MLWUMl/M: tednik http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si Četrtek, 14. januar 2010 / številka 842, letoxvii / poštnina plačana pri pošti esio izola - isola / cena: 1,20 eur 842 >"7 896 1 2"44067 I 'l jji' I m i— ^ ) UjJ T/TTTHmmvrr rvrvw T’- PO METODI M AULÌ UKINI L/UM 1ZULA [Ul PRIJAVE IN INFORMACIJE 040-668-916 J Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410743 simobil lko Po\/£ii nobai lor»ona Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Zahvala Dragi moji Izolani, lepo da ste tako zaspani, pa ne delate velikih veselic, ne kršite človekovih pravic, ne zganjate nacionalizma ne sovražite turizma, kradete bolj za reklamo, da vsaj malo dela imamo. Po cestah vedno manj divjate, doma postajate copate. Ob novem letu pa, čeprav nerad, vam nekaj moram le priznat. Če bi naš proračun od vas živel bi nas že zdavnaj hudič vzel. Tako bo kot so si zamislili Upokojeni hidroinženir Aleksander Slekovec je redkobeseden mož. A ko smo ga, po dolgih razpravah o gradnji hitre ceste mimo Izole vprašali za mnenje je povedal natanko to. “Tako bo, kot so si zamislili". In je tako. (Mef) Tako nam je povedal že pred dvema letoma, ko smo pripravljali javno tribuno o neprimernosti trase hitre ceste, ki je presekala dolino Pi-vol, a mu nismo čisto verjeli. Veliko nas je bilo, ki smo dokazovali, da je bila trasa določena brez soglasja izolskega občinskega sveta in da je po posegih v prostor najbolj obremenjujoča, imeli smo stališča stroke in privoščili smo si celo tridimenzionalno animacijo, podprla nas je javnost, a vse zaman. Trasa je ostala tam, kjer so jo, s soglasjem prejšnje in ob prikritem prikimavanju aktualne lokalne oblasti, zarisali v Ljubljani. Ing. Aleksander Slekovec je imel še kako prav. Podobno je dejal, ko smo spremljali predstavitev trase za odsek hitre ceste od Jagodja do Lucije in smo bili priče celi vrsti pripomb krajanov in krajevne skupnosti na račun trase, predvsem pa ureditve krožišča in vseh cestnih priključkov. Tudi takrat so krajani skušali dopovedati, da cesta skozi Jagodje pač ne more biti glavna povezovalna cesta med krožiščem in Izolo, vendar brez uspeha. Občinski pogajalci so uspeli izpogajati le razširitev podvoza pod hitro cesto blizu vhoda v tunel Jagodje in viadukt se je premaknil za nekaj metrov južneje. In tudi tokrat je imel ing. Slekovec še kako prav. Ko smo v imenu občinskega sveta od Ministrstva za promet in Direkcije za ceste zahtevali naj v planu gradnje cest dajo prioriteto tranzitni cesti Šmarje - Dragonja pred “lokalno hitro cesto” Jagodje - Lucija, je bil inženir kar tiho. Nismo ga vprašali, če bo kaj pomagalo, saj smo se kar malo bali njegovega odgovora. Pobuda je šla, skupaj s soglasno podporo izolskega občinskega sveta in župana, na omenjena naslova. In vse je tiho. Vprašali smo ga tudi, kako ustaviti nepotrebno pretlakovanje Sončnega nabrežja. In veste, kaj nam je odgovoril? Jfc. Spomin na sneg Sneg je lep, romantičen okrasek vsakega novega leta. Letos je sicer nekoliko prehitel koledar ampak nič zato, saj nas nanj spominjajo številne fotografije, ki ste nam jih poslali v tistih dneh. Takšno-le Izolo v snegu je z balkona videl Ivanko Mužina in nam poslal pravo novoletno voščilnico. Hvala. I\/I OTO IX/IAXX tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola Obratovalni čas odlagališča 0 BANKA KOPER komunala izola-isola PONEDEUEK-PETEK: 8.00 -17.00 SOBOTA: 8.00 -12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO V DELOVNEM ČASU - tel.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL.: 041/ 650 882 1 u 1SB3(24 ur) tel: 041/ 650 375 Dogajalnik 300 tisočakov za hotel Seveda bo za gradnjo družinskega hotela Izola, ki naj bi zrasel^ namesto sedanjega kompleksa “Ribič”, treba odšteti veliko več. Stavbno pravico za 99 let je dobilo podjetje domačega gradbinca. Reaktor V torek ob 14 uri so v občinskih prostorih na Postonjski ulici s polurno zamudo javno odprli ponudbo za pridobitev stavbne pravice, objekta na Velikem Trgu in Spinčičevi ulici, ki ga poznamo kot gostilno Ribič. Govorimo o objektu, ki ima po vsej verjetnosti najboljši možen pogled na stari izolski mandrač, in je ta-korekoč na elitni, osrednji lokaciji, a je kljub temu v izredno slabem stanju. Stavbna pravica bo podeljena za gradnjo družinskega hotela, z vsemi svojimi spremljajočimi dejavnostmi. Edino prispelo ponudbo je podalo ljubljansko podjetje Lados d.o.o., nosilec katerega je Zoran Stanojevič, eden od ustanoviteljev pa je tudi v Izoli znan podjetnik Savo Francuz. Izklicna cena za ponudbo je bila 288 tisoč evrov, podjetje Lados pa je ponudilo 300 tisoč evro. V prispeli ponudbi so zapisali, da bodo rušitvena dela starega objekta Prejšnji teden smo v Mandraču zapisali, da se izolska redarska služba lahko pohvali s tremi novimi redarji, to pa je tudi vse, kar smo tisti teden uspeli izvedeti. Toda Izola je majhna občina, ljudje se med seboj poznamo in zelo težko je ohraniti tudi takšne resnično “top secret” skrivnosti, kot je recimo informacija o tem, da se bodo domačini, ki bodo iz takšnega ali drugačnega razloga narobe parkirali osebna vozila, odslej lahko jezili na tri nove skrbnike za red po ulicah našega mesta. Ta teden pa smo iz Občinskih pisarn le dobili uradno izjavo, o teh novih pridobitvah. Tako-le so zapisali: “Skladno s kadrovskim načrtom 2009/2010 so v začetku preteklega decembra vrste občinskih redarjev okrepili še trije novi. Slednji trenutno še nimajo popolnih pooblastil, saj jih februarja čaka trimesečno usposabljanje. trajala 30 dni, gradbena pa nato na-daljnih šest mesecev. V primeru, da bo njihova ponudba sprejeta, pa nameravajo podjetje preseliti v Izolo. V dopisu so še podali informacijo, da se bo hotel imenoval Izola. Lastnik “Ribiča” Edvard Jankovič, ki je bil tudi prisoten na javnem odpiranju, je povedal, da mu je vsekakor v interesu, da bi se z investitorjem dogovoril za sodelovanje, saj sta gostilna in hotel med seboj zelo povezani dejavnosti. Nikakor pa ne razmišlja, da bi gostilno prodal. Kot dodatno težavo pa je opozoril tudi na to, da bo pred kakršnimikoli deli potrebno priti do dogovora s stanovalci, ki trenutno še vedno živijo v objektu. Nenavadno pri vsej zgodbi pa je, da ponudnik Lados ob prijavi ni poravnal 20% varščine, kot je to zahtevano v razpisnih pogojih, a so ga kljub temu napotili, naj to stori v petih dneh. Aljoša Mislej Tovrstna okrepitev v okviru Občinskega inšpektorata je bila potrebna predvsem zaradi vse večjih pooblastil, ki zakonsko urejajo to področje (Zakon o občinskem redarstvu, Uradni list RS, št. 139/2006, ZORed). Med drugim je bil tudi to razlog za sprejetje občinskega programa varnosti, ki ga je občinski svet sprejel 11.12.2008, slednji pa podrobno določa vrsto in (povečan) obseg nalog občinskega redarstva. Navedena kadrovska okrepitev vsekakor ne bo vplivala na način izvajanja pooblastil, ki jih urejajo zakonski akti s tega področja." Če smo prav razumeli, bi to lahko pomenilo, da smo dobili dodatne redarje zato, ker je bilo dela za prvotno ekipo preveč in da bodo kljub temu počeli le to, kar so počeli do sedaj. Skratka, nekaj se je premaknilo, ne vemo pa še, kaj, ur Delamaris naj ostane v Izoli Socialni demokrati redno spremljamo dogajanje v izolskem Delamarisu in smo nad nekaterimi idejami in načrti novih lastnikov razočarani. Tradicionalna ribja industrija je naravno in logično povezana z bližino morja, v Izoli ima že stoletno tradicijo, zato je toliko bolj nenavadno, da novi lastniki selijo proizvodnjo v Pivko. A če poznamo cene zemljišč v Pivki in cene v Izoli, je nekoliko bolj jasno, kaj vodi lastnike pri takih odločitvah. Temu se reče denar, oziroma dobiček! Kot lokalna skupnost se moramo odločiti, kaj pomenita Delamaris in ribja dejavnost za podobo našega »malega, ribiškega mesta«. Če želimo resno in načrtno nadaljevati stoletno zgodbo o ribištvu in ribičih v Izoli in na tem graditi tudi zanimive turistične produkte, moramo v to »zgodbo« tudi nekaj investirati. In 190 evrov za kvadratni meter stavbne pravice ni nobena investicija. To je zgolj obupano iskanje denarja za izpraznjeno občinsko blagajno, ki jo vodi župan Klokočovnik. Socialni demokrati predlagamo občinskemu vodstvu in novim lastnikom Delamarisa, Pivka perutninarstvu, da se znova usedejo za skupno mizo in najdejo za Izolo dobro kompromisno rešitev, ki bo zadovoljila obe strani in ohranila vsa delovna mesta v Izoli. Ker želimo biti konstruktivni, predlagamo, da župan popusti pri nerealnih zahtevah po tako visokem znesku za stavbno pravico, oziroma prodaji zemlje po tako visokih cenah. Socialni demokrati predlagamo, da se stavbna pravica (ne prodaja!) na zemljiščih, ki so namenjena za novo tovarno Delamarisa v Izoli, podeli za simbolični znesek 1 evro, po drugi strani pa se lastnik Delamarisa zaveže s pogodbo, da bo v Izoli zadržal celotno proizvodnjo z vsemi dosedanjimi zaposlenimi, da bo v novi tovarni posodobil delovne procese in zagotovil najboljše možne pogodbe za zaposlene, da ne bo odpuščal sedanjih delavcev in da bo v najkrajšem možnem času (potrebno je določiti rok!) zgradil muzej ribištva in ribičev. O ideji muzeja se v Izoli že dolgo govori in nedvomno je tak muzej za Izolo pomembna in potrebna pridobitev. Pomeni negovanje identitete Izole in velikega dela njenih prebivalcev kot tudi novo in zanimivo turistično pridobitev za vse tiste, ki v Izolo redno zahajajo na obisk. S projektom izgradnje muzeja bi Izola nedvomno veliko pridobila, hkrati pa bi to za novega lastnika, ki s tovarno in proizvodnjo misli resno in dolgoročno, pomenilo krepitev blagovne znamke Delamarisa in nadaljevanje tradicionalne, stoletne dejavnosti v Izoli. Možnosti za uspešno rešitev je še nekaj in vsekakor jih bomo svetniki Socialnih demokratov pri morebitnem glasovanju na občinskem svetu podprli. Zato ponovno pozivamo župana in lastnike Delamarisa na večjo prožnost pri razmišljanju o rešitvah in k novim pogovorom, preden bo dokončno prepozno. Še je čas, da Delamaris ostane izolski ! Aleksej Skok, SO OO Izola Kako pomagati pomoči potrebnim V času novoletnih praznikov smo v nekaterih medijih lahko prebrali tudi nič kaj prijetne informacije o naporih območnega združenja RK Izola, ki potrjujejo, da je Izola med vsemi tremi obalnimi občinami socialno najbolj ogrožena. Žalostno je, da se s stisko soočajo ne le nezaposleni, ki jih je čedalje več, temveč tudi upokojenci in družine z prenizkimi zaslužki. Čeprav se zavedamo, da to ni idealna rešitev, v Zares Izola podpiramo pobudo RK Izola, da vsem občankam in občanom, ki si težko privoščijo topel obrok, tega na nek način zagotovimo. Zato upamo, da bo napovedan sestanek med občinsko upravo in RK Izola (ta je po pisanju RK predviden v dneh po novem letu) obrodil sadove in da bodo tudi v občinski upravi temu naklonjeni in morda pripravili primeren predlog za občinski svet? Sama sem se odločila, da območni organizaciji RK Izola namenim januarsko sejnino v celoti in s tem prispevam k nakupu nekaj paketov z živili. Hkrati bom na seji OS dne 21.1. 2010 tako pobudo posredovala tudi ostalim svetnicam in svetnikom. Menim pa, da bo treba k temu problemu pristopiti drugače. Seveda moramo najprej pomagati, saj si najbrž nihče ne želi, da postanemo občina, v kateri so ljudje lačni. V nadaljevanju pa je treba zagotoviti, da bodo ljudje v naši občini živeli dostojno od svojega dela in bo razdeljevanje hrane kot oblika socialne pomoči ponovno postalo le izjema in ne pravilo. dr. Doris Gomezelj, Zares Izola Iniciativa za strategijo V Listi Izdani ugotavljamo, da je zamik sprejemanja občinskih prostorskih načrtov, namesto želje po bolj poglobljenem pripravljanju tega dokumenta, povzročil nekakšno zatišje v katerem se, vsaj javno, ne dogaja nič vznemirljivega. Prav tako ugotavljamo, da je pozabljena obljuba občinskih strokovnih služb in pripravljalcev dokumenta, da bodo ob pripravi le tega povabili na posvet tudi udeležence natečaja za prostorske rešitve, ki so konec lanskega leta v izredno kratkem roku morali izdelati predloge prostorskih ureditev naše občine. Ker interesa po tovrstni izmenjavi mnenj očitno ni, smo se odločili, da bomo oblikovali Iniciativo za pripravo strategije razvoja izolske občine in na ta način občinski oblasti predstavili naše videnje razvoja naše občine in urejanja tega prostora. Ne gre za politično ampak za družbeno angažirano dejanje s katerim želimo pridobiti čimveč pametnih misli, idej in predlogov Izolanov in drugih razmišljujočih ljudi. Prvo srečanje bo že v ponedeljek, 18. januarja ob 18.00 uri v prostorih Liste Izolani (ob parku Pietro Coppo). Če vas področje zanmima ste vljudno vabljeni. Lista Izolani Drago Mislej, Slavko Samotorčan Redarji z okrepitvami v boj Četrtek, 14. januar 2010, št. 842 ~ UfAlHIIR/tC 3 --------------------------------------- Reorganizacija CKSP--- Napovedana poroka kulture, športa in turizma je še brez blagoslova Ob množici novih idej, drago plačanih strategijah, šokantnih preobratih in brez prave javne obravnave je bolj ali manj jasno, da predlagana združitev kulture, športa in turizma v enotni javni zavod nima kakšne zanesljive podpore. Nasprotujejo ji predvsem izvajalci z omenjenih področij pa tudi politične stranke in liste ter strokovna javnost. Da predlagateljem Odloka o ustanovitvi javnega zavoda “Center za kulturo, šport in turizem Izola” ni prav veliko do kakšne širše obravnave tega predloga odloka je bilo jasno že ob njihovem prvotnem predlogu po katerem bi javna razprava potekala med božičnimi in novoletnimi prazniki in bi bila zdaj že končana, čeprav je sploh ni bilo. Občinski svet je čas trajanja javne obravnave podaljšal vsaj do sredine januarja a je bilo tudi to premalo za organiziranje takšne razprave v kateri bi lahko sodelovali tudi izvajalci in uporabniki storitev z omenjenih treh področij. Tako se je pač celotna razprava zgodila na ravni političnih strank in list ter programskega sveta za šport, ki se je sicer sestal zaradi razpisa za financiranje športnih društev a ni mogel mimo razprave o reorganizaciji javnega zavoda. Izvajalci so za delitev Iz poročila o njihovi razpravi je moč razumeti, da nove “troedine” organizacije ne sprejemajo. V celoti pa so podprli tista stališča župana, občinskega sveta in vršilca dolžnosti direktorja Centra, ko so še zagovarjali ločitev športa in kulture, saj je bila to glavna zahteva s posvetov s kulturniki in športniki ob prihodu vršilca dolžnosti direktorja, Darka Grada. O novi organizaciji, po besedah predsednika programskega sveta, Bojana Korošca, niti niso mogli razpravljati, saj je ne poznajo in jih nihče ni niti vprašal za mnenje. Tudi zato je njihovo stališče lahko le opora tistim, ki bodo aktivno sodelovali v razpravi o predlagani reorganizaciji. Večinsko so za zamrznitev V listi Izolani so pripravili razpravo o dokumentu, ki je v prvem branju dobil skromno večino v občinskem svetu. Na posvet so povabili tudi nekatere angažirane in znane izolske kulturnike ter športne delavce, ki dejansko niso našli nobene dobre besede na račun predloga reorganizacije. Predvsem so vsi po vrsti pogrešali temelje takšnega dokumenta, to pa bi vsekakor morale biti strategije kulture, športa in turizma ter predstavitev tistih področij, kjer lahko med seboj te tri dejavnosti sodelujejo in se dopolnjujejo. Seznanili so se tudi z načini organizacije teh dejavnosti po drugih slovenskih občinah in predvsem ugotovili, da je oblikovanje teh podaljšanih ustanov oblasti povsod uničilo organizacije, ki so dotlej združevale prostovoljce s področja kulture, športa in turizma. Izola v tem ni izjema, saj Zveze kulturnih organizacij že dolgo ni več. Športna zveza nikakor ne more zaživeti, turističnega društva pa v mestu nimamo več. Glede na to, da reorganizacija ne prinaša zmanjšanja stroškov in ohranja iste kadre je nemogoče pričakovati kakšne pozitivne premike, zato predlagajo zamrznitev vseh aktivnosti oziroma ustavitev postopka obravnave tega predloga odloka, tako kot je občinski svet storil v primeru Zavoda za turizem Izola. Tudi Zares in SD proti O dokumentu so razpravljali tudi Socialni demokrati in ga, po izjavi predsednika, ne bodo podprli, enako je povedala tudi predsednica stranke Zares. D.M. Spletna stran Centra nikakor ne zaživi Kako to počnejo drugje? Oblike organiziranja kulture, športa in turizma so različne od občine do občine. Koper z največ zavodi V Mestni občini Koper imajo Javni zavod za šport, ki skrbi za objekte pa tudi izvaja programe športa, imajo tudi močno in vplivno Športno zvezo Koper, ki skuša zagovarjati interese športnih društev kot civilna sfera. V Kopru kulture v celoti nimajo organizirane kot javni zavod ampak imajo kar nekaj javnih zavodov, od gledališča do muzeja itd. Turistična organizacija Koper pa kot nesamostojna pravna oseba - zavod, deluje v okviru občinske uprave in opravlja dela organiziranja in izvajanja promocijskih in informativnih dejavnosti v Mestni občini Koper, zagotavlja izvajanje turistič-no-informativne dejavnosti v občini in opravlja vse druge strokovne, organizacijske in upravne naloge s področja turizma. Piran spet po svoje V občini Piran imajo za področje športa in mladih organiziran Športni in mladinski center Piran, na področju kulture pa 4 javne zavode, od galerij do muzeja. Za področje turizma imajo, tako kot mi do nedavnega, giz TGZ s katerim pa, po sprejeti turistični strategiji očitno niso preveč zadovoljni. V Ljubljani je vse drugače V Mestni občini Ljubljana so pripravili obsežno strategijo razvoja športa v kateri znotraj občinske uprave načrtujejo ustanovitev Oddeleka za šport, Javni zavod Tivoli pa upravlja s športnimi objekti v lasti MOL. Na področju kulture imajo seveda celo vrsto javnih zavodov, na ravni občinske uprave pa Oddelek za kulturo Mestne uprave Mestne občine Ljubljana. Za področje turizma so jeseni ustanovili javni zavod Turizem Ljubljana, ki kot javna služba v prvi vrsti skrbi za informiranje turistov, zbiranje podatkov za potrebe informiranja obiskovalcev, ugotavljanje mnenj obiskovalcev o kakovosti turistične ponudbe, urejanje in vzdrževanje turistične signalizacije, kar pri nas počne TIC. Zaključek Iz priloženega je jasno, da je organiziranje dejavnosti kulture, šport in turizma različna od občine do občine, pravil ni, receptov za dobro delo tudi ne. Vse je odvisno od kadrov, interesov in podpore tem interesom. Vse ostalo je zapravljanje denarja. • Se želite posvetiti predvsem svojemu poklicu? • Se želite povsem prepustiti svojemu ustvarjalnemu elanu? • Ste med tistimi, ki jih utruja neprestana skrb za administracijo, poročila, statistiko...? • Tudi vas težijo obveznosti povezane z administracijo, računovodstvom in davčnimi zahtevami? Se želite razbremeniti administrativno - računovodskih skrbi? Računovodstvo ASEK s sedežem v Izoli vam zagotavlja kvalitetne in strokovne rešitve vaših skrbi. NUDIMO CELOVITO OSKRBO NA PODROČJU ADMINISTRACIJE, RAČUNOVODSTVA, PODJETNIŠKEGA IN DAVČNEGA SVETOVANJA (tudi na sedežu vaše dejavnosti ali po internetu) • Samostojnim podjetnikom, gospodarskim družbam, • javnim in zasebnim zavodom, •Af/ • zdravstvenim delavcem, • kulturnim ustvarjalcem, • športnikom in • društvom. Veseli bomo vašega odziva: Računovodstvo ASEK, Kajuhova 28, IZOLA Tel: 64 00 684 ali mbt: 041 601 854 (Almira) asekOsiol.net Cesta prihaja Na hitro cesto se bomo zapeljali skozi dvorišče Priključek na hitro cesto bo Stavbenik presekal na dvoje: Zelo verjetno bi obstoječi nadvoz za Korte, še posebej po dograditvi nove ceste Jagodje Šared, povsem zadoščal za ureditev vstopa in izstopa na in iz hitre ceste, povezava z mestom pa je povsem logična z že obstoječo cesto. Toda, o tej ideji dejansko ni razmišljal nihče, raje so se načrtovalci lotili načrtovanja novega rondoja med Drogo in Interieri (čisto spodaj) za katerega je treba najprej podaljšati Južno cesto in na njej urediti krožišče z možnostjo povezave z mestom v eno ali drugo smer. Toda, tudi ta projekt ni dolgo vzdržal. Zaradi interesa občine, da tisti del zemljišča nameni selitvi prehrambene industrije z obale v zaledje, je nastal nov, še bolj kompliciran in še težje uresničljiv projekt, če ne zaradi drugega pa zato, ker bi po tem projektu odcep za Izolo bil speljan skozi dvorišče Stavbenika. Priključek Izola Priključek Izola, ki ga bomo še kako poznali tudi zato, ker bomo po dograditvi tega odseka zagotovo morali vsi plačevati cestnino, je narisan v obliki trobente na trasi obstoječe štiripasovne Obalne ceste. Priključna enosmerna kraka na južni strani hitre ceste se združita v “povezovalno cesto”, ki poteka v podvozu pod hitro cesto. Na severni strani hitre ceste se na “povezovalno cesto” priključita enosmerna priključna kraka. Vlada ne popušča pri DLN Z željo, da bi del območja na katerem je bil načrtovan priključek Izole na hitro cesto namenili razširitvi površin prehrambene industrije in drugih programov, je Občina Izola februarja 2009 na Vlado RS podala pobudo za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju državnega prostorskega načrta, vendar je Vlada RS pobudo Občine Izola zavrnila z ugotovitvijo, da bi se v tem primeru lahko zgodilo, da zaradi lokalnih interesov ne bi mogli urediti priključka na avtocesto. Skratka, poseg v območje Državnega lokacijskega načrta za gradnjo hitre ceste bo možen po izgradnji priključka Izola na drugi lokaciji in pridobitvi soglasja Vlade. Priključek št. 1 Kot so nam pojanili iz občinskih strokovnih služb je Občina Izola leta 2005 z Ministrstvom za promet in Darsom sklenila Sporazum o skupnem financiranju projektiranja in izgradnje priključka Izola. Ta je, med ostalim, zajemal izdelavo projektne dokumentacije, pridobivanje dovoljenj in izpeljavo postopkov oddaje gradnje ter financiranje vseh faz, vključno s stroški zemljišč in razmejitvijo financiranja gradnje priključka Izola. Gre za krožišče in vpadnico - navezavo na mesto Izola, ki poteka po zemljiščih v lasti Stavbenik gradbeništvo d.o.o. oziroma Primorja d.d. Ajdovščina.Skladno s sporazumom DARS d.d. v večinskem deležu financira izdelavo vse potrebne dokumentacije in gradnjo krožišča, vključno z navezavo na mesto Izola v območju sprejetega Občinskega lokacijskega načrta za območje priključka Izola Priključek št. 2 Občina Izola je leta 2006 z Odlokom o lokacijskem načrtu “Južna cesta - vzhod” sprejela občinski lokacijski načrt za izvedbo prestavitve priključka Izola iz hitre ceste Koper - Izola na novo lokacijo, ki se nahaja izven območja državnega lokacijskega načrta in zajema rondo s priključnimi kraki iz in na hitro cesto. Nato je Občina naročila izdelavo projektne dokumentacije, ki je v zaključni fazi in na podlagi katere bo pridobila dovoljenje za izvedbo. Hkrati se je začela dogovarjati z lastniki zemljišč v območju krožišča, Istočasno potekajo pogovori z lastnikom zemljišč (v lasti Stavbenika), preko katerih poteka navezava od krožišča v mesto Izola (vpadnica). Selitev betonarne V teh pogovorih skušajo najti tudi rešitev za selitev dejavnosti lastnika zemljišč na sosednje območje, za katerega se sprejema nov občinski podrobni prostorski načrt (OPPN “Cona mestne industrije -Vzhod”), ki se nahaja v območju med krožiščem oziroma hitro cesto in kompleksom Mehana. Pogovarjajo se tudi o možnostji zagotavljanja nadomestnih zemljišč. O vrednosti zaenkrat še ne morejo govoriti, ker ni dokončna. Občina Izola mora tako, vzporedno z odprtjem dela hitre ceste od Kopra do Izole, zagotoviti in izvesti gradnjo krožišča za navezavo hitre ceste na mesto Izola. Priključek Izola mora biti zgrajen do dograditve predora Markovec oziroma vzporedno z gradnjo predora Markovec. Začetek gradnje je predviden v letu 2011. Kaj če ne bo dogovora V odgovoru na naše vprašanje so v občinskih strokovnih službah zapisali, da v kolikor do dogovora (s Stavbenikom op.a.) ne bi prišlo v doglednem času, se dostop v mesto iz krožišča lahko izvaja po predvideni deviaciji na staro obalno magistralno cesto (G2-111), ki bo, po izgradnji hitre ceste, ostala najverjetneje lokalna cesta (na skici rešitev št. 1). Če pa niti to ne bo mogoče ostaja aktualna (začasna) gradnja podaljška Južne ceste do priključka na Kajuhovo ulico oziroma obstoječo Južno cesto v Livadah (rešitev št. 2). Na Stavbeniku molčijo Za informacije smo povprašali tudi direktorja Stavbenika, Petra Fabianija, ki pa je žogico vrnil občinski upravi, češ, da oni vedo vse in nam lahko posredujejo prave informacije. In kaj smo sploh vprašali? “Kako potekajo pogovori glede pridobitve zemljišča za gradnjo priključka Izola in, kaj se bo v tem primem zgodilo z betonarno, ki verjetno (s svojo dejavnostjo) ne sodi ravno v področje bodočega trgovskega centra. ” D.M.. Nekaj časa je bil aktualen odcep z izhodom na podaljšek Južne ceste med Drogo in Interieri. Potem so našli “rešitev”. Hitro Počasna Cesta Na Pivolu bodo zavrtali aprila Predor Markovec je gradbišče. Sicer še vedno ne tako živahno kot bi si želeli nekateri, vendar je zdaj povsem jasno, da se bodo stroji zarili v hrib med Kopjom in Izolo. Vrtanja bodo potekala istočasno z obeh strani, kar pomeni, da bo ob zaščiteni kmetiji Božič leta 2013 zazevala 2,2 kilometra dolga luknja Gradbeni stroji v dolini Pivola sicer ropotajo in tovornjaki nenehno nekaj odvažajo in dovažajo, vendar se dela pri vrtanju predora še niso začela. Trenutno namreč potekajo dela pri pripravi trase hitre ceste do vstopa oziroma izstopa iz bodočega tunela, Zemljišče je namreč treba utrditi in urediti vse brežine, tako da bo cesta služila tudi kot dostop na bodoče gradbišče tunela. Trenutno so delavci že v višini zaščitene kmetije Božič, ki bo prva pozdravila potnike na izolskem izhodu iz tunela Markovec. 40 m daljša južna cev Iz službe za odnose z javnostmi so nam sporočili, da je DARS d.d. sklenil pogodbo o graditvi predora Markovec na hitri cesti Koper - Izola 2. decembra letos, predor bosta v skupnem nastopu gradila CPM d.d. in avstrijski Alpine Ban GmbH, za pogodbeno vrednost 64,5 milijona evrov. Gre za izvedbo gradbenih del, v predoru dolžine 2.180 m (leva cev, gledano iz smeri Kopra proti Izoli) oziroma 2.140 m (desna cev, gledano iz smeri Kopra proti Izoli), ki zaobjemajo: izvedbo predora - gradbeni del, izvedbo preduse-kov s portalnimi konstrukcijami, pogonski centrali - gradbeni del, hidrantno omrežje predora, gradbena dela za 110 kV kabelsko kanalizacijo in ukrepe za statično utrditev objektov nad predorom, pred začetkom gradnje predora. DARS d.d. bo posebej izvedel še razpis in na njegovi podlagi oddal dela za izvedbo elektro in strojnih del v predoru. Vrtanja bodo končana 2012 DARS d.d. je izvajalcu, po uvedbi v delo, določil 4. januar 2010 kot datum, ko začne teči 32-mesečni pogodbeni rok za zgraditev predora Markovec (gradbena dela bodo v predoru torej zaključena v letu 2012, skupaj z elektro in strojno opremo pa predvidoma najkasneje v prvi polovici 2013, saj izvedba elektro in strojnih del v predoru lahko steče šele po koncu glavnih gradbenih del). Trasa hitre ceste se mimo kmetije Božič že vzpenja proti vhodu v tunel. V skladu s pogodbo je moral izvajalec najkasneje v roku 28 dni od veljavnosti pogodbe izdelati plan dinamike napredovanja del z planom črpanja finančnih sredstev, dopolniti varnostni načrt in izdelati tehnološke elaborate za izvajanje del, ki med drugim vključuje tudi načrt ureditve gradbišča; pridobiti mora tudi soglasja in urediti potrebne začasne priključke na občinske in državne ceste. Gradbišče je treba pripraviti Na podlagi tega lahko izvajalec formira in uredi gradbišče (ta dela trajajo približno poldrugi mesec, odvisno od vremenskih razmer, zaobjemajo pa med drugim ograditev delovišča, ureditev električne napeljave gradbišča, izvajalec mora pripeljati vso potrebno delovno mehanizacijo ipd.). Pred izkopnimi deli v predoru pod poseljenim delom, mora izvajalec izvesti še ukrepe za statično utrditev objektov nad predorom in v zvezi s tem zagotoviti še potrebno projektno dokumentacijo. Začetek vrtanj aprila Izvajalec je že začel urejati gradbišče, predvidoma najpozneje v drugi polovici februarja pa bo začel z izkopi v območju portalov, najprej pa bo na koprski strani začel graditi pilotno steno. Sicer pa bo izvajalec v skladu z načrtom nadaljeval izkopna dela hkrati na vseh štirih tako imenovanih »napadnih« mestih, torej na vseh štirih vhodno-izhodnih mestih (oz. vseh štirih portalih) dveh predorskih cevi (torej hkrati na obeh dveh na koprski in obeh dveh na izolski stani). Če sklenemo, izvajalec s samim vrtanjem predorskih cevi ne bo začel prej kot v začetku pomladi (predvidoma ne prej kot v aprilu), saj je, kakor omenjeno, prej treba opraviti kar nekaj pripravljalnih in drugih del, ki so se že začela. Sicer pa bo predorska gradnja potekala po tako imenovani tehnologiji rezanja, ki ne bo povzročala deformacij in vibracij nad poseljenim delom predora, večjih od dopustnih za tovrstno graditev. Rezkanje ne bo povzročalo hrupa, nekaj hrupa bo le v območju portalov zaradi vpihovanja svežega zraka. Predvideno je, da bo izvajalec material iz predora, v količini zmogljivosti deponije, dovažal v skladu z uredbo o državnem lokacijskem načrtu za hitro cesto Koper - Izola na deponijo Šared. Najprej bodo popravili cesto Za deponijo Šared je pridobljeno gradbeno dovoljenje; skupna predvidena količina viškov, ki jih bo izvajalec pripeljal v deponijo Šared, je približno 200.000 kubičnih metrov. kar je tudi zmogljivost deponije. Še pred tem oziroma do ureditve deponije Šared in predhodne izvedbe potrebnih ukrepov na delu občinske ceste Izola - Šared - Korte bo izvajalec izkopni material dovažal na deponijo Železni most pri Kozini. Škodo bodo popravili Tako izvajalec kakor tudi DARS bosta ločeno opravljala vmesna opazovanja teh objektov, poleg posnetkov začetnih in končnih stanj. Če bo zaradi graditve oz. med graditvijo predora morebiti prišlo do kakršnekoli škode, kar sicer ne pričakujejo, bo ta s strani izvajalca tudi sanirana, je še zapisal Marjan Koler iz Darsove službe za komuniciranje. Trasa ceste je nekoliko nižje že utrjena, podhodi so pripravljeni. OBVESTILO V petek 22. januarja bo v Reviti predstavnik kozmetike SKIN DOCTORS. Individualno bo svetoval za najrazličnejše težave na koži. SKIN DOCTORS so visoko kakovostni farmacevtsko-kozmetični izdelki, ki prihajajo iz Avstralije. Učinek teh izdelkov je primerljiv s profesionalno nego pri dermatologu in se umešča med tradicionalno kozmetiko in plastične operacije. Zelo širok izbor izdelkov je namenjen naslednjim težavam: zabuhli podočnjaki, obrazne gube, mimične gube, starostne gube, temni kolobarji okrog oči, pajkaste žilice, pege in lise na koži, počene kapilare na obrazu, mozolji, neželena poraščenost, vraščene dlake, strije, pretanke ustnice, nečista koža. Kje? V Reviti, Kristanov trg 1, Izola Kdaj? V petek, 22. januarja od 9. do 15. ure Vljudno vabljeni! Kristanov trg 1 ■ tržnica Tel. 05/ 64 040 64 URNIK ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 • 15,00 ______________ sreda: 8.30 ■ 15.00 /16.00-19.00 sobota: 8.30 ■ 12.00 GOSTILNIŠKE ZGODBE Na koncu ne bo zmagal prav nihče Restavracija Bariera na Sončnem nabrežju je zaprta že dobro leto dni, zaradi protitožbe pa je zdaj zapečatena še stanovanjska hiša za lokalom. A zgodba še ni končana in v igri je še nekaj pritožb, tožb, sosedov, odvetnikov, dvorišč, teras in zemljiških knjig. Edino zdravega razuma še ni. Trener ga pridno drži na klopi in medijem razlaga, da še ni dovolj zrel za prvenec. Medsosedski odnosi so nekaj posebnega. Celo nekaj mističnega. Na državni ravni se s sosedi vedno najmanj razumemo in nihče ne ve, zakaj. Ne gre za neko rivalstvo, pogosto niti za zavist. Na državnem nivoju se Slovenija in Hrvaška nista razumeli še preden se je Slovenija uvrstila na prihajajoče svetovno prvenstvo v nogometu v Južni Afriki, če pa je naša politika jezna na Hrvate zaradi Janiče Kostelič, potem pa je s tem svetom nekaj hudo narobe. Ja, zavedamo se, težave so nastale v Piranskem zalivu, a roko na srce, to deluje bolj izgovor, kot pa neki resnični povod za sovraštvo. In podobno kot na meddržavni ravni, se ta sosedska “ljubezen” preslika na lokalno raven (ni važno, naj bo kar bo, samo da smo boljši od Koprčanov in Piranežov, pravijo...), in seveda tudi zasebno. Dobro znano je Mercatorjevo reklamno sporočilo: Najboljši sosed. V tem je toliko cinizma, da kar boli glava. Pa smo že pri današnji, zelo izolski medsosedski zgodbi. Lahko bi jo pričeli, kot se začnejo vse fabule, torej “bila je nekoč lepa gostilnica...”, a v to patetiko se pač ne bomo spuščali. Ravno tako se ne bomo spuščali na osebno raven, še manj pa se bomo šli tiste, ki delijo pravico. Smo sredstvo za informiranje, in to bomo tudi naredili. Informirali. Marsikateri Izolan je v zadnjem letu, med sprehajanjem po lepotno predelanem Sončnem nabrežju, opazil, da nekaj manjka. Manjkala je skupina miz, natančneje, manjkala je skupina miz pred lokalom Barriera. Danes bomo razkrili zakaj. Prišlo je, seveda, do medsosedske-ga spora. Nekateri so prepričani, da je razlog za spor bilo pokritje terase lokala, a to ni res. To je morda povod, razlog pa že ne. S postavitvijo strehe nad teraso so se strinjali vsi sosedje, ter, po besedah najemnika lokala, tudi pohvalili novo nastali izgled. Težave so se pričele, ko je soseda s kontinenta prosila najemnika lokala za soglasje pri gradnji terase, ki pa ga ni mogel dati, saj je imel lokal le v najemu. A pojdimo lepo po vrsti. Zgodba se je začela pred skoraj četrt stoletja Zgodba z lokalom je že zelo dolga. Najprej je te prostore uporabljal Jadralni Klub Burja, kar si danes marsikdo težko predstavlja, toda ja, v teh prostorih se je jadralnih veščin priučil tudi izolski Vaško. Nato, ko se je Burja preselila v Arrigoni, je prostore leta 1987 odkupilo podjetje Alpetour, in jih preuredilo v gostinski objekt. Sosednje dvorišče pa je postalo terasa gostinskega objekta. Tako pravijo papirji s tistega obdobja. Gostinski objekt je nato deloval brez težav, leta 2005 pa ga je prevzel sedanji najemnik, ki si prizadeva, da bi postal tudi lastnik. Težav s sosedi, pravi, ni nikoli imel, dokler se ni začela tista zgodba s sosedo, ki je hotela imeti teraso. Karti meni, jaz tebi Hoteli Simonov Zaliv, ki je sedaj tudi lastnik objekta, ji soglasja niso hoteli izdati, in soseda s kontinenta je, kot velijo medsosedski odnosi, prijavila gostinca za črno gradnjo. Zelo samozavestno, bi lahko rekli, saj so službe, ki so za to pristojne ugotovile, potem, ko je tudi hotelirsko podjetje prijavilo njo, da ima tudi sama črno gradnjo in inšpektor je na njeno stanovanje postavil plombo. Medtem se je najemnik lokala odločil, da bo objekt odkupil, in nato pridobil gradbeno dovoljenje za pokrito teraso. A nesreča nikoli ne počiva, poleg tega pa ima tudi prefinjen občutek za dramatiko, in zgodilo se je, da terasa lokala ni bila nikoli vpisana v zemljiško knjigo kot “te- Kot smo že zapisali, novi lastnik Delamarisa, podjetje Pivka, bo selilo proizvodnjo izolskega podjetja na Kras. Razlogi za to naj bi tičali v (pre)visoki ceni stavbne pravice za ponujeno zemljišče. Novi odgovorni za stike z javnostjo, po domače piarovec, Blaž Maljevac pravi, da: “Podjetje Pivka Perutninarstvo, d.d., ne more ocenjevati vrednosti za dodelitev stavbne pravice v Občini Izola ter se pri tem sklicevati na presojo vrednosti lastnega zemljišča. Zapriseženi sodni cenilec za gradbeništvo je pri določitvi cene za dodelitev stavbne pravice na območju, ki ga ureja OPPM CMI jug-živilska, izhajal iz tržnih vrednosti, ki veljajo na primerljivih lokacijah. Občina Izola ima pri vprašanjih gospodarskega razvoja vselej enakopraven odnos do vseh gospodarskih subjektov. Pozitivna diskriminacija v korist enega podjetja bi bila ne samo nedopustna, marveč rasa”, teveč še vedno kot “dvorišče”, ki si ga kot funkcionalno površino enakopravno delijo sosedi. Potreboval je torej soglasje vseh sosedov za odkup površine, tukaj pa je na sceno stopila druga soseda. Taje trdila, in še vedno trdi, da ne samo, da soglasja ne bo dala, temveč, da je lastnica celotnega dvorišča. Seveda bo to skušala dokazati na sodišču. Kot bi rekel stari, povsem izmišljeni slovenski pregovor: Sosedov ni nikoli preveč, a niti premalo. Inšpektorji so od vedno imeli radi sosede Če je s prvo sosedo najemnik lokala naposled le prišel do dogovora, se z drugo sosedo to še ni zgodilo. Sam pravi, da preprosto ne pride do dialoga, a če bo vztrajala pri svojem, bo tudi sam prisiljen k temu, da tudi njo prijavi inšpekciji za morebitno črnjo gradnjo. Tako ona trdi, da ima sama prav, on trdi, da ji očitno nekdo narobe svetuje, in zgodba se vleče naprej. Končni rezultat tega pa je, da imamo v Izoli še en zaprt gostinski objekt, plombo na stanovanju sosede s kontinenta, potencialno plombo na drugem stanovanju, sodbo, ki se vleče naprej in, v to pa ne dvomimo, site odvetnike in nekoliko bogatejšo državno blagajno. V športu je vse tako preprosto. Vedno sicer ne dobimo zmagovalca. Vsake toliko pride tudi do izenačenja, a da bi čisto vsi izgubili, to pa ne. A verjemite, ko bo kakšna vizionarska glava izumila medsosedske igre za kakšno televizijsko postajo, bo tudi to potrebno upoštevati, saj samo tako lahko dobimo prave, pristne medsosedske igre. Takrat, ko izgubijo vsi, ma prav čisto vsi. celo nezakonita. Poslovne odločitve družbe Delamaris, d.o.o., so stvar njenega vodstva oziroma lastnikov, občinska uprava in župan Občine Izola pa si vselej prizadevata za vzpodbudno poslovno okolje, ki bo dostopno vsem pod enakimi pogoji. Namero umika proizvodnje v Pivko obžalujemo ter hkrati verjamemo v razumno odločitev lastnika o nadaljnji usodi podjetja z dolgoletno obmorsko tradicijo. Da bo odločitev lažja je Občina Izola pripravljena podaljšati obdobje dodelitve stavbne pravice ter hkrati omogočiti njeno obročno odplačevanje.” Posebej slednje naj bi bilo, ob začetnih pogovorih, glaven kamen spotike, saj naj bi bila dodeljena stavbna pravica za 30 let prekratka za dalj-noročno načrtovanje proizvodnje. A lahko objektivno povemo, da je s poslovnega stališča odločitev Pivke, da seli Delamaris na lastno zemljišče, razumljiva. To pa še ne pomeni, da smo lahko izolani zadovoljni. AM Aljoša Mislej Občina obžaluje selitev Delamarisa Izola se ne da Izolski invalidi sploh ne počivajo Seveda ne vsi in ne vsi enako a vendar velja njihova organizacija oziroma društvo za eno najbolj aktivnih v izolski občini. Žal tudi za eno najbolj številnih, Takšna je pač usoda industrijskih krajev, kjer je moral marsikdo delati do te mere, da je postal invalid. Društvo invalidov Izola je eno najbolj številčnih društev v naši občini, saj šteje okrog 600 rednih in 75 podpornih članov. Število članov se še vedno povečuje, kar je pač posledica naše industrijske preteklosti. Društvo invalidov Izola je aktivno in prijateljsko povezano s sorodnimi društvi, še posebej trdne vezi so stkali z Društvi invalidov iz različnih krajev Slovenije; Zaradi uspešnega in dobrega delovanja je društvu uspelo pridobiti nove ustreznejše delovne prostore ter opremo v Ulici Osvobodilne fronte 15. Ti so sedaj končno dostopni tudi težkim invalidom. Tudi leto 2009 je bilo, po oceni vodstva in članstva, uspešno, za Mandrač pa so zbrali nekaj utrinkov iz lanskoletnih dogodkov in prireditev društva. Fotografije: - Septembra so se srečali s pobratenim društvom invalidov Domžale v njihovi dolini zdravja. - Maja meseca so težje invalide odpeljali na izlet v Vipavo. Vljudno VABIMO spoštovane člane Društva Invalidov, da se od srede 13.1.2010 lahko zglasijo v Dl Izola od 15 do 17 ure na vpis za ZBOR ČLANOV. Srečali se bomo 30.1. 2010 v hotelu Riviera. Podrobnosti so na voljo v Društvu ali na tel. št. 05/641 57 63 vsako sredo od 15-17 ure. Pridružite se nam, prijetno nam bo. Predsednica društva Invalidov Izola, Jolanda Deško - V Topolščico so odšli po zdravje in očitno so ga dobili (zgoraj) - Z izleta težjih invalidov na Mašun in grad Snežnik (spodaj) - Članice društva na balinarskem turnirju v Izoli (spodaj v sredini) - Pripravili so tudi praznovanje 8. marca. Dneva žena. (čisto spodaj) Jereb v sanjski družbi Andrej Jereb bo na prestižnem rallyju v Monte Carlu nosil štartno številko 23. Jereb je pred odhodom v monaško kneževino v Sloveniji opravil še testiranje, ki je bila dobra priprava za nastop v izredno močni konkurenci. Rally Monte Carlo bo tudi letos slonel na generaciji dirkalnikov razreda S2000, v katerih bodo nastopili vsi favoriti rall-yja. Poleg aktualnega prvaka medcelinske serije IRC Krisa Meeka, bosta v konkurenci tudi svetovni rally podprvak Mikko Hirvonen in lanskoletni zmagovalec monaške rulete, nekdanji mladinski svetovni prvak Sebastien Ogier. Andrej Jereb, ki bo na rallyju Monte Carlo sodeloval tretjič, bo nosil štartno številko 23. “Konkurenca bo tudi letos izredno močna, zato sem še toliko bolj vesel, da se bom lahko udeležil tega rallyja. Po lanskem odstopu si najbolj želim videti cilj, toda po duši sem športnik in zato bi se rad v tej konkurenci kar najbolje predstavil. Upam, da bom vozil tekoče in brez napak, kar je na tako nepredvidljivem rallyju najpomembneje," je pred odhodom na rally Monte Carlo, ki se bo začel v francoskem Valencu, povedal Jereb. Skupaj s sovoznikom Miranom Kacinom sta opravila test svojega dirkalnika razreda S2000. V Sloveniji so ju pričakale razmere, ki so bile identične tistim, ki jih je moč pričakovati na letošnji monaški ruleti. “Ker eno leto nisem sedel v dirkalniku, je bilo testiranje nadvse dobrodošlo. Na roko so nam šli tudi pogoji, preizkusili smo lahko tudi vožnjo v temi,” je še povedal Jereb, ki se bo v Francijo odpravil v petek. http://www.a-jereb.si/racing.php Nekaj popravkov ob rekordu V prejšnjem Mandraču smo objavili zapis ob tridesetletnici vzpona na Triglav, ki so ga izvedli izolski gasilci, ki so na vrhu Triglava izvedli klasično gasilsko akcijo z gasilsko lestvijo. Izmuznilo pa se nam je nekaj netočnosti. Jordan je seveda Krašovec, vzpon ni bil decembra ampak 9. in 10. septembra. Vajo so izvedli ob 11.40 uri, vrh Triuglava pa so dvignili na 2.876 metrov. Ob drugem vzponu pa je na vrhu lestve bil Silvo Lazar. Burja pihala v Izoli Izola:Burja 27:28 (12:15) Športna dvorana Izola, gledalcev 300, sodnika Vodopivec in Krasna (Ajdovščina) Izola: Škrbec, Benčič 5 (2), Der-daj 1, Cuder, Hiršel 2, Barišič, Srečkovič, Smodiš, Bajrektarevič 4, Poropat, Hrnjič 7 (4), Petoje-vič 7, Poljak 1, Kraja / Trenerka: Mara Šolaja Burja Škofije: Novakovič, Barič 9 (3), Rajčevič, Grizančič 2, Kocjančič 1, Hozjan, Gatarič 4, Pavletič, Ečimovič, Ferfolja 8 (1), Čanadi, Stojilkovič / trener: Peter Mičovič Medtem, ko so Izolanke na prvem medsebojnem obračunu na Škofijah slavile za dva gola, so tokrat na domačem parketu ostale praznih rok. Čeprav končni izid kaže tesno prednost igralk Burje, so bile slednje boljše skorajda vso tekmo. Izjema je bil le izenačen uvod, v katerem so domačinke zdržale le do polovice prvega dela in izida 5:5. Zatem so Skofjotke stopile na plin in zlasti po zaslugi mladinske reprezentantke Teje Ferfolja odšle na odmor s solidnim naskokom. Domačim igralkam tudi v nadaljevanju igra ni stekla po načrtih, njihove tekmice pa so to izkoristile in prednost povečale na šest zadetkov. Vse je že kazalo na izdatno zmago Burje, a so gostiteljice, ki so jim večkrat ponagajali tudi sodniki, deset minut pred koncem začele loviti zaostanek. Pet minut pred koncem so se Škofjotkam približale le na gol razlike. S tesnim pokrivanjem so sicer zaustavile Ferfoljevo, a se je razigrala Izolanka v Burji-nih vrstah Polona Barič. Dobro minuto pred zaključno sireno bi lahko Manuela Hrnjič s sedmih metrov izenačila rezultat, a je druga vratarka Škofij Jana Novakovič ubranila njen strel. V naslednjem napadu je Teja Ferfolja podvojila prednost Burje in čeprav je Urška Benčič zatem realizirala najstrožjo kazen, je Izoli za izenačenje zmanjkalo časa. “Imeli smo priložnost za visoko zmago, a je po vodstvu s šestimi goli popustila zbranost mojih igralk, taka da smo se morali boriti do konca. Ni bilo potrebe, da bi igrali globljo obrambo, saj smo tako porabili veliko manj energije.” je po tekmi povedal zadovoljni trener gostij Peter Mičovič. Na drugi strani je bila Mara Šolaja razočarana in ni spregovorila za medije. Ajda Bajrektarevič pa nam je povedala: “Odločila je večja borbenost igralk Burje. Mi smo poskušale vse, a nam ni uspelo. Pričakovale smo obrambo 6-0, s pokrivanjem Ferfolje smo gostje želele zaustaviti v napadu, a smo bile neuspešne.” Izola je trenutno deveta, v soboto pa odhaja na gostovanje na Ptuj. Izolski mini-rokometaši zmagali v Celju! Ekipa mladih izolskih rokometašev, rojenih leta 1999, je v nedeljo nastopila na močnem turnirju v mini rokometu v Celju. Fantje že vso sezono igrajo dobro, nihče pa ni pričakoval, da se bodo tudi iz slovenske rokometne prestolnice vrnili neporaženi. A zgodilo se je prav to. Ekipe ljubljanskega Krima, Ormoža, Radovljice in mariborskega Branika niso bile dorasle Izoli, ki je kljub odsotnosti štirih igralcev (bolezni, poškodbe) v svoji kategoriji osvojila 1. mesto. POGLED S STRANI iše: Žarko Kovačič Teden dni do začetka EP v rokometu, krvna slika naših rokometašev pa zelo slaba, anemična. Od štirih odigranih tekem, samo ena zmaga in trije porazi.Ob vsem pa se odpira vedno več vprašanj. Tudi sam selektor ne najde pravih odgovorov za dogajanja na tekmah. Nekaj bo v tem, da se še vedno kombinira in išče, nekaj pa tudi v nonstop igranju. Vendar pa igralce na EP čaka še bolj hud tempo.Morda pa igralci kaj skrivajo in bodo na prvenstvu vse popravili. Res pa je tudi, da se nekaterih stvari ne da spremeniti v enem mesecu. Morda pa vsa zveneča imena stvari hranijo za svoje delodajalce. Lahko le upamo, da bodo vsi skupaj našli pravo formulo in dosegli vsaj napredovanje. Veliko bolj dostojno se v evropski ligi obnaša Krim. Zabeležile so že peto zmago in v soboto jih čakajo še Dunajčanke. Zmaga proti Francozinjam je bila gladka. Napredovanje je zagotovljeno, ob vsem pa ne gre pozabiti, da v ospredje prihajajo tudi mlade domače igralke. Domača moška rokometna scena trenutno samo trguje. Kar nekaj igralcev je zamenjalo klube. Največji osip je pri Gorenju. Odšel Nad prikazano igro rokometašev RD Istrabenz plini Izola je bil navdušen tudi prof. Tone Gor-šič, eden izmed največjih rokometnih strokovnjakov za delo z mladimi v Sloveniji, kar je lepo priznanje za izolsko rokometno šolo. V svetlih modro-belih dresih so tokrat igrali: Erik Tisnikar, Tej Jenko, Tilen Kodarin, Maj Musa Olivieri, Adis Mulalič in Andrej Laganis. Namizni tenis Katrina Sterchi tretja V Soboto je v Preserju potekal 2. odprti turnir RS za mlajše kadete in mlajše kadetinje. Najboljše se je odrezala Katrina Strehi. Za med štiri najboljše je 3:0 premagala Ano Malavašič iz Vesne. V polfinalu pa je 0:3 zgubila proti Ani Ristevski, ravno tako iz Vesne pri Ljubljani. Pri mlajših kadetinjah velja omeniti še Nežko Kociančič, ki je v tolažilni skupini med igralkami, ki se niso uvrstile na glavni turnir osvojila prvo mesto. Erik Paulin je za uvrstitev med štiri najljubše po vodstvu 2:0 v je trener Obrvan, krožni napadalec Mlakar pa je v Kopru. Cimos sicer še ni zaključil z nakupi. Iz Kopra pa odhaja mlajši Rapotec, odhaja tudi Poklar, res šele po končanem prvenstvu. Selitev v Celje pa poznavalci razmer ocenjujejo kot luknjo v vodi. Vsi nekako dvomijo, da bo fant veliko igral. Dekleta pa nadaljujejo s prvenstvom. V Izoli je bil na sporedu derbi med Izolankami in Skofjot-kami. Zmagale so gostje in tako maščevale poraz v domači dvorani. Poraz je najbolj boleče prizadel trenerko Maro, kateri si je iz jeze »privoščila« sprehod do San Simona in ob tem pozabila tudi na sedmo silo.Sicer pa so naša dekleta točke zapravile že v slačilnici. Slabih deset minut dobre igre je žal premalo za zmago. Ne vem od kod se je vzela bojazen, da tekmo lahko tudi zmagajo.Kot, da vse postaja že utečena stvar, zmanjka moči in »puška« konča v koruzi. Tokrat so vsemu še dodale veliko tehničnih napak in štiri zgrešene sedemmetrovke. Vendar pa ob vsem si zaslužijo tudi pohvale. Derbi si žal ni ogledal nihče od članov uprave in tako dekleta in Mara sploh ne vedo pri čem so. Apatija je verjetno nalezljiva in okužila je tudi ekipo. Ob takem nadaljevanju pa je vprašljiv tudi obstanek v ligi. O škodi pa je škoda izgubljati besede. Letne dovolilnice za športni ribolov MRSK Menola Izola obvešča, da vsakemu članu ob nakupu letne dovolilnice za športni ribolov na morju podari še posebno praktično klubsko darilo. Darilo dobite ob vplačilu v prodajalnah Fish market 1 Izola in Fish market 2 Koper KAPUČINO H- IZOLA TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI ! AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 zelo kvalitetni in borbeni tekmi zgubil 2:3 proti Mitji Pečniku iz Murske Sobote. Na glavni turnir in med 32 najboljših so se uvrstili še Germek Matej, Jakob Hodžič in Peter Novel. Futsal Sodniki in kontrolorji na seminarju v Portorožu Slovenski futsal kontrolorji in sodniki se ta konec tedna mudijo na obveznem seminarju ZNSS v Portorožu. Na tridnevnem seminarju, ki sta ga pripravila predsednik Sodniške organizacije pri ZNSS, Silvo Borošak, in odgovorni član organizacije za strokovno delo, Štefan Tivold, bodo med drugim opravljene tudi analize sojenja. Sodnikom bodo ob koncu seminarja, poleg grbov UEFA, dana tudi navodila pred nadaljevanjem letošnjih državnih futsal tekmovanj. Jadranje Slovenci niso blesteli na Hvaru Novoletna regata na Hvaru se je za slovenske jadralce končala brez vidnejših uspehov. Vesna Dekleva Paoli je bila med dvobojevalci šesta, naš najboljši optimist je bil z 31. mestom Peter Lin Janežič, solidno sta jadrala tudi Podlogar in Domijan. Udeležence 33. Novoletne regate je po začetnem brezvetrju na regatnem polju pred Hvarom poganjalo 20 in več vozlov juga. Za telesno slabše pripravljene tekmovalce je bil to hud napor, bili pa so tudi taki, ki so v danih razmerah naravnost uživali. Pri optimistih je močnemu vetru najbolje kljuboval Italijan Jacopo Fanti, ki je v osmih regatah naredil najmanj napak in bil za to nagrajen z zmago. Rojak Maximilian Kuster je zasedel drugo mesto, Finka Monika Mi-kkola pa tretje. Od Slovencev se je na jugu Dalmacije najbolje izkazal Peter Janežič. Ljubljančan je osvojil 31. mesto, Mitja Primožič je tekmovanje končal na 72. mestu, Marko Primožič pa na 134. Prvi novoletni match race na Hvaru je dobil Tonko Rameša. Vesna Dekleva Paoli, s katero jadrajo še Katarina Kerševan, Veronika Macarol, Lena Koter-ki je vknjižila tri zmage, štiri poraze in končno 6. mesto, ekipa Dejana Presena pa je premagala dva od sedmih nasprotnikov in bila skupno 7. V konkurenci 25-glave flote razreda laser standard je Luka Domijan zasedel 12. mesto. Tim Podlogar si je med 62. krmarji enoseda laser 4.7 prijadral 9. čas, medtem ko je mlada in v laserju še neizkušena Lea Janežič po prestani dirki v tako zahtevnih pogojih lahko zadovoljna z osmim mestom v dekliški konkurenci in 47. absolutno. Optimisti solidno v Neaplju Regate za Pokal Marcella Campobassa se je v Neaplju udeležilo 165 tekmovalcev iz skorajda cele Evrope. V dneh od 4. do 6. januarja so odjadrali osem plo-vov, najbolj spretna med vsemi pa je bila Carlotta Omari, varovanka slovenskega trenerja Dragana Gašiča iz zamejskega jadralnega kluba Barkovlje. V ospredju so se znašla tudi jadra s slovensko oznako, za kar je poskrbel član izolske Burje Peter Lin Janežič. Ljubljančan je nanizal 1.,18.,3.,3.,8.,5. in 6. mesto ter bil skupno 5., kar pa ni bila edina vidnejša uvrstitev slovenskih predstavnikov, saj je na visokem 20. mestu pristal tudi Marko Radman iz jadralnega kluba Izola. Matjaž Puh (JK Fatamorgana) je regato sklenil na 56. mestu, Luka Babnik, prav tako član JK Fatamorgana, pa devetindevetdeset mest za njim. V konkurenci do 12 let je naše barve zastopal Davor Stanišič, mlajši brat Danya Stanišiča, ki zadnjih nekaj let jadra za Srbijo. V močnem vetru je zmogel le dve regati od štirih ter bil skupno 18. Žbogar celi poškodbo Vasilij Žbogar je zaradi bolečin v hrbtenici ponovno na prisilnem počitku. Zdravniki v izolski bolnišnici in Valdoltri so mu predpisali dodatne tri tedne mirovanja. Zadnji dnevi minulega leta niso bili prav nič praznični za srebrnega olimpijca Vasilija Žbogarja, ki se je po poškodbi hrbtenice le za kratek čas vrnil na priprave v Split. Med treningi ga je namreč znova zabolelo v hrbtu, toda tokrat vzrok ni bil vnetje živca. »Imam pretrgano mehko tkivo nad osmim rebrom v dolžini dveh centimetrov in vsaj tri tedne moram počivati,« pravi Vasilij, ki bo še naprej hodil na rehabilitacijo v Novo Gorico k fizioterapevtu Dušanu Mesesnelu. Za vzdrževanje telesne pripravljenosti bo vsakodnevno obiskoval tudi telovadnico, delal pa bo le vaje, s katerimi ne bo obremenjeval poškodovanega dela hrbtenice. Zaradi poškodbe se bo zelo spremenil tudi Vasilijev program dela. »Trener Millar je priprave, načrtovane za drugi teden januarja, prestavil na konec meseca. Izpustiti bom moral tudi prvo regato svetovnega pokala v Miamiju. Če bo vse v redu, bom prvič nastopil februarja na regati v Splitu, nato pa še v Cannesu,« je nov načrt razkril Vasilij, ki si v novem letu želi predvsem zdravja in manj težav s poškodbami. Veslanje Veslači tekmujejo na suhem Decembra je bilo v Ljubljani prvo testiranje na ergometrih za tekmovalno sezono 2010. Preizkušnja v organizaciji Veslaške zveze Slovenije in Veslaškega kluba Ljubljanica je potekala v telovadnici Gimnazije in srednje veterinarske šole Ljubljana. Kandidati za slovenske veslaške reprezentance se se prvič v letošnjem pripravljalnem obdobju pomerili v vzdržljivostnem testu. Mladinci, mladinke in članice so morali opraviti z 20-minutno preizkušnjo, člani pa so morali preveslati 30 minut. Uspešnost se meri glede na opravljeno razdaljo v tem času oz. najboljše povprečje na 500m. V ergotekmi članov Izolani nismo imeli predstavnikov, zato pa je v konkurenci mladincev na 500 m (20 minut veslanja) soliden rezultat dosegel Erik Rutar iz Arga, ki je v 20 minutah pre-veslal 5.642 metrov, oziroma je preveslal 500 m v času 1:46,3. V tekmi članic in mladink pa je bila veslačica Arga, Sanja Sava-novič, tretja in najboljša od mladink. Celoletna šola smučanja in deskanja Lanska smučarska sezona je bila za Smučarski klub Izola izredna, saj so občasno vključevali več kot 80 tečajnikov. Še posebej so bili zadovoljni z velikim številom najmlajših. Tudi letos bodo največ pozornosti posvetili varnosti in dobremu počutju tečajnikov. Seveda ne mislijo zapostaviti učenja smučanja in deskanja na snegu, za kar bo poskrbel učiteljski kader. Letos načrtujejo nekoliko več vadbe na poligonu z različnimi postavitvami količkov. Učitelji bodo takoj po prvem izletu pripravili program dela za svojo skupino. Skupine se bodo dopolnjevale po potrebi oziroma glede na sposobnosti posameznikov tako, da bodo tečajniki imeli možnost vaditi med sebi enakimi. Kot je znano imajo člani SK Izola na smučišču Zoncolan odlične razmere za vadbo in vso podporo prijateljev, ki to smučišče vzdržujejo in vodijo tako, da lahko čim bolje delajo. V klubu se trudijo, da stroški smučanja ne bodo višji od stroškov v pretekli sezoni. Staršem pa priporočajo, da nezgodno zavarujejo svoje otroke pred vpisom v šolo smučanja. Na izletih morajo imeti s seboj ustrezno konvencijsko potrdilo o obveznem zdravstvenem zavarovanju v tujini. Od zabave do kulture Gavioli se vrača na velika vrata Po skoraj šestih mesecih premora, bodo spet odprli vrata ene najbolj znanih in priljubljenih diskotek v Sloveniji in tem delu Evrope.. Izolska Ambasada Gavioli začenja novo sezono v znamenju dveh najboljših slovenskih dj-ev svetovnega merila. Kanziani in Umek bosta v soboto 30. januarja napolnila že skoraj razprodan Gavioli. Izolska diskoteka je veliko prizorišče in sprejme približno 2.000 obiskovalcev. Prišli bodo zagotovo iz različnih koncev Slovenije pa tudi iz soseščine. Po pogovorih z mladimi Izolani sodeč, bo tudi marsikateri domačin obiskal otvoritveni dogodek v Gavioliju. Podatek, da je diskoteka skoraj že razprodana in da bo med obiskovalci tudi veliko mladih Izola-nov nam pove dvoje: da sta oba slovenska Dj-ja zelo priljubljena in da mladi v Izoli čutijo pomanjkanje prireditev in sploh možnosti druženja, zato je vsak boljši dogodek zlata vreden. Nekaj mladih Izolanov smo povprašali kje se med tednom, posebej pa med vikendi družijo in zabavajo. Niso bili najbolj zgovorni, odgovori pa so bili kar nejevoljni, saj razen nekaj kafičev, kašne posebne možnosti v Izoli niti ni. In ko že omenjajo restavracije in bifeje pripomnijo, da so večinoma v večernih urah zaprti, še največ mladih, ki pogrešajo prireditve pa se zadržuje v Ganoniju, Royalu, pod stadionom in v KT1 ter občasno v The Club-u. Marsikdo v pomanjkanju dogajanja oziroma v izolskem mrtvilu odhaja tudi v sosednji mesti, so pa tudi nekateri, ki se zadovoljijo s hauba partiji, čeprav jih je vedno manj, zbirajo pa se tudi po nekaterih izolskih javnih prostorih. Svetla izjema so KIŠD-jevci oziroma člani kluba izolskih študentov in dijakov, ki imajo svoj prostor pod stadionom in se jim ni treba potikati po lokalih. Najpogostejši odgovor pa je bil: “jaz ostanem kr doma, saj nimam kam, nič se ne dogaja". Sodeč po odgovorih si mladi in manj mladi želijo dogajanja, ne želijo si samo popivanja in posedanja po lokalih, predvsem pa si želijo druženja in malo življenja v tej tako prehitro postarani Izoli. In ko smo jih vprašali kaj najbolj pogrešajo v Izoli, je bil v večini primerov odgovor: Shoto Klub (pod Belvederjem). Pravijo , da so z njim izgubili orientacijsko točko, kulturno dejavnost, svobodo razmišljanja in prijetno druženje. Seveda pa ostaja vprašanje ali bo Gavioli s svojim programom lahko zadovoljil potrebe in želje tistih mladih Izolanov, ki že doslej niso bili pristaši tovrstne zabave. Treba je vedeti, da je diskoteka pač specifičen prostor za zabavo, zato bodo tja odšli predvsem tisti, ki so jo obiskovali že doslej. Ostali pa bodo ostali na starem. Primož Prizma In Boomerang se vračajo Ponovno zbiranje starih glasbenih skupin je vedno bilo in vedno bo, če ne zaradi čiste nostalgije pa zaradi morebitnega iztržka. Tokratno ponovno združevanje nekoč znanih slovenskih skupin pa ima zbirateljski in medijski povod. Jošt ima kaj povedati Gost današnjega srečanja z znanimi Izolani v izolski knjižnici bo izolski po- Jožef Lorbek oziroma Jošt, kot mu pravijo vsi, ki ga poznajo, je po izobrazbi diplomirani inženir strojništva in srečno naključje je, da je svojo profesionalno pot lahko povezal s svojimi konjički, jamarstvom in alpinizmom. Čeprav je že dolga leta Izolan verjetno premalo Izolanov ve, da je bil leta 2005 med nominiranci za podjetnika leta, njegovo podjetje Anthron pa je eno hitreje rastočih v naši občini. Nemiren in raziskovalni duh je Jožefa Lorbeka pripeljal na zahtevno in specifično področje reševalnih sistemov varovanja delavcev pri višinskih delih ter izdelkov za jamarstvo in alpinizem. Jožef Lorbek je kot avtor patentov tesno povezan z razvojem svoje firme in je v nenehnem snovanju in iskanju novih rešitev in izboljšav za vrsto izdelkov, ki se med seboj dopolnjujejo. Ampak Jošt je tudi jamarski reševalec, ljubitelj planin in visokogorja nasploh, popotnik in raziskovalec neznanega. Bil je povsod na tej obli, od Severnega tečaja do ekvatorja, od Tibeta do Argentine, povsod pa je s seboj imel tudi izolsko zastavo, ki jo je dvignil na vrhu Kilimandžare in na Severnem tečaju. Jošt ni turist, ki bi se predal agenciji, da ga vodi po svetu. Njegova popotovanja so vedno v družbi somišljenikov. Sicer pa je bil prisoten tudi ob odkritju podzemnih jam v Livadah , ki zdaj nosijo ime Anthron-ček, oziroma mala jama. Kdo se ne spomni Prizme in Boome-rangov, dveh pomembnih glasbenih skupin iz drugega vala slovenskega pop-a in rock a ter številnih njihovih uspešnic in koncertov, tudi v Izoli. Bomerangi so bili nasledniki rockovskega dela obalne scene. Prizma pa so bili bolj pop usmerjeni, čeprav je v obeh sodeloval tudi Danilo Kocjančič, avtor mnogih njihovih pesmi. Pa vendar ne gre za nekakšno nostalgično oživljanje omenjenih skupin ampak za enkrat ni dogodek, ki ga pripravlja glasbeni urednik Dragan Bulič. V četrtek, 4. februarja bo v Hali Tivoli koncert z naslovom Še pomnite prijatelji, na katerem se bodo predstavili izvajalci slovenske glasbe 60-ih in 70-ih let, kot so: AVE, BUMERANG, ČUDEŽNA POLJA, DEKAMERONI, TOMAŽ DOMICELI, JERNEJ JUNG IN PRIJATELJI, LIDIJA KODRIČ, LADO LESKOVAR, ALEKSANDER MEŽEK, MILAN PETROVIČ BAND, OKO, PREDMESTJE, PRIZMA, RDEČI DEČKI, RUDOLFOVO, SRCE, EVA SRŠEN, STARI MAČKI, ANDREJ ŠIFRER, METKA ŠTOK, ULTIMAT in še kdo! Nekateri od izvajalcev so sicer aktivni tudi danes, so pa tudi takšne skupine, ki so se v ta namen zbrale po več kot 20 letih! Koncert bodo posneli in ga izdali na zgoščenki, ves dogodek pa bodo zabeležili tudi za dokumentarni film o dogodku in glasbeni generaciji druge polovice šestdesetih in začetka sedemdesetih let. ur Kulturniški smerokazi Četrtek, 14. januar 2010 Mestna knjižnica Izola - ob 18.30 Gost 46. večernega klepeta z ^ZcìllÌlllÌVÌlTlÌ IZOltìlli^ bo Jožef Lorbek - Jošt, podjetnik in inovator jamarske in alpinistične opreme, jamarski reševalec, športnik, avanturist po duhu ter ljubitelj svetovnih čudes. Pogovor z gostom bo vodila Nataša Benčič, novinarka Radia Koper Kino Odeon 18.30 Nenavadna dogodivščina Režija: Ari Kristinsson Igrajo: Margrét Àkadóttir, órdis Hulda Àrnadóttir, Arni Beinteinn Àrnason, Erlendur Eirlksson, Brynhildur Gu jónsdóttir, Bryndls Gunnlaugsdottir, Steinn Àrmann Magnusson Kalli je deček, ki z mamo živi na obrobju Reykjavika. Večino prostega časa preživi pred računalnikom, med namišljenimi liki in razburljivimi avanturami virtualne resničnosti. Bliža se božič, a ker se mama pripravlja na pomemben izpit, bo praznike preživel z očetom in njegovo novo družino na severu Islandije. Slabših počitnic si ne bi mogel zamisliti. Telefon ne najde signala, vreme je grozno, mačeha visoko noseča, polsestra pa zoprna in se povrhu vsega še pogovarja z duhovi. Ko oče odpelje mačeho v porodnišnico, ima Kalli vsega dovolj in odloči se, da jo bo popihal domov. Ujame ga snežna nevihta. Resničnost vrne udarec in Kallija pahne v čisto pravo pustolovščino, ki vključuje tudi severnega medveda in strašnega duha.Nagrade: Varšava 2008, Gent 2008, London 2008 20.30 Škatla Režija: Richard Kelly Igrajo: Cameron Diaz, Gillian Jacobs, James Marsden, Frank Langella, Michael Zegen, Celia We-stonn, James Rebhorn Običajni predmestni par Norma in Arthur imata na videz srečno življenje, toda vse bolj ju težijo denarne težave. Nekega jutra pred vrati odkrijeta škatlo z nenavadnim stikalom, skrivnostni možakar pa jima razloži, da bi lahko ob pritisku na gumb prejmela milijon dolarjev, a bi s tem povzročila smrt nekoga na svetu. Razcepljena med moralno dilemo in željo po boljšem življenju imata na voljo zgolj 24 ur, a njuna odločitev bo imela v vsakem primeru usodne posledice. Petek, 15. januar 2010 Kino Odeon 18.30 Nenavadna dogodivščina Režija: Ari Kristinsson 20.30 Škatla Režija: Richard Kelly_______ Sobota, 16. januar 2010 Palača Manzioli Izola - ob 20.00 Glasbeni večer - KONCERT skupine “ROLLANDO FRA LE NOTE” Režija Rolando Mion. Prireditev organizira Društvo Italijanov Pasquale Besenghi degli Ughi. Manziolijeva palača vabimo vas na ogled razstave “Mare, sale... e pensieri” slikarske skupine CIPB ob sodelovanju akaaemske slikarke Martine Žerjal. Prireditev organizira Društvo Italijanov Pasquale Besenghi degli Ughi. ATEUE DUKA PIRAN Vabimo vas na ogled razstave ^ FULVIA ZUDIC____________________________________ GALERIJA HERMAN PEČARIČ PIRAN UUBO RADOVAC razstava STEREOGRAMSKA OKNA, slike______________ Art center Pyro Piran Pridih Možnosti Galerija Al^a / Kristanov trgi Share Slovenija Vas vljudno vabi na razstavo fotografij z naslovom PRAVIČNA DELITEV DOBRIN BO REŠILA SVET Razstava fotografij bo na ogled od 18.1. do 3. 2. 2010. in predavanje ter pogovor s publicistom Rokom Kraljem na temo »PRAVIČNA DELITEV DOBRIN -KLJUČ ZA PRIHODNOST» V ČETRTEK 21.1 ob 18:30 v MLADINSKEM CENTRU KT1, Kristanov trg 1 Kino Odeon 18.30_ Nenavadna dogodivščina 20.30 Škatla Režija: Richard Kelly Nedeua, 17. JANUAR 2010 Kino Odeon 18.30 Nenavadna dogodivščina Režija: Ari Kristinsson 20.30 Škatla Režija: Richard Kelly Ponedeljek, 18. januar 2010 Kino Odeon 18.30 Nenavadna dogodivščina Režija: Ari Kristinsson 20.30 Škatla Režija: Richard Kelly Torek, 19. januar 2010 Kino Odeon 18.00 Škatla Režija: Richard Kelly »film meseca« 20.30 Sever (Nordl Režiia: Rune Denstad Lanelo Igrajo: Anders Baasmo Christian-sen, Kyrre Hellum, Marte Aunemo, Mads Sj g rd Pettersen, Lars Olsen, Astrid Solhaug, Even Vesterhus, Ragnhild Vannebo Smučar Jomar doživi živčni zlom. Po odpustu iz psihiatrične bolnišnice se izolira od ljudi in zaposli kot čuvaj slabo obiskanega smučišča nekje na jugu Norveške. Golta tablete, kadi marihuano in veliko pije. Potem nekega dne izve, da je morda oče štiriletnega otroka, ki skupaj z materjo, Jomarjevo nekdanjo punco in razlogom za njegov živčni zlom, odrašča nekje daleč na severu države.Novopečeni oče požge svojo kolibo, si oprta petlitrsko plastenko žganice, zajaha motorne sani in se odpravi na sever, na čudno in poetično potovanje prek zasneženih prostranstev Norveške.Na tej hipnotični odpravi prek nadrealnih arktičnih krajin Jomar nenehno srečuje sorodno nežne in zbegane duše, ki mu pomagajo, da vztraja na svoji poti proti svetlejši plati življenja. Nagrade: Berlin 2009, Tribeca 2009, Nominacija Evropske filmske akademije za najboljši evropski film 2009._____________________ Sreda, 20. januar 2010 Kino Odeon 18.30 Sever Režija: Rune Denstad bangio 20.30 Zlomljeni objemi Režija: Pedro Almodovar Igrajo: Penelope Cruz, Lluls Homar, Blanca Portillo, José Luis Gomez, Tamar Novas, Rubén Ochandi-ano, Marta Aledo Gospod, piše, živi in ljubi v temi. Pred štirinajstimi leti je bil udeležen v hudi nesreči na otoku Lanzarote. V nesreči ni izgubil le vida, temveč tudi ljubezen svojega življenja. Pred tem je uporabljal dve imeni. Harry Caine je bil njegov psevdonim, s katerim je podpisoval svoja literarna dela, zgodbe in scenarije. Mateo Blanco pa je bilo njegovo pravo ime, ki ga je uporabljal v vsakdanjem življenju in pri podpisovanju režij. Po nesreči ostane zgolj Harry Caine. Ce že ne more režirati filmov, lahko preživi le ob misli, da je Mateo Blanco umrl skupaj s svojo ljubljeno Leno. Vstop je prost. Mestna knjižnica Izola • V mesecu januarju v vitrini ustvarjalnosti razstavlja svoja ročna dela Apat Anica • Stene ustvarjalnosti ter druge kotičke knjižnice krasijo izdelki Društva Lik iz Izole • Pravljice v januarju: vsak torek ob 17h • Francoščina v januarju: vsak četrtek ob 15.30 h • Sreda, 20. januar ob 19.00 uri: Študijski krožek » Kako pridem v ta trenutek« .Predavanje z Diegom Križanovskijem in Joškotom Cesarjem v čitalnici knjižnice. • Četrtek, 21.januar ob 19. uri: Borza znanja: Predstavitev knjige »Človek je več« v čitalnici knjižni-ce. • Četrtek, 28. januarja ob 19.00 uri .čitalnica knjižnice : V okviru študijskega krožka »Svet v dlaneh« in dneva republike Indije potopisno predavanje s Sasikalo Perumal in Barbaro Brača-nov. Vstop prost. Film meseca v Art kinu Odeon Sever je »antidepresivni film ceste - brez ceste«, katero pa je zamenjala neobljudena in neizprosna norveška pokrajina v vsej njeni ledeni lepoti. Glavni junak - nekdaj uspešni smučar, danes otopeli in depresivni žičničar, skuša svoje življenje pozabiti z goltanjem tablet, pitjem neizmernih količin alkohola ter konzumiranjem marihuane. Nekega dne, ko izve, da ima štiriletnega sina, se odloči narediti konec svojemu vegetativnemu življenju ter odpotuje na daljni sever Norveške. Na pot se odpravi z motornimi sanmi ter plastenko žganja, toda kaj, ko mu dokaj hitro poidejo tako zaloge goriva kot alkohola. Na poti se sooči s kopico čudaških srečanj z ravno tako osamelimi in skorajda pozabljenimi človeškimi subjekti, ki bijejo svoj sleherni vsakdan v skrajno neprijazni in oddaljeni pokrajini, toda cilj je še daleč. Sever je črna komedija o osebnostni odisejadi, ki je vseskozi prežeta z »očarljivim« paasilinskim smislom za humor in katera rahlo aludi-ra tudi na ekscentrične coenovske like v Fargu. B. Pavlovič Naše mesto GOJKOVE SKRIVALNICE Ob reševanju Gojkovih skrivalnice velikokrat kar pozabimo, da so fotografije stare malo manj kot 100 let in da so se naši kraji medtem precej spremenili. Tako je bilo tudi v primeru fotografije izolskega podeželja, saj na začetku nihče ni spoznal kraja s fotografije na desni. Potem pa smo z enotedensko zamudo dobili odgovor Špele Guštin, ki je ugotovila, da je na_ razglednici zahodni del Kort(Čedlje). Potem je Nevio Škrlič priložil še fotografijo tega dela vasi danes, nato je pravilni odgovor poslal še Marjan Kaligarič iz Cetor. Vsem čestitamo. Ročni izdelki Anice Apat in Laure Babič v MKI Toplo vreme je v našo knjižnico že prineslo pomlad. V kotičku ustvarjalnosti so zacvetele rože: odprle so se cvetne čaše rdečih anemon, nežni cvetovi češenj, breskev in marelic, orhideje, afriške vijolice, rumene forzicije, bele kale za poročne šopke, rdeči trn, mak... Čarovnije iz pobarvanih najlon nogavic, napetih čez žico, oblikovano v cvetje, ki se bohoti na rjavih vejah... Izdeluje jih Babič Laura iz Malije, ki se je tega naučila v društvu invalidov v San Simonu, pod vodstvom Vere Močnik iz Lucije. Babič Laura se je rodila leta 1955 v Kopru in že od rojstva živi na Maliji. Od none, Marije Babič, se je že kot otrok naučila kvačkanja in pletenja. Vezli sta tudi cvetlične motive na rjuhe. Poleg rož iz prosojnih najlon nogavic je razstavila še kvačkane rokavice iz tankega cvirna, angelčke in druge okrasne predmete. Ob tej priliki bi se Laura Babič rada zahvalila tovarni Polzela, kjer je v dar dobila kar nekaj vrečk belih najlon nogavic, ki jih potem sama ročno pobarva. Njena prijateljica Anica Apat se je rodila leta 1932 v Celju, živela je v Laškem, v Izoli pa živi od leta 1963, kamor sta se z možem, ki je po poklicu pečar, priselila zaradi službe in stanovanja. Sama je bila gospodinja, kak dinar je zaslužila tudi z varovanjem otrok na domu ali s prodajo ročnih del, ki se jih je naučila od mame že v otroštvu, znanje pa je potem nadgrajevala sama, saj jo je zanimalo vse, kar je v zvezi z ročnimi deli. Tudi ona nas je razveselila s kvačkanimi rožami. Razstavila pa je še pletene nogavice, kvačkane prtičke, klobučke in košarice, angelčke in velikonočne pirhe. Preizkuša se tudi v izdelovanju cvetlic in drugih okrasnih izdelkov iz najlon nogavic. Pripovedovala je, kako si je v Laškem še kot dekle spletla pulover v norveškem vzorcu, rokavice, baretko in šal ter kako je požela občudovanje od nekega trgovca, ki je misli, da si je vse to kupila. Kasneje je veliko pletla za dojenčke. Na Primorskem se je od Zorke Markežič naučila kvačkati tudi kuhinjske prijemalke ali Capine, kot jim rečemo po domače. Včasih je imela tudi pletilni stroj in je pletla jope, puloverje... Ker ima majhno pokojnino, je vesela, da lahko svoje bližnje in prijatelje obdari kar s svojimi izdelki. Razstavo ročnih del Anice Apat in Laure Babič si lahko v vitrini ustvarjalnosti ogledate do konca meseca januarja, v času odprtosti knjižnice. Špela Pahor V torek, 12. januarja je odšel Andrej Sedej nekdanji izolski župnik Verjetno ni običaj, da bi laik pisal memoriam pokojnemu duhovniku, vendar mi to niti približno ni težko. Pravzaprav mi je, saj sva bila z Andrejem dobra znanca, na nek poseben način tudi prijatelja. Cenil sem njegovo bogato znanje in hkrati njegovo preprostost ter njegov pogled na svet, ki je omogočal vsakršne, tudi najbolj laične pogovore. Govorila sva o oblasti, cerkveni in posvetni, govorila sva o morali, duhovni in človeški, govorila sva o življenju, predvsem o tuzemnem, ki ga imava oba tako rada. Nikoli ni odrekel pogovora in znal je biti v svojih dopisih Mandraču duhovit in pomenljiv hkrati. Tudi, ko je govoril o reševanju čisto posvetnih težav, kot je bilo naprimer reševanje denacionalizacijskih zahtev cerkve. Dogovarjanje o palači Besenghi je bilo uspešno tudi zato, ker je bil Andrej Sedej tako odprt za vsak dogovor, ki bo koristil ljudem, Izolanom. Spominjam se, kako je nekoč dejal: “Veš kaj, midva imava lepo razdeljeno to Izolo. Ti skrbiš za posvetni, jaz pa za duhovni del. Nekoč bova videla, kdo bo bolje opravil svoje delo.” Bil je vesel človek, ki ga je bolezen nažirala in ko je odšel na službovanje v Kanal ob Soči sem vedel, da ga čaka težek boj. Dobro se je spopadel z boleznijo in tudi v Izolo se je rad vrnil. Zadnjič sva se srečala ob odprtju prenovljene cerkve Marije Alietske, kjer je tudi sam zastavil veliko svojih moči. Pa ne le pri tem “projektu”. Bil je pomembno prisoten tudi ob prenavljanju svetega Mavra, Loreta, sv. Jakoba. Tudi prostor za bodočo cerkev pri Jagodju ima njegov podpis. Bil je ponosen na opravljeno delo in obljubil je, da bo spet prišel, ko bo topleje. Pa ga ne bo več. Vsaj zame, ki ne verjamem v onostranstvo, je odšel nekam zelo daleč, on pa verjetno že ve, kje je. Mef Andrej Sedej se je rodil 30.11.1954 v Cerknem, posvečen je bil 29.6.1980 na sveti gori. V letih 1980 - 83 je služboval kot kaplan v Komnu. Od 1983 do 1990 je bil na študiju v Rimu. Potem je bil dve leti v Sežani, od leta 1992 do 2005 pa je bil župnik v Izoli. Avgusta 2005 je nastopil službo župnika v Kanalu ob Soči. Septembra 2005 je moral v bolnišnico, potem se je invalidsko upokojil ter živel na svojem domu v Cerknem. Ko je odšel iz Izole je zapisal: Skušal sem pokazati, da kristjani v Izoli živimo in pričujemo. Mnogo konkretnih rezultatov je preverljivih: obnova verskih objektov, sprejemanje gostov iz vse Slovenije, palača Besenghi, zemljišče za novo cerkev in okolica, .... Mnogo materialnih stvari je, ki govorijo o zavzetosti župljanov »za stvar«. Da ne omenjam tistih duhovnih, ki so se dogajale na ravni srca: spovedi, srečanja z Bogom, vsega tistega, kar pomenijo zakramenti in področje svetega. Nikakor si ne lastim zaslug za vse »božje in cerkveno«, želel pa sem biti znamenje tega. Majhno, skromno in ponižno, pa vendar tukaj in sedaj. Vesel in ponosen sem, da sem bil lahko skupaj z vami. Vsaj nekaj časa v Gospodovem vinogradu. Andrej Sedej - Izola, 14. 07. 2005 Zahvala zapustil nas je mož in oče Rado Povh iz Izole, rojen 25. 9. 1925 Od njega smo se poslovili v sredo, 13. januarja na izolskem pokopališču. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Soproga, hčerka in sin z otroci, sestri in brat z družinami Izola, januar 2010 No. 334 y«aCStir. 1412010 •y E tutto colpa della crisi...! (?) Costretti, dall 'inclemenza del tempo, a trascorrere buona parte delle festività di fine e inizio d’anno tra le pareti domestiche, abbiamo avuto modo di ascoltare tutta una serie di messaggi augurali che, come vuole la tradizione, dovrebbero rappresentare per noi, popolo votante, un indice di speranza per i mesi avvenire, e soprattutto, sprone a riconsegnare il potere con tutto quel che consegue a questo o a quel personaggio, in rappresentanza di questa o di quella forza politica. Non so se ne abbiate fatto caso: per il passato -anche quello non più recente - tutte le colpe sono da ascriversi alla perdurante crisi economica. Una crisi che indubbiamente ha colpito duramente tutti noi, ina - e questo ve lo posso garantire - non ha minimamente scalfito coloro che si sono sentiti in dovere di lanciare messaggi augurali di buona fine e di buon principio. Da parte di nessuno, nemmeno della cosiddetta stampa opinionista, l’accenno al fatto che, molto più probabilmente, la nostra condizione di quasi miseria possa essere la risultante di una pessima gestione della cosa comune e del bene pubblico. In questo e nei mandati precedenti. Sia che si tratti di singoli, sia che si tratti di forze politiche o di cosiddette coalizioni di maggioranza, portati al governo grazie al voto del cittadino in nome della democrazia. A forza di ripeterlo, tnagari, prima o dopo, finiremo anche per crederci. Per esempio, il fatto che la nostra condizione minoritaria vada sensibilmente peggiorando è colpa della crisi economica: senza crisi economica tutti i direttori degli enti pubblici sul territorio nazionalmente misto sarebbero ampiamente abilitati a comunicare nelle due lingue ufficiali! Oppure, è sempre per colpa della crisi economica che, ormai da dieci anni, in Slovenia non si vuol arrivare a qualsiasi forma dì regionalizzazione, soprattutto assicurando autonomia regionale ai tre comuni che rappresentano il nostro insediamento storico! E credete, che la forte lobby dei sindaci, che ingiustamente occupa un terzo dei seggi della Camera di Stato, dimostratido di essere in assoluto la prima forza politica trasversale dello Stato legiferante, non abbia votato contro la legge che voleva togliere questo anacronistico privilegio massonico, esclusivamente per far fronte alla crisi economica? E potremmo andare avanti... ma sono tutti esempi che riguardano il passato. Il nostro sguardo, invece, deve essere rivolto al futuro, ai mesi che arrivano pieni di speranza con il Nuovo 2010. L’anno - come abbiamo detto - dei miracoli! Perché? Ma perché è l'anno delle elezioni amministrative: tutti ad assicurare che se verranno eletti - altro che miracoli per noi, popolo di votanti! Votare per vedere! A proposito, a tutti i connazionali, un felice e prospero Anno Nuovo 2010! Silvano Sau Anno nuovo. E le scuole? All’inizio del nuovo anno vogliamo fare alcune riflessioni sul futuro delle nostre istituzioni scolastiche e prescolastiche. La scuola media Pietro Coppo è alle prese con il rinnovamento dei programmi di studio che dovrebbero rilanciare l’istituto e la sua collocazione tra le offerte formative per gli adolescenti. È questa una scommessa con le nuove sfide dell’istruzione superiore in lingua italiana in una Slovenia inserita nel contesto dell’Unione europea. La Scuola materna L’Aquilone, che si prefìgge innanzitutto di offrire assistenza e una prima formazione ai figli dei connazionali e a tutta la cittadinanza, sta attraversando un momento di crescita grazie alla professionalità e all 'entusiasmo del personale e al l'apertura nell 'ambiente che sta di mostrando. Di fronte al l’al to numero di ri chi este di i seri zione restano però due incognite. Una è la mancanza di spazi adeguati, alla luce anche dell’entrata in vigore delle nuove normative in materia. E lecito porsi qualche interrogativo anche su come un’istituzione prescolare di lingua italiana affronterà le sfide dell’integrazione di un numero sempre maggiore di bambini provenienti dai più diversi contesti linguistici e culturali. Analoghi problemi potrebbero coinvolgere sempre di più anche la scuola elementare, in lenta e faticosa ripresa per quanto riguarda le iscrizioni. Oltre al fatto che essa segue programmi del tutto identici al quelli dellaaltre scuole in Slovenia, che faccia un forte riferimento alla realtà linguistica e culturale italiana, da alcuni anni a questa parte dà molta importanza allo studio qualitativo delle lingue straniere. Resta comunque per la scuola elementare la necessità di ritagliarsi un ruolo sempre più incisivo nel formare nuove generazioni competenti e sempre più aperte verso la realtà italiana e verso quella europea. Dopo lunga malattia è scomparso il connazionale Bruno Giachin In seguito a grave malattia, alPetà di 83 anni, è scomparso il connazionale Bruno Giachin. Attivista e dirigente della Comunità Italiana di Isola, ha svolto importanti incarichi anche a livello repubblicano e comunale. Ifunerali si sono svolti lunedì 4 gennaio al cimitero di Isola. Bruno Giachin era nato a Pi rano nel 1926 in una numerosa famiglia di salinari. Impegnato si n da giovane nella vita pol itica e sociale, appena ventenne, ricoprì la carica di sindaco della sua città natale. Successivamente, trasferitosi a Isola, lavorò come commercialista presso l’azienda Riba-Delamaris. Verso la fine degli anni Sessanta venne eletto deputato al Parlamento sloveno come rappresentante della Comunità Italiana. Per il suo impegno venne insignito di numerosi riconoscimenti, tra cui l’Ordine del lavoro con Serto d’Oro conferitogli nel 1988 dalla Presidenza della Federazione Jugoslava. Anche dopo il pensionamento è rimasto attivo nella Comunità e negli organismi del Consiglio Comunale. CULTURA CULTURA CULTURA CULTURA Serata dedicata all'arte con le opere del gruppo di pittura della Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi" che ha visto esposte creazioni di Simona Mahnič, Ljubica Piriti, Zarja Ražman, Nives Kovač, Ivica Štefančič ed Eda Forza. Il risultato di un anno di lavoro che, come è stato sottolineato al pubblico presente, grazie all’impegno della mentore Martina Žerjal, ha conseguito un significativo miglioramento di tecnica e di espressione artistica. Come rilevato dalla presidente Astrid Brenko, l’artefigurativa riesce a sposarsi felicemente con le altre forme espressive, quali la pittura e la musica. A dimostrazione, la Brenko ha recitato con grande bravura interpretativa alcune poesie in dialetto isolano di Dorina Beržan, tratte dal volume “Scoi e onde de vita ”, recentemente pubblicato dalla nostra Comunità. A ravvivare tutta la serata, la chitarra di Enzo Hrovatin che, dopo alcune improvvisazioni di canti popolari assieme al pubblico presente, ha accompagnato in sordina la voce recitante di Astrid Brenko. Vera e propria sorpresa della serata, però, la presentazione cantata e suonata di una delle poesie che, oltre all 'applauso del pubblico, ha suscitato emozione soprattutto nell 'autrice dei versi, Dorina Beržan. SCUOLA SCUOLA SCUOLA SCUOLA Alla Scuola elementare Dante Alighieri i bambini e gli alunni hanno vissuto molto intensamente i preparativi per le feste che si sono concluse con l’arrivo della Befana. Dopo lo spettacolo di fine anno per genitori e parenti, gli allievi della Šcuola materna e delle prime tre classi della scuola hanno ricevuto la gradita visita di babbo natale, che ha portato doni graditi a tutti. Anche in questa occasione ipiccoli si sono esibiti in recite, canti e balli che hanno rallegrato l'atmosfera. Negli ultimi giorni dell’anno non sono mancate le partecipazioni a spettacoli allestiti peri bambinifuori dalla scuola. Alla casa di cultura hanno seguito lo spettacolo in lingua slovena La regina delle nevi, mentre a! cinema, con i proventi della vendita del calendario e dei manufatti natalizi hanno assistito, in due gruppi, alla proiezione di due film di animazione. Festa per i molti bambini presenti, ma anche per i loro genitori e nonni, pure alla Comunità degli Italiani “Dante Alighieri” di Isola. Simpatici giochi, doni per tutti, dolci e divertimento hanno rallegrato il pomeriggio organizzato dalle giovani animatrici Matea e Tessa, coadiuvate da Martina e Kris. (foto: sito CI DA) Si dice e non si dice... Occupiamoci della voce “cannonata”. Il suo uso è corretto, ovviamente, per: colpo di cannone, nei suoi effetti concreti e sonori. Da evitare, o almeno da usare con parsimonia, nel senso figurativo di: persona o cosa eccezionale, eccellente, inimitabile, magistrale, stupenda. Per esempio: Quel vestito è una cannonata. Si dirà meglio: Quel vestito è uno splendore, una meraviglia! Accettabile cannonata nel gergo sportivo, per: tiro violento, di rara potenza. G.S. Il Mandracchio, foglio della Comunità italiana di Isola Caporedattore responsabile: Andrea Šumenjak Redazione: C. Chicco, M. Maurel, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Šumenjak Sede: Piazza Manzioli 5, Isola, Slovenia tei, fax: (+386 5) 616 21 30, 616 21 32, sito Internet: www.ilmandracchio.org (Il giornale è iscritto nel Registro dei media del Ministero per la cultura della Repubblica di Slovenia al No. 1143.) Non c'è più religione Abbiamo superato anche (Epifania che, come proverbio vuote, tutte le feste si porta via. Ciò significa che siamo a tutti gli effetti in un nuovo anno, e questo tondo, la qual cosa ci preoccupa e non poco dato che da tempo c’è chi cerca di farci diventare tondi, o bottoni se preferite. Nonostante ciò non sentiamo, e quasi sicuramente, non sentiremo nostalgia per il 2009 che è stato avaro di episodi allettanti. E stato, infatti, l’anno della recessione, una delle peggiori che il mondo ricordi. C’era un periodo in cui non si sapeva dove sbattere la testa. Poi, l’anno appena trascorso ha portato guerre, terrorismi e catastrofi naturali. Insomma, il male si sommava al male. Motivo di gaudio non lo abbiamo trovato neanche nella nostra piccola Isola. Anche qui da noi i problemi si sono sommati e hanno dimenticato cosa significhi il sostantivo soluzione. E quelli che in qualche modo hanno trovato soluzione sono diventati oggetto di chiacchiericcio perpetuo. Non poteva essere altrimenti visto che da noi il motto è sempre lo stesso: Fare e disfare è tutto un lavorare, tanto saranno sempre i cittadini a pagare. Fino a quando? Agli incazzati l’ardua risposta. Gianfranco Siljan ATTIVITÀ COMUNITARIE Manifestazioni culturali Sabato, 16 gennaio 2010, ore 20.00, Palazzo Manzioli Serata musicale a Palazzo Manzioli. Concerto del gruppo “ROLLANDO FRA LE NOTE”. La regia è di Rolando Mion. Organizzazione: Comunità degli italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi”. Venerdì, 22 gennaio 2010, ore 19.00, Palazzo Manzioli Inaugurazione della mostra personale “Carezzando la luna” di Chiara Vecchi Gori di Trieste. Organizzazione: Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana di Isola in collaborazione con la United nations of thè arts academy. Biblioteca DOMENICO LOVISATO Biblioteca Domenico Lovisato: Lunedì e giovedì dalle 10.00 alle 13.00, Martedì dalle 15.00 alle 18.00 Mercoledì e venerdì dalle 16.00 alle 19.00. Sala di lettura: dal lunedì al venerdì dalle ore 17.00 alle 20.00. Aula INFORMATICA Aperta al pubblico previo accordo con il responsabile. Uscite dei gruppi culturali Martedì, 19 gennaio 2010, alle ore 18,00 Pirano (Casa Tartini) LUNGO I BORDI 2009/2010 (II edizione). Inaugurazione e lettura delle poesie dei poeti, nella sede della Comunità degli Italiani “Giuseppe Tartini” di Pirano. Per la Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi”di Isola partecipano: Zarja Ražman ed Edo Zanco. Inoltre partecipano alla manifestazione gruppi di Gorizia (ITA), Portogruaro (ITA) e la Comunità degli Italiani “Giuseppe Tartini” di Pirano, ospite della serata. Pioggia, neve, scirocco, bora, sole, acqua alta, acqua bassa - tutto, di tutto... _____________ Predzadnja----------------------------------------------------- KRIMINALNE Dobesedno je šla čez mejo Ponoči je na hitri cesti na Bivju policijski patrulji nasproti pripeljala voznica osebnega avtomobila VW Polo. Ker je zapeljala v napačno smer so jo policisti še pravočasno ustavili, voznica pa je obrnila in se ni zmenila za znake policistov ter je odpeljala preko bivšega mejnega prehoda Škofije v Italijo. Le nekaj minut kasneje se je vrnila v Slovenijo, policisti so zapeljali za njo a se ni zmenila za zvočne in svetlobne znake. Po krajšem zasledovanju so voznico le uspeli ustaviti pred Bertoki. Za volanom je sedela 42 letna Izolan-ka, policisti so odredili preizkus alkoholiziranosti a ji ga nikakor ni uspelo opraviti in ker se ni strinjala z ugotovitvami je bil odrejen strokovni pregled. Ugotovljeno je bilo, da je voznici že pred časom zaradi podobnih prekrškov prenehalo veljati vozniško dovoljenje. Zaradi kopice prekrškov ji je bil izdan plačilni nalog v višini nekaj več kot 1.300 EUR, čaka pa jo tudi srečanje s sodnikom. Naftna kriza Policisti PP Izola so bili 4.1.2010 obveščeni, da je na gradbišču avtoceste prišlo do tatvine goriva, na škodo gradbenega podjetja. Na kraj kaznivega dejanja so odšli policisti, kjer so ugotovili, da je neznanec iz delovnega stroja, ki se je nahajal na gradbišču, ukradli približno 180 litrov nafte. Na podlagi zbranih obvestil so policisti izsledili dva mlajša moška osumljena navedenega kaznivega dejanja. Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja po II. Odst. 204 čl. KZ-1, bodo zoper njiju podana kazenska ovadba na ODT Z verigami na Šared Cesta iz Izole proti Šaredu je bila za krajši čas zaprta za promet, ker so vozniki brez ustrezne zimske opreme ustvarili zastoj in ni bilo možno takojšnje pluženje. Ekipa JP Komunala Izola je cesto splu-žila, nakar je bila prevozna za vsa vozila. Plin diši po plinu Občani so sporočili, da v bližini plinarne močno zaudarja po plinu. Pripadniki PGB Koper so prišli na ogled kraja, tudi sami ugotovili, da diši po plinu, vendar so takoj ugotovili, da ni nevarnosti. V plinarni so namreč prečrpavali plin. Nežni spol Na OKC so prijeli nejasen telefonski klic ženske, ki je zaprosila za pomoč. Policisti so pričeli z iskanjem neznane ženske in jo našli v avtokampu, kjer je močno pijana ležala na tleh. Zaradi znakov zastrupitve z alkoholom je bila odpeljana v Bolnico Izola, kjer je ostala na zdravljenju. Kasneje so policisti z njo opravili razgovor v katerem so ugotovili, da je popivala še z dvema ženskama, kateri sta jo kasneje pretepli in odpeljali v avtokamp, kjer sta jo pustili. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja bodo policisti podali kazensko ovadbo. Orodje je rabil Neznani storilec je na Baredih vlomil v objekt in ukradel orodja v vrednosti 2000 EUR. Policisti zbirajo obvestila, podana bo kazenska ovadba. Pobral kar je dobil Policiste so obvestili o vlomu v stanovanjsko hišo. Med ogledom objekta so policisti in stanovalci ugotovili, da je neznani storilec ukradel različno orodje, tehnične predmete in hrano. Policisti bodo, zaenkrat neznanca, kazensko ovadili. Pijačo je pustil? Neznanec je ponoči vlomil v gostinski objekt v Jagodju. Po opravljenem ogledu kraja bo več znano kaj je storilec odnesel. Oba bosta plačala Občan je zaprosil za intervencijo policistov, ker hči kriči in razgraja v stanovanju. Policisti so ugotovili, da je med njima prišlo do spora, pri tem pa sta oba kršila določila Zakon o javnem redu in miru za kar sta jima bila izdana plačilna naloga. Hitro so ga dobili Občan je sporočil, da je neznani voznik povzročil prometno nesrečo z materialno škodo in zapustil kraj. Policisti so na podlagi zbranih obvestil voznika izsledili in mu izdali plačilni nalog. Izola je kraj počitka Izolski policisti so izsledili osebo z območja Škofje Loke, ki jo je njen znanec prijavil kot pogrešano. Po pogovoru so policisti ugotovili, da se je iskana oseba želela le odmakniti oziroma malo odpočiti. MANDRAC je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/640 00 10, fax. 05/640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffi! Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. GOJKOVE SKRIVALNICE Težave so bile tudi pri ugotavljanju lastništva jadrnice, ki je po zalivu zapeljala petične turiste. Z uporabo povečevalnega stekla smo na jadru lahko prebrali napis: Stabilimento -Bagni - Porto Apollo. Tokratna uganka pa je prav posebne vrste, saj vas sprašujemo po imenu mladeniča z zgornje fotografije. O njem lahko povemo le to, da je seveda zdaj starejši kot na tej fotografiji, da bo imel v kratkem rojstni dan in da je eden bolj znanih Izolanov, čeprav ga mnogi sokrajani niso nikoli srečali. Če ga poznate nam odgovor pošljite na naslov: urednistvo@mandrac.si. MALI OGLASI Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. mandrac.si v rubriki mali oglasi. Nepremičnine PRODAMO - Stanovanje v Jagodju zamenjam za stanovanje v starem delu Izole. tel 040 128 199 ODDAMO -Oddam 1,5 sobno opremljeno stanovanje v stanovanjski hiši. tel 040 732 666 - Stanovanje v Izoli v centru oddam. Velikost 58 m2,4,nadstropje, pogled na morje, neopremljeno, tel 070 872 901 - Oddam v Jagodju trisobno stanovanje (+ dnevna) za daljše obdobje. 031 439 738 - Oddamo opremljeno stanovanje v Jagodju za dve osebi do 1.6.2010. tel 041 818 675 - STANOVANJE IZOLA-JAGODJE, za 2 osebi, kompletno opremljeno cca. 40m2, pritličje hiše, lasten vhod, soba, kuhinja z jedil., hodnik, kopalnica,centralno ogrevano, internet. Majda 041 644 287 NAJAMEMO - Iščem 2,5 sobno stanovanje za daljše obdobje. Tel.: 051 444 912 - Najamem poslovni prostor v Izoli v izmeri cca. 25 m2 po ceni cca. 8 eur/m2/mesec. Pogoj: umirjena okolica, dobra zvočna izolacija prostora. Tel: 041 919692 Delo - Inštrukcije - V času šolskih počitnic in skozi vse leto nudim kakovostne in strokovne inštrukcije angleščine ter italijanščine za OŠ in SŠ. Za vse informacije pokličite 040 527 367 (Tina) - Nudim oskrbo in pomoč na domu starejšim in bolnim.Tel.040 397 332 - Likam na domu. tel 041 939 136 - Nujno potrebujem kakršnokoli delo. Znam delati na polju in za stroji, sem zanesljiv in delaven. Tel. 031 792 316 Vozila in plovila - Prodam Opel Vectro karavan 1.6-16V, prva reg. 2000, reg. do 7.5.2010, dobro ohranjen, redno servisiran, klima, nove zimske gume, cena po dogovoru, tel 041 278 337 - Hyndai Lantro, 1.1997, vozen, registriran + 4 nove zimske gume za 250 EUR prodam. 041 933 630 - BMV 318 i Tourning letnik 97, odlično ohranjen, prodam, tel 031 611 568 - Kupim rabljeno vozilo za 1500EUR. tel 040 224077 - Prodam jadrnico Murphy 26C. Dobro ohranjena, SI zastava, privez v Izoli, vsa osnovna oprema, gennaker, letnik 1998, kontakt na 031 369 728 - Prodam Renault 5 cmpus 1.1, poreklo Francija, bele barve, Svrat, dobro ohranjen,letnik 92, 164.500km, za 271 EUR. tel 040 638 217 ali 031 583 881 Kmetija - Prodam Olje ekstra deviško naravno iz ekološko čistega okolja, cena 11,00 EU/liter / domači refošk cena 1,50 EU/liter. Informacije po Mobi-ju 040 251-335 ali 040 570-652 - Prodam extra-deviško oljčno olje po ugodni ceni. tel 041 818 675 - Prodam oljčno olje 041 713 870 Razno - Prevajanje krajših besedil iz italijanščine, francoščine, španščine, angleščine, hrvaščine, srbščine, bo-sanščine in češčine v slovenščino. Pokličite 031 413 233, zvečer. - Prodam pralni stroj gorenje - brezhibno ohranjen - cena 70 EUR. tel 031 640 711 - Prodam TV Philips, model 28PW6006/1. tel 05/ 6413 617 -Starinsko nočna omarico in Singer-co brez ohišja prodam tel. 041 939 688 -Rabljeno pohištvo za dnevno sobo oddam, tel 041 776 748 NLB Družinski varčevalni paket Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00 \f<2^ ■H' nlbO www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket ZAHVALA Casino Izola, igralni salon jev letu 2009 vpiačai 560.472 € v državno blagajno Republike Slovenije, in sicer: - 334.321 € v državni proračun Republike Slovenije, za razvoj in financiranje turizma - 11 5.969 € v blagajno Občine Izola, za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in za turistično infrastrukturo - 5.337 € za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij - 5.337 € za financiranje dejavnosti športnih organizacij - druge dajatve Neposredno smo privabili 13.1 27 OblskOV tujih gOStOV, ki so poleg naše ponudbe koristili tudi ostale ponudbe Občine Izola. Za sodelovanje se zahvaljujemo vsem poslovnim partnerjem in prebivalcem Občine Izola in želimo,da v letu 2010 skupaj dosežemo še boljše rezultate. RINGRAZIAMENTI Casino Isola, salone slot ha inserito 560.472 € nella cassa statale della Repubblica Slovenia, piu' precisamente: - 334.321 € nel bilancio statale della Repubblica Slovenia per il mantenimento dello sviluppo e del finanziamento turistico -11 5.969 € nella cassa del COMUNE DI ISOLA perii mantenimento e la modifica in modo tale da poter rendere l'ambiente piu' amichevole per i residenti e per l'infrastruttura turistica - 5.337 € nel finanziamento delle organizzazioni per disabili e umanitarie - 5.337 € nelle organizzazioni e nelle attivila' sportive - Altri contributi Indirettamente abbiamo attirato 1 3.1 27 VÌSlt6 di OSpìtì Str3llÌ6rÌ, che oltre a usufruire della nostra offerta hanno favorito di altre ospitalità', offerte dal Comune di Isola. Ringraziamo tutti i business partner e i cittadini del Comune di Isola per la cooperazione ed auguriamo di raggiungere insieme anche risultati migliori nell'anno 2010. Vodstvo podjetja La Direzione dell'Azienda Člani Društva invalidov iz Izole so bili tudi lani zelo aktivni in so pripravili celo vrsto akcij s katerimi poskrbijo za dobro počutje svojih članov in drugih izolskih občanov. V tej številki Mandrača objavljamo kratek presek njihovega dela, za zadnjo stran pa smo izbrali fotografijo s pohoda po hrpeljski učni poti. Na spodnji fotografiji pa je klasičem prizor, ko lastnik plovila pozabi, da je deževalo dva meseca in da je čoln postal banja. Novo leto je že pozabljeno, razen pravoslavnega, za spomin pa naj bo fotografija z letošnjega silvestrovanja na osrednjem izolskem prizorišču. Tudi nekateri Izolani trdijo, da socialni problemi v našem mestu še niso takšni, da bi potrebovali javno kuhinjo. Morda res in verjetno je rešitev s subvencionirano prehrano, kot predlagajo na Rdečem križu, primernejša in za ljudi bolj spoštljiva. Ampak, da smo čisto brez brezdomcev pa le ne bo držalo. Dokaz je tudi spodnja, januarska, fotografija. »K A-iraSI