že misliva, da je najhuje za nama, se vedno prikaže kakšna nova škrbina, na katero se je treba povzpeti, ali nova strmina, pri kateri je treba uporabiti vse plezalsko znanje v trdem in krhkem ledu. S soncem, ki se že tretjič utaplja v modri Titi-caci, odkar sva zapustila tabor, se utaplja tudi moje upanje. ■ da mogoče še danes v soju čelnih svetilk doseževa naše šotore. Se eno noč preživiva pod milim nebom. Namesto da bi se naslednji dan z vrvmi spuščala po preperelem granitu, se odločiva za sestop po strmem ozebniku, ki naju pripelje na razbit ledenik. Hodiva med razpokami, plezava čez serake in lasje mi gredo pokonci, ko pod težo najinih korakov ječi celo pobočje. Nato sledi še nekaj spustov z vrvjo in končno na ledeniku zmečeva vso plezalno kramo s sebe. Kot otrok razposajeno preskakujem s kamna na kamen, ko se po ledeniški moreni približujem našemu taborčku, ki je že skoraj izpraznjen. Prijatelji so k cesti stovorili že skoraj vso kramo. Že naslednji dan zvečer nas je dovolj po vsem La Pazu. T Vv )/1 //v £ J 'I KJJrJ ; o Kadrovske vesti Novosprejeti delavci: Verigama: Ilič Janja Prišli iz JLA: Tehnični sektor: Zupanc Aleš Prenehali z delom: Verigama: Kirar Katarina, Krivec Franc, Radovan Marija Vijakarna: Pernuš Martin Kovačnica : Krive Ivana, Tokič Zijada Sidrne verige: Vidic Matjaž, Klinar Janez TIO: Babič Perica Splošni sektor: Bakovič Dušica Tehnični sektor: Rejc Marjam Rodili so se: Pertnač Martinu iz Vzdrževanja — hči Mirjana Mujezinovič Nuriji iz Sidrnih verig — hči Jasna Poročili so se: Kosmač Darja in Mulej Milan iz Verigarne . Kadrovska služba Ob rob plesnemu tekmovanju »Evropa pleše« Gorenjski ljubitelji plesa smo imeli 19. novembra priložnost v svoji metropoli ogledati si tekmovanje v latinskoameriških in standardnih plesih, ki v okviru turnej poteka pod naslovom »Evropa pleše«. Vendar ne vsi, ampak samo tisti, ki so vstopnice s prav nič gorenjsko ceno kupili v predprodaji vsaj tri dni pred predstavo. Zaradi izrednega zanimanja za prireditev je organizator plesni klub Kazina pripravil namesto ene predvidene predstave dve, s tem da je bila popoldanska v latinsko-ameri-škem ritmu, zvečer pa so bili na sporedu standardni plesi. Vstopnice za večerno predstavo so bile hitro razprodane, tako da je za popoldanske obiskovalce ostala samba, rumba, čačača in džajf. Zaradi slabih izkušenj iz preteklih let glede sedenja in stanja v športni dvorani na Planini, smo bili »na mestu« pač pol ure pred začetkom tekmovanja. Postavili smo se k že čakajoči množici in potrpežljivo pogledovali v zaprta vrata dvorane. Le-ta so bila kot začarana in kljub pripombi pre-mraženega fanta: »Sezam, odpri se!« ni bilo nič vse do napovedane ure in še malo dlje. Kako silno smo si Gorenjci prizadevali ogledati tekmovanje v plesih, je bilo jasno takoj po odprtju vhoda v dvorano, saj smo se drenjali tako, kot bi dobili kaj zastonj. Končno smo bili pripravljeni ogle- dati si »evropski plesni vrh« in začelo se je. Po besednem uvodu napovedovalke in predstavitvi parov je že šlo zares — za tekmovalce namreč. V finale se je po izločilnem sistemu uvrstilo šest parov, ki so pokazali zavidljivo znanje plesov v la-tinsko-ameriškem ritmu in — pripomba za nežnejši spol —• čudovito garderobo. Prireditelj je poskrbel tudi za lepe vmesne točke. Najboljši vtis je zapustila nemška plesna skupina, omenim pa naj tudi naš par akrobatskega rock-n-rolla, ki je s hitrim tempom in različnimi figurami plesalke v zraku nehote spominjal na naše cene. V stilu »prišel — odplesal — zmagal« je bil danski tekmovalni par, kateremu so sodniki dosodili največ točk, čeprav smo bili mi, laiki, morda malo drugačnega mnenja. Si-ser pa, važno je sodelovati, ali ne? Se je prireditev splačalo ogledati? Ljubiteljem plesa (in lepih oblek) vsekakor. Glede na zanimanje bi bilo lahko takih prireditev več, pa tudi kakšen televizijski prenos bi bil dobrodošel, recimo namesto kakšne ure prenosa nogometa ali drugega športa. Ta predlog verjetno ne bo padel na plodna tla, zato na svidenje prihodnje leto v športni dvorani na Planini (če boste dobili vstopnice!). Mojca Finžgar Zahvali Ob boleči izgubi drage mame MIMI RADOVAN se iskreno zahvaljujeva sodelavcem Verigarne za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Hvala za poslovilne besede ob odprtem grobu, godbenikom pa *a odigrane žalostinke. Posebna zahvala vsem za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Sinova Dušan in Franci Ob težki in boleči izgubi moža in atija MILANA ZORNIKA, se iskreno zahvaljujem vsem za izražena in tiha sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Hvala vsem praporščakom, godbi na pihala, tov. Felicijanu in Golmajerju za tople poslovilne besede. Posebna zahvala DO, ki je omogočila številnim sodelavcem, znancem in sosedom pospremiti Milana do njegovega prezgodnjega groba. Ohranite ga v lepem spominu. Žena Mari in sin Mišo V kegljanju tretje mesto, v celotnem seštevku pa zmaga Dvajsetega novembra se je končalo letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju 50 lučajev, kar je bila še zadnja disciplina iz sporeda letošnjih občinskih sindikalnih tekmovanj. Prvenstvo je potekalo na kegljišču hotela Jelovica na Bledu. Tekmovanja se je udeležilo zelo veliko število ljubiteljev tega športa, saj je nastopilo skupaj 169 žensk in 475 moških iz 70 OOZS. Lahko rečem, da je bilo tekmovanje za nas uspešno kljub temu, da nismo osvojili prvega mesta, čeprav je postala to že skoraj navada. Vedeti in upoštevati moramo, da je Elan, ki je zasedel prvo mesto zelo močan športni kolektiv in ni nič nenavadnega, če so nas v nekaj disciplinah prehiteli. Kljub vsemu smo v celoletnem seštevku devetih športnih disciplinah s prednostjo več kot sto točk zasedli prvo mesto. Rezultati kegljanja: Moški do 40 let: kegljev 1. Pankiher Matevž, Elan 231 2. Tonejc, Peter, Veriga 218 10. Jerman Stane, Veriga 207 14. Pristavec Boris, Veriga 201 Moški nad 40 let: 1. Cerne Janez, Obrtno združenje 225 2. Debeljak Ivan, Upokojenci Radovljica 209 3. Kumše Vili, Iskra Otoče 204 4. Kelih Zdravko, Veriga 203 6. Gros Franc, Veriga 203 11. Rijavec Marjan, Veriga 196 Moški tekmovalni razred: 1. Zupanc Drago, Obrtno združenje 217 2. Fister Lovro, Veriga 215 3. Praprotnik Filip, Elan 213 Ženske — tekmovalni razred: 1. Zore Marjana, Iskra Otoče 198 2. Tonejc Majda, Veriga 183 3. Fosar Darinka, Elan 175 7. Tonejc Dora, Veriga 152 Ekipno — ženske: kegljev točk 1. Iskra Otoče 752 40 2. Elan 713 33 3. Veriga 691 28 Ekipno — moški: 1. Elan 1.268 40 2. Veriga 1.257 33 3. Obrt. združ. 1.243 28 Skupni vrstni red: 1. Elan 206 2. Iskra Otoče 205 3. Veriga 182 Vinko Bogataj Humor 4. Beravs Jaka, Veriga Ženske do 40 let: 1. Lužnik Sonja, Iskra Otoče 2. Piškur Helena, Društvo inv. Radov. 3. Bel Marija, Elan 13. Teskač Marjana, Veriga 14. Stržinar Cilka, Veriga Ženske nad 40 let: 1. Gatej Romana, Veriga 2. Majstorovič Danica, Iskra Otoče 3. Faganel Marija, Društvo inv. Radov. [?J. •M. DECtNPEfL GLŠICA CfUCA Š0LSICA OC ELIA IZDELEK 12 IfcKIJE DUŠIK. SPOUA piìP«jc'auie MV/NALLTI POK.LIC R.UML0 M. IME VStLIt ZAUIČUIV0 IKS ZA ITALIJAUA EMU0ST Toma POLMJA6 liAHEH WOVCLETWA CESTITI^ electučui kELĆI HU A Ml buu&Eur iH.vffn -) KEMIČUI SIMfcOL iA fOSfOK Š PAUSILO M- IME Ein sia 50 A,vionot>nyiA 02U- U.OPB.A TE.IK.IMt T0VAB.WA POHIŠTVA V LJUBUAW! 6ospobmsvu PC-IPOHOCH DEL PLUGA KEKA V MJ6LIJI UpKAVLJMJEC LOCOMOTIVE ETUI Talma 0BLO6A ELEtTtLGUSlćA INDUSTRIJA filmska USPEŠUIĆA GOKA V JULIJCIH jN 2. IME 7\ & ZVfcST ttO&EUJE GLASBE LEmtUI SIM&OL 2A OSLOV GLAS IME PESNIKA 1 \l«<«nik.o. \ V !>