Poštnina plačana v gotovini.
Jf K
vjm
Posamezna številka 3 din.
IZDAJA
FIZKULTURNA
ZVEZA
SLOVENIJE
DOGODKI PRIHODNJEGA TEDNA
Prvenstvo Slovenije v alpskih disciplinah
Leto V. — Štev. 6
Ljubljana, 6. februarja 1949
FIZKULTURNI TEDNIK
r": "■............ ....................
P | i
izlili!!!!
.
Novi državni prvaki v drsanju
Ljubljana, 6. februarja. Hladnejše vreme je omogočilo drsalcem in drsalkam, da so se vestno pripravili na letošnje državno prvenstvo v umetnem drsanju, ki je bilo včeraj in danes na drsališču pod Cekinovim gradom. Boljše vremenske prilike so v letošnji sezoni pripomogle do precejšnjega kakovostnega dviga našega drsalnega športa, kakor tudi do tega, da je na letošnjem državnem prvenstvu nastopilo blizu 30 tekmovalcev in tekmovalk, medtem ko jih je lani tekmovalo le okrog 15. Predvsem pa smo pogrešali udeležbo drsalcev in drsalk iz podeželskih društev, ki bi na prvenstvu prav gotovo pridobili marsikaj Izkustev,
Držav, prvaka x parih Palme-Lajovic
Na splošno ugotavljamo, da se je od lani raven umetnega drsanja pri nas močno dvignila, 6aj so povečini nastopajoči pokazali večjo rutino, uglajenost in fineso likov posebno v prostem drsanju, v katerem je bila večina tekmovalcev boljša kakor v obveznih likih. Dve stvari še vedno ovirata raz-
voj in napredek našega drsalnega športa in sicer pomanjkanje trenerskega kadra in pa umetnega drsališča, ki bi omogočala tako našim najboljšim, kakor tudi mlajšim daljšo dobo izdatnega treninga. V primer navedimo le, da imajo inozemski drsalci, ki razpolagajo z umetnimi drsališči, skoraj dve tretjini leta možnost treninga, medtem, ko je našim drsalcem in drsalkam možno trenirati le približno 50 dni v letu. Z ozirom na novo drsališče v Planici, ki so ga naši drsalci uporabili v začetku letošnje drsalne sezone, vidimo, da jim je prav ta pridobitev močno koristila.
Največji napredek moremo vsekakor zaslediti prav pri naših najboljših predstavnik^ drsalne umetnosti, pri Marku Lajovicu, Silvi Palmetovi, Emanuelu Thumi in Mari Drašler. Pohvale vreden je bil tudi mladinski par Zdenka Lukec-Jože Resman, ki sta z marljivim urjenjem pridobila že precejšnjo uglajenost in skladnost. Mlada Breda Lorgerjeva, ki je lani našla dovolj ljubiteljev med občinstvom, se je letos tudi popravila in dobila potrebno voljo‘do treninga. O Mari Drašler jevi, Tatjani Kavškovi in Anki Černetovi bi omenili, da so precej izdelale svoj slog in se bodo razvile v dobre umetne drsalke, če bodo urjenje še naprej jemale resno. Posebno Mara Drašler je dosegla viden Uspeh v letošnji zimi, saj se je na državnem, prvenstvu z razliko okrog 100 točk uvrstila za Silvo Palmetovo, Emanuel Thuma, letos že štirinajstič državni prvak v umetnem drsanju, je znova presenetil, vendar se je že kar trdo boril z nadarjenim Markom Lajovicem, ki je vsekakor-največ obetajoči umetni drsalec v Jugoslaviji. Ne smemo pozabiti tudi mladega para Lesničar-Dolžan (Kladivar, Celje), ki -je po komaj 7 drsalnih dneh
na državnem prvenstvu nastopil prvič in pokazal veliko smisla za umetno drsanje. Posebno Tatjana Lesničarjeva je prijetno presenetila s svojim ljubkim slogom.
Vsekakor pa je državno prvenstvo doseglo zaželeno višino in bi bilo prihodnje leto želeti le še večjo udeležbo najmlajših, iz katerih bo naše umetno drsanje pridobilo novih nadarjenih predstavnikov.
Tehnični rezultati v posameznih kategorijah so bili naslednji:
Mladinci (8 tekmovalcev): L Resman Jože (Ljubljana) 98,81 točk; 2. Lipov-ščak Rade (Mladost Zg.) 89,41; 3. Am-šel Jovo (Dinamo Zg.) 84,32; 4. Kulčar Juraj (Zagreb) 84,35; 5. Turkovič Be-lizar (Zagreb) 75,77.
Mladinke (9 tekmovalk); L Lukec Zdenka (Ljubljana) 59,36; 2. Černe Anka	(Ljubljana)	51,95;	3.	Kavšek
Tatjana (Ljubljana) 50,36; 4. Lorger Breda (Ljubljana) 48,74; 5. Lesničar Tanja (Kladivar, Celje) 45,10.
Člani (3 tekmov.): 1. Thuma Emanuel (Krim) 228,90 točk; 2. Lajovic Marko (Ljubljana) 223,46; 3. Gros Zlatko (Zagreb) 199,02.
Članice (3 tekmovalke)r 1. Palme Silva	(Ljubljana)	694,14;	2.	Drašler
Mara	(Ljubljana)	595,42;	3.	Oreško-
vič D. (Zagreb) je odstopila.
Mladinci do 15 leta (1 tekmovalec); L Jašina Joža (Pobeda-Senta) 11,02.
Mladinke do 15 let (4 tekmovalke):
1.	Benkovič Dubravka (Zagreb) 17,5;
2.	Fajdiga Meta	(Ljubljana) 14,04;
3—4. Klopčič Tatjana in Jesenovec Andreja (obe Ljubljana) 12,96; 5. Dežman Mara (Ljubljana) 12,4.
Dvojice — članske: 1. Paln;e-Lajo-vic (Ljubljana) 11,04; mladinske: i. Lu-kec-Resman (Ljubljana) 9,2; 2, Lesničar-Dolžan (Kladivar, Celje) 6,1.
Trening skoki v Planici
Planica, 6. febr. Na 80-metrski skakalnici v Planici so bili danes trening-skoki naših skakalcev, članov zveznega tečaja. Najdaljši skok je imel Rogelj Albin 63 m, Langus Jože 58 m, Razinger Ljubo 55 m, Avsenik 52 m, Muvrin 49 m, ostali skakalci pa so dosegli daljave od 45 do 50 m.
Visoka zmaga Tjubljane nad Trstom v košarki
Ljubljana, 6. febr. Pogosta tekmovanja ljubljanskih moštev z ostalimi košarkaši Jugoslavije so dvignila nivo ljubljanske košarke na visoko kvali-tentno stopnjo. Ljubljanski študentje, katerih moštvo so sestavljali igralci Enotnosti in Železničarja, so snoči odigrali prijateljsko tekmo z reprezen-tancema tržaške univerze in srednjih šol. Ker so Tržačani dosegli pred kratkim več uspehov, je vladalo za tekmo veliko zanimania. Teda v obeh tekmah sta se pokazali ljubljanski moštvi kot boljši ter zasluženo zmagali.
SREDNJE SOLE: LJUBLJANA ; TRST 28:9 (16:5)
Ljubljana: Škerjanc 14, Šerbec II 4, Juvan 4, Dimic 2, Urek 2, Kristančič 2, Ogrin, Steiner, Škerjanc II, Polanc, Filipan, Šušteršič.
Trst: Doles 3, Ogrin 3, Emili 2, Friz-zatti 1, Vallon, Derin.
Srednješolska reprezentanca je pokazala zelo dobro igro. Nova pravila so igro sicer malo zavlačevala, toda kljub temu je bila igra sama v tej
Z vadbo v umetnem drsanju moramo pričeti v najmlajših letih
Velika udeležba na smučarskem prvenstvu Telovadne zveze Slovenile
Pred 11. plenumom TZS
V nedeljo dne 13. t, m. se bo pričel ob 10. url v dvorani Doma sindikatov na Miklošičevi cesti II. plenum Telovadne zveze Slovenije, Prvi plenum je bil lani koncem avgusta in je od tega preteklo že pet mesecev. V tem razdobju se je telovadna organizacija V Sloveniji že močno razvila in postavila trdne temelje. Istočasno pa so se pojavile tudi napake, ki so ponekod občutno zavirale nadaljni zdrav razvoj. Il. plenum bo pregledal dosedanje in nakazal smernice za nadaljnje delo. Z ozirom na njegov pomen bodo plenumu prisostvovali najvišji predstavniki fizkultume organizacije in vseh njenih sestavnih orga-nicacij, KP, JA ter vseh množičnih organizacij.
Podkoren, 6. febr. Včeraj dopoldne se je pričelo v Podkorenu smučarsko prvenstvo Telovadne zveze Slovenije. Prireditve se je udeležilo preko 250 tekmovalcev, članov telovadnih društev iz vse Slovenije.
Prvi dan so. nastopili vsi oddelki v smuk;!. Proga je bila speljana izpod vrha Bukovnika proti Fodkorenski strani. Proga za člane je bila dolga okoli 1200 m z višinsko razliko 150 m. Mladinska proga je bila dolga 800 m, za članice in mladinke pa okrog 500 m. Vse proge so bile tehnično zelo težke in so zahtevale od nastopajočih znatno mero znanja. Članska proga je imela 5 vrat, ostale pa po dvoje. Kljub težkim pogojem pa je bila proga odlično trasirana in so vsi tekmovalci opravili smuk brez nezgod.
Pred pričetkom je preko 200 tekmovalcev izvedlo na zbirnem mestu zbor, kjer jih je pozdravil v imenu TZS tov. Savnik. Prvi so nastopili člani, vseh 110 (!) po številu; Tu so. se posebno odlikovali Tržičani, ki so med prvo deseterico osvojili kar 4 mesta, med njimi tudi prvo. Skoraj vsi tekmovalci so bili na tehnični višini.
Člani — smuk: 1. Primožič Franc (TD Tržič) '2:24, 2. Žerjal Emil (Rateče) 2:27, 3. Slapar Danči (Tržič) 2:28, 4, Cizej Marjan (Maribor I.) 2:31, 5. Mežik Jože (Rateče) 2:32, 6. Švajger Stanko (Tržič) 2:33, 7.—8. Hočevar Lojze (Kranjska gora) in Zidar Jože (Javornik) 2:24, 9. Kržišnik Ivo (Kropa) 2:35, 10. Štrukelj Alojz (Tržič) 2:37.
Za člani so tekmovali mladinci. Tudi ti so pokazali velike zmožnosti, še celo večje kot člani in je med njimi vrsta nadarjenih smučarjenv, ki bodo lahko kmalu postali naši najboljši športni tekmovalci. Posebno se je odrezal mali Jarc Marjan iz Bleda, pa tudi ostali niso mnogo zaostajali.
Mladinci — smuk: L Jarc Marjan (Lesce - Bled) 1:27, 2. Gregorij Jože (Rateče) 1.35, 3. Osenk Franc (Javornik) 1:37, 4. Janc Milan (Radovljica) 1:38, 5. Križaj Peter (Tržič) 1:38, 6. Lapajne Pavel (Jesenice) 1:39, 7. Kovač Milan (Hoče) 1:39,8, 8. Rotar Stane (St. Vid) 1:40, 9. Avberšek Erno (Mežica) 1:41, 10. Tof Aleksander (Rateče) i:42.
Med članicami so nastopile Je 4 tekmovalke, ki pa niso pokazale posebnih sposobnosti. Članice — smuk: 1. Ahačič Vera (Tržič) 1:32,4, 2. Zalokar Milena (St. vid) 1:55, 3. Mozetič Teja (Tržič) 1:55,4, 4. Benedik Staha (Stražišče) 2:04.
Tudi pri mladinkah ni bilo mnogo bolje. Nastopilo je 44 tekmovalk, ki so dosegle naslednje rezultate: 1. Gorkič Jožica (St. Vid) 0:28,4, 2. Krmelj Anica (Tržič) 0.29,4, 3, KibiC Ivanka (Tržič) 0.30, 4. Gorišek Joža (Maribor; IV.) 0.36, 5. Bricelj Anica (St. Vid)] 0:40,8, 6. Lajmiš I anči (Prevalje)! 0.41.
V nedeljo dopoldne sq še' pričele! tekme v tekih. Proga^ je bila 'speljana po Fodkorenski dolmi okoli izvira Save. Mladinke so tekle na 3 km, mladinci in članice na 4, dočim so imeli člani 8 km dolgo progo. Proga je bila tehnično lahka, skoraj ves čas po ravnem, dobro označena in lepa.
prve so tekle mladinke, katerih je nastopilo 17. Zelo dober rezultat je dosegla prvoplnsirana Baloh Marica iz Žirovnice, ki je bila več kot pol minute pred drugo.
Mladinke - tek: L Baloh Marica (Žirovnica) 10:45, 2. Štern Marica (Ži-
rovnica) 11:27, 3. Lajmiš Fanči (Prevalje) 11:39, 4. Gorkič Jožica (St. Vid) 11:54, 5. Železnik Erika (Maribor I.) 12.10.
Za mladinkami so startali mladinci in sicer 49 po številu. Prav tako kakor pri smuku je bilo med mladinci pri teku opaziti nekaj zelo nadarjenih tekačev, ki so z lahkotnimi, prožnimi in dolgimi koraki naglo drseli po progi.
Mladinci — tek: 1. Kuhar Jože (Dol) 10:18, 2. Umaut Maks (Guštanj) 10:55,
3.	Noč Zdravko (Jesenice) 11:02, 4. Klančičar Stanko (Ljubljana VI) 11:19, 5. Pirš Pavle (Dol) 11:24, 6. Dežman Jože (Gorje) 11:27, 7. Godec Anton (Guštanj) 11:30, 8. Tof Aleksander (Rateče) 11:33, 9. Avsenik Vladimir (Jesenice) 11:36, 10. Pavel Srečko (Kropa) 11:53.
Članic je tekmovalo v teku 13. Posebno presenečenje je pripravila Kor-dež Angela iz Krope, ki jedila za celo minuto pred drugoplasirano Erman Rozo, katera je startala izven konkurence.
Članice — tek: 1. Kordež Angela (Kropa) 11:27, 2. Erman Roza (St. Vid) 12:35 (izven konkurence), 3. Štrukelj Zvonka (St. Vid) 13:59, 4. Orehek Meta (Ljubljana II), 15:15, 5. Benedik Stana (Stražišče) 15:56, 6. Stenovec Anda (Domžale) 16:30, 7. Erman Ančka (St. Vid) 16:33, 8. Jug Boža (Ljubljana II) 16:38, 9. Merhar Francka (St. Vid) 16:45, 10. Orehek Saša (Ljubljana II) 17.04.
Zadnji so nastopili v teku člani in sicer 53.
Člani — tek; 1. Grilc Anton (Ra-
teče) 18:58, 2. Rotar Franc (Tržič) 20:58, 3. Petrič Vladko (Rateče) 21:02, 4. Česen Milan (Tržič) 21:21, 5. Velepec Janez (Litostroj) 21:23, 6. Cesar Pavle (Slovenjgradec) 21:36, 7. Zajc Andrej (Ihan) 21:40, 8. Preželj Anton (Hrušica) 22:05, 9. Razdevšek Franc (Guštanj 22:10, 10. Rozman Pavle (tit. Vid) 22:26.
Celotna prireditev je bila uspešna v, vseh pogledih. Pokazalo se je, da imamo med našo mladino veliko število nadarjenih smučarjev, zlasti alpskih vozačev, pa tudi tekačev. Pri ženskah je Situacija glabša in bo treba tu več dela. Posebno množično udeležbo so imeli na prvenstvu kraji Rateče, Dravograd, St. Vid nad Ljubljano, Tržič, Kranj, Maribor in še nekateri, dočim bi Ljubljana, Jesenice, Celje in drugi kraji lahko dali mnogo več tekmovalcev. Ekipa Novega mesta je bila diskvalificirana, ker ni bila toliko disciplinirana, da bi pravočasno prišla na zbor. Organizacija in vsi tehnični posli so bili brezhibni. Ob pol treh po-; poldne je zbrane tekmovalce pozdravil predsednik TZS tov. France Lubej, nakar so bili razglašeni rezultati in razdeljena najboljšim tekmovalcem v posameznih kategorijah praktična darila. Grajati je treba nedisciplino večine tekmovalcev, ki so se razgubili po okolici in niso prisostvovali zaključku tekmovanja. S tp prireditvijo je Telovadna zveza Slovenije dosegla lep uspeh ter postavila soliden temelj za nadaljni 1 množični razvoj smučanja.
Prešeren Igor
tekmi veliko bolj zanimiva kakor v drugi. Največ kosov za Ljubljano je dosegel Škerjanc Boro, zelo dobro igro pa je pokazal Šerbec II, ki se je odlikoval predvsem y kombinacijski igri. V obrambi sta se odlikovala Ogrin in Steiner.
Tržačani so pokazali sicer zelo lepo in tehnično igro, manjka pa jim predvsem točno metanje na koš. Tekme sta sodila Klojčnik in Breznik.
UNIVERZA: LJUBLJANA : TRST 26:7 (18:2)
Ljubljana: Amon 8, Breznik 4, Su-pančič 4, Dev 4, živkovič 2, Fugina 2, Feguš 2, Šerbec I, Vozelj in Mravlje II, Dvoržak in Miler.
Trst: Zanetti, Pregellio 2, Snider 1, Cerliento 1, Bertoli 1, Brus, Muggi, Gamelli.
Tekma se je pričela z manjšim tempom, ki pa je že prinesel Tržačanom prve koše. Tržačani se takoj niso znašli ter so prvi polčas kljub tehnično zelo lepi igri izgubili z rezultatom 18:2. V nadaljevanju je postala igra bolj izenačena, v kateri so Ljubljančani še zvišali rezultat ter si osigu-rali zmago. V moštvu Ljubljane se ni nihče posebno odlikoval, opazili pa smo, da se igralci še niso sprijaznili z novimi pravili. Najboljši igralec tržaške reprezentance je bil Pregellio.
Hokejski turnir v Beogradu
Beograd, 6. febr. Danes je bil izveden hokejski turnir, v katerem so nastopile reprezentance Beograda, Zagreba in Partizana. Moštvo Ljubljane ni prispelo. V prvi tekmi je reprezentanca Zagreba premagala reprezentan-
Prvi del smučarskega prvenstva LRS

Pokljuka, 5. februarja. Na Pokljuki se je danes pričelo smučarsko prvenstvo LR Slovenije. Za današnji dan je bilo določeno tekmovanje smučarskih patrol, katerega se je udeležilo 13 patrol. Proga, na kateri so tekmovalci nastopili, je bila dolga 12 km ter razmeroma lahka. Rezultati, ki so bili doseženi v patrolnem teku, so zaradi slabe kondicije tekmovalcev, ki letos zaradi neugodnih snežnih razmer niso imeli mnogo treninga, zelo slabi. Prav tako kakor rezultati v teku, tako tudi v streljanju niso bili zadovoljivi.. Najboljši rezultat je dosegla patrola Krope, ki je od devetih možnih zadetkov dosegla štiri. Tehnični rezultati tekmo-vana so: 1. Telovadno društvo Kropa 48:49,0 (4 zadetki); 2. Gorje pri Bledu 54:58 (3 zadetki); 3. Gregorčič-Jese-nice 56:03 (3 zadetki); 4. Enotnost II. 58:12 (4 zadetki); 5. Enotnost I. — Ljubljana 58:50 (1 zadetek) itd.
Danes ob pol 10. je bil start štafet. Startalo je 13 štafet. Proga je bila danes ledena, zaradi česar so bili mnogi Zlomi smučk. Tako je imela štafeta
Enotnosti I kar 3 zlome smučk. Knific si je polomil palice in je pretekel 5 km brez palice. Tehnični rezultati so naslednji:
1. TD Kropa 2:42.35 (Katrašnik Kordež I, Bern, Kordež II); 2. Grego čič I 2:50.35 (Knific, Slana, Kers _j-Klinar); 3. Gorje pri Bledu 2:5 vil' (Hudovernik, Slivnik, Rožič, Ženiva)
4. Enotnost I 2:56.21 (Stopar, Karava nja, Dekleva, Istenič); 5. Enotnost II 3:02.04 (Gaj, Novak, Černič, Kavčič)
6. Fužinar (Guštanj 3:08.58 (Robač, Dretnik, Kos, Fanedl).
Izven konkurence sta nastopili št, feti Krim 3:07.18 in Javornik 3:34.5
Časi posameznikov: 1, Kordež’ M. tevž (Kropa) 36.55; 2. Bem Ferdt (Kropa) 39.00; 3. Knific Jože (Gre gorčic) 39.37; 4. Klinar (Gregorčič) 40.29; 5. žemva (Gorje) 41.30; 6. Istenič (Enotnost) 41.37; 7. Kordež Ga-šper (Kropa) 41.46; 8. Rožič (Gorje) 42.31; 9. Dekleva (Enotnost) 43.24; 10. Slivnik (Gorje) 43.36.
Naši najboljši smučarski teka čl — državni reprezentativni
... . .. im J< > 1 nice< 41.35, 3 Jemec Marija (TD i.: 41.10. 4. Vintar Breda (TD L.i) 40 30 5. Omahen Vida (TD Kranj) 39 60. 6 Torkar Marija (TD Jesenice) 39.30.
»Tretja važna naloga, ki stoji pred vami je fizična in predvojaška vzgoja mladine. Pri nas se je na tem polju že pričelo delati in doseženi so precejšnji uspehi, toda ni se šlo v širino. Mi smo še daleč od tega, kar bi mogli in morali doseči. Uvedli smo obvezno predvojaško vzgojo. Ta fizična in predvojaška vzgoja sta neločljivo povezani. — Mislim, da se je dosedaj v tem pogledu propagandno premalo delalo, da se ni vzelo tega dovolj resno in da se ni šlo v Širino, na vas in v razna industrijska podjetja itd. Te napake je treba čim prej odstraniti.« Tako je dejal na skupnem kongresu SKOJ-a in LMJ tov. Tito o današnjih nalogah v fizkulturi. V teh par stavkah je prav za prav povedano vse. Razvijati še bolj kot doslej množičnost, izboljšati in pojačati ideološko vzgojno delo ter tesno povezati fizkulturo s predvojaško vzgojo mladine. Besede maršala Tita na kongresu SKOJ-a in LMJ se zrcalijo v vseh izvajanjih in sklepih I. plenuma Telovadne zveze Jugoslavije, ki je za fizkulturno organizacijo nedvomno najvažnejši dogodek v zadnjem času in čigar zaključki so tudi nam v napotilo pri nadaljnjem delu.
Prva važna naloga, ki stoji pred nami je pojačenje množičnosti fizkultur-ne organizacije, zlasti telovadne kot osnovne. Danes je v Sloveniji okrog 200 TD z okoli 20.000 člani. Te številke so mnogo premajhne. Velike množice delavske in kmečke mladine ter odraslih se še vedno ne okoriščajo s prednostmi, ki jijt nudi fizična vzgoja. Prvi plenum TZJ je sprejel sklep, da bo do konca leta v FLRJ skoraj 400.000 članov v telovadni organizaciji, od tega odpade velik procent na Slovenijo. Naša naloga je, da teh obveznosti ne bomo samo dosegli, ampak tudi prekoračili. Število društev bomo morali podvojiti ali celo potrojiti. Z vsemi silami moramo neprenehoma podpirati in razvijati fizkulturno dejavnost v vseh množičnih organizacijah, sindikatih, Ljudski mladini in AFZ. Pri tem delu moramo biti vztrajni in nepopustljivi. Ne smemo se bati zdrave kritike, če se godijo napake, treba jih je stalno in pravočasno signalizirati na prava mesta.
Druga naloga je poglobitev ideološko vzgojnega dela v vrstah fizkultur-nikov. V tem pogledu se je doslej zelo malo storilo. Celotna fizkulturna organizacija je v svojem bistvu vzgojna organizacija, ki s posebnimi sredstvi vzgaja novega človeka, da bo postal bolj sposoben graditelj in branitelj socializma. Do danes pa je bilo v naši organizaciji, v naših propagandnih sredstvih še malo tega vzgojnega jedra. Se vedno se opaža v našem tisku in ->stalih propagandnih sredstvih ter v sem delu organizacije popolna brez-iejnost, apolitičnost in celo novemu
Košarka v Mariboru
Maribor, 6. febr. Za današnje srečale med mariborskima rivaloma Že-ezničarjem in Poletom je zopet vlado veliko zanimanje. Pred 200 gle-tlel sta se najprvo pomerili pionirski oštvi obeh društev. To je bila prva ■ima med mariborskimi pionirji. Polizano znanje naših najmlajših daje erpanje, da čaka naše košarkaše še lep u speh. Po zanimivi igri so fizično p.iočnejši pionirji Poleta premagali Železničarjeve z rezultatom 16:4 (8:0). fCuster, Klippstadtter in TTebeleis so s e vojimi sigurnimi meti zagotovili zmago Poletu. — Pri železničarju je najbolj ugajal Kranjčič. Tekma moštev je nudila sta.ro sliko : tehnična in sistemska premoč Poleta na eni strani in požrtvovalnost železničarja na drugi Zato' je neodločen rezultat 33:33 ' 1 *i : 1 5) dokaj realen. Dobro pa bi bi-> če bi se eno moštvo učilo od dru-rg, kajti le tehnika in požrtvovalnost skupaj oblikujeta" dober tim, ne pa samo eno ali drugo. Najboljši po-
duhu sovražen odnos. V naši organizaciji še vedno iščejo zatočišče in torišče delovanja ljudstvu sovražni elementi, pojavljajo se nazadnjaške tendence istovetenja nove telovadne organizacije s predvojnimi organizacijami, zlasti s Sokolom, še vedno slišiš govoriti o »čistosti športa«, ki nima ničesar skupnega s politiko itd. Vse to nam jasno kaže, da moramo v naše delo vnesti mnogo več idejnosti. Telovadna organizacija mora postati resnično šola novega človeka, polnega fizičnih, etičnih in politično-ideoloških vrlin.
Tretje je povezava obvezne predvoja-ške vzgoje s fizkulturno organizacijo, predvsem s telovadno organizacijo.
Tudi v tem pogledu se je doslej vse premalo napravilo, čeprav obstojajo ogromne možnosti sodelovanja, kakor na primer povezovanje med centri za predvojaško vzgojo in telovadnimi društvi, skupno izkoriščanje prostorov," rekvizitov, kadrov, metod dela in slično.
SKLEPI I. PLENUMA TZJ
V letošnjem letu mora Telovadna zveza Jugoslavije izvršiti dve osnovni nalogi: pomnožiti vrste v telovadni organizaciji v mestu in posebno na vasi in drugič razviti Telovadno zvezo kot vzgojno ljudsko fizkulturno organizacijo.
Pri osniovanju novih telovadnih društev je treba ovreči vsako šablonsko ravnanje v teritorialnem principu, povečati je treba število žena in pionirjev v TD, pokazati večjo iznajdljivost pri nabavi orodja in usposabljanju dvoran, truditi se, da posta-nenjo ure splošne telesne vzgoje resnično osnovno delo društva, usmerjati delo fizkulturnih aktivov v smeri jačanja TD in vaške aktive dvigniti na nivo TD ter smatrati delovne akcije in JA kot najvažnejša činitelja za po-množitev vrst telovadne organizacije.
Skozi delo na splbšni telesni vzgoji je treba voditi borbo za socialistično vzgojo in biti proti vsakemu enostranskemu in šablonskemu vodenju telovadbe, temveč Je treba uporabljati telovadno, športno metodo in metodo iger. Priprave in organizacija okrajnih zletov je najvažnejša naloga TD v letu 1949. Kot naloga se postavlja pred telovadno organizacijo to, da se izkorenini način gledanja, da so ideologija, cilji in program telovadne organizacije istovetni z bivšim Sokolom.
sameznikl pri železničarju so bili Kučar ln Vračko Rudi 18 košev, pri Poletu pa Vončina 14 ln Poženel 7 košev. "t	-s*a>-x, .. . . .v a tve
Prva hokejska tekma
Maribor, 6. febr. V petek zvečer smo videli v Mariboru prvo hokejsko tekmo. Nasprotnika sta bila domača železničar in Polet. Na drsališču železničarja na Tržaški cesti se je zbralo okrog 800 gledalcev. Moštvo Poleta se v prvi tretjini ni moglo znajti, zato je moralo že takoj v začetku kloniti tehnično boljšemu železničarju. V drugi in trptjl tretjini sta bili nato obe moštvi enakopravni ter prikazali res lep hokej. Tekma se je končala z zmago železničarja 7 :3 (3 :0, 2 :2, 2 :1) Lotrič in Markič od železničarja ter Medvešček in Stropnik od Poleta so se predstavili kot hitri in teloično dobri ":ralci. a tudi ostali obetajo, ga se bodo ob vztrajnem treningu razvili v dobre hokejiste. Tekmo je sodil Hoh-njec iz Celja.	|/ pr
CIRIL PRAČEK:
V letu 1948 je bilo zgrajenih 420 raznih fizkulturnih objektov
Danes, ko si utiramo pot v socia- so delo ovirale številne težave, delo- šibek za kontrolo vseh gradilišč, ravno ližem ni Iizkultura več stvar posamcz- ma pa tudi nepravilni odnos do fiz- tako pa FZS ni vodila nad izvajanjem nika, temveč mora biti nujna potreba kulture s strani mnogih odgovornih postavljnega gradbenega piana potreb-slehernemu delovnemu človeku mora činiteljev, ki ne poznajo pomembne ne evidence, vsled česar tudi ni mogla pui množična. Množičnost fizkulture naloge današnje fizkulture.	nuditi terenu primerne podpore za na-
in z njo vse koristi, ki nam jih da- Po podatkih, ki jih je zbral Komite črtno izvajanje investicijskega plana, našnja Iizkultura v obilni meri nudi za fizkulturo pri vladi LRS po svojih Ce primerjamo izpolnitev plana po pa bomo dosegli le z ustvaritvijo so- fizkulturnih referentih s terena je lahko vrstah naprav za posamezne panoge Udne ma.erialne baze t. j. z zgradnjo ugotoviti, da so se širom Slovenije — fizkulture moramo ugotoviti, da je bil
dosežen plan specialnih tekmovalnih prog 300”/»r fizkulturnih domov in telovadnic 263%, planinsko smučarskih domov in koč 154%, plan tenisišč 120»/» itd. Najslabše je bi! izpolnjen
:ekaj o treningu smučarskih tekmovalcev
Večina naših tekmovalcev ni prosta vso zimo, da bi mogla vaditi seča vsak dan od 9. do 11. dopoldne
na snegu vsak dan. Ze start v težki konkurenci je vsakodnevna vadba, oziroma mnogo vadbe nujen predpogoj. Toda tudi pri nas je nekaj
in popoldne od 14. do 17. Toliko se navadno vadi pri nas, čeprav je to
odstotkov tekmovalcev, ki imajo vso zimo čas za vadbo na snegu, odločno preveč. Zjutraj se mi javi kdor
Za te ni več vprašanje razporeditve časa za vadbo, bolj pereče je zanje vprašanje pravilne razporeditve počitka. To se sliši malo čudno,
koli v tečaju in reče »utrujen sem, prosim voljno«. Ce sem uvideven, bom
toda res je tako. Pri veliki večini naših tekmovalcev, ki so vso zimo vesel takega tečajnika, ki sam ve. kdaj na snegu, se stalno opaža neka utrujenost, deloma fizična, deloma je preveč. Toda to velja le za poznane psihična. Pravilna časovna razporedba vadbe, kakor tudi pravilni način športnike mojstre, ki normo vadbe
vadbe je umetnost, od tega zavisi ves uspeh.
Ce pogledamo način vadbe tranuo- Se je želim. In kdaj si tekmovalec želi
poznajo. Dal mu bom voljno, nasprotno, pa bom dal voljno začetniku le
—.	___ __________ _________________ tedaj, ko sam vidim na njem znake
Plan atletskih stez z 19»/», stre- ske nacionalne ekipe, bomo videli sle- vadbe? Vedno tedaj, kadar je spočit. V utrujenja. Iz prakse je znano, da moraš
lišč s 47%, igrišč za odbojko s 58»/»,	“ ■	...............
telovadišč s 60% itd. Zgrajenih odn, adaptiranih je bilo med drugim 21 fizkulturnih domov in telovadnic ter 20 planinsko-smučarskih domov in koč, dograjenih 35 nogometnih igrišč, 34
ce. Z vadbo na snegu prično že tem primeru že komaj čaka, da pride mojstre vedno le zadrževati v njihovi daj v jeseni. V mesecu oktobru, no- na sneg, da pride v element svojega vnemi pri vadbi, začetnike, ki naj nbru se vrši sistematični tiening na najljubšega udejstvovanja, zato je vsa- preidejo le nekako šolo, se mora na-visokih snežiščih. Kakor hitro opazi ko priganjanje odveč.	vadno vzpodbujati k delu. Ta vzpodbu-
vodstvo pri katerem koli tekmovalcu Drugl vzrQk je torej| da se bo vsak da se vrši najlepše z pripovedovanjem

gah znaša 112”/».
V letu” 1948'"je bilo po nenopolnih n^morj1 zatem s^vadba^vlli’naprej’ tekmovalec boji, torej je priganjanje kem tečaju o poznani vzdržljivosti Podatkih uporabljeno za investicijska znano e da £ v!a£ čfoveTki organ odveč'	švedskega slalomista Hansona. Ta je
dela na fizkulturnih objektih in ostalih Zndn0 Je' da »e vaak človeški oigam-napravah 11,600.000 din iz katerih je zem svet za sebe. Navadno si nista niti
izločil iz konkurence, tega pa se vsak Tako sem nekoč Pripovedoval v nekem tečaju o poznani vzdržljivosti
poznan, da vzdrži najmanj enkrat več pri vadbi, kakor ostali zemljani. No in drugi dan je marsikdo poizkušal
Ta je hitrejši, oni je vztrajnejši, tretji utrujenost se pozna na obrazu. Upadel koliko vzdrži v primeru z njim. Dosti--	, h .. ....	-	.	-.	je nekaj vmesnega itd. Zaradi tega obraz, udrte oči, zaspanost, to so bi- krat sem dejal vrhu strmine: »To bi
dinarjev? ki so ga izvršili z neumornim pužčajo Francozi svojemu moštvu po- stveni znaki preutrujenosti. Duševna Francozi krmarili gladko naravnost.«, delom ponajveč fizkulturniki sami v
Kako pa spoznaš, da je grupa du-bilo zgrajenih odn. adaptiranih 420 dva človeka sorodna po sposobnostih, ševno ali fizično utrujena? Fizična
fizkulturnih objektov ter deloma do- ~	------.	. .
grajenih 186. Efekt prostovoljnega dela
x;xxxx:	. :xXXxi
cilju za ustvaritev predpogojev za masovni razvoj fizkulture.
Ce motrimo danes težkoče, ki so ovirale izvajanje fizkulturnega grad-
polno svobodo v odločanju koliko časa naveličanost je tudi važen moment pri bo ta ali oni dnevno na terenu. Tako
Vedno se je našel kdo, ki je poizkusil
ne gre, bo vzkliknil kdo, saj tako trpi skupnost, tovarištvo! Toda temu m tako. Moštvo vadi zato, da bo prineslu
benega in kadrovskega plana v letu domovini lavorik, utrujen in naveličan
1948 moramo ugotoviti, da teh ni bilo
tekmovalec pa lavorik ne bo prinesel.
Novo zgrajen smučarski dom Petrovo v Kranjski gori
potrebnih fizkulturnih objektov in	z manjšimi izjemami — vodile vztrajne	malo,	ter Jih je” občutilo vsako fizkul-
naprav ter z vzgojo primernega šte-	borbe za izpolnitev postavljenega fiz-	turno	gradilišče. Pomanjkanje gradbe-	Ni se	treba bati> da bo na račun svo-
vila vodilnega fizkulturnega kadra.	kulturnega plana.	nega	materiala, ki je bil fizkulturi le	bode	pri	vadbi	ta ali oni vadbo sabo-
, Za dosego tega važnega smotra si	Med najboljše OLO v pogledu izpol-	v majhni meri plansko zagotovljen je	tiral.	Ta	strah	je popolnoma odveč.
s.	;sa	sris.
kakor tudi petletni plan fizkulturnih je izpolnil plan 237%, sledi mu MLO športne"- k-—«-	/--n„ m«	uspeh, stremi z vsemi silami, ca bo ta
športnega bazena v Celju. Nič manj m	pa ni oviralo dela pri večjih fizkul-
Maribor s 130%, MLO mrnih objektih tudi pomanjkanje stro-
147%, OLO Kamnik s
kovne delovne sile, dočim se je pri gradnji stadionov in nogometnih igrišč močno občutilo pomanjkanje mehani-
uspeh obdržal. Tisti lastni malenkostni jaz v njem mu ne da miru, on hoče vedno le kvišku. In ta jaz je treba le krotiti, ne pa priganjati, kajti vsak mojster smučanja se le predobro za-
kadrov, katerega borbeno izvaja, trdno Ljubljana s odločena, da predvideni plan v celoti 146%, MLO
tudi izpolni. Leto 1948 je bilo za Ko-	Celje in okraj Novo mesto 'š 120”/»,
mite za fizkulturo pri vladi LRS kakor	okraj Radgona 118”/», okraj Trbovlje
tudi za Fizkulturno zvezo Slovenije 105% itd.
H^V,„ZaixElT prvo Plansko leto, ven- v primeru z vzglednim delom zgo- zacije (buldožer) brez katerih bo v "17= "'ca "sabotira™ lesebe *če~se "vadb) dar ga lahko označujemo kot leto vid- raj navedenih MLO in okrajev pa so bodoče gradnja stadionov in igrišč ved ’	,	.
nega naraščanja fizkulturnih objektov	pokazali nerazumljiv odnos do fizkul-	posebno v	težkih	terenskih	prilikah	nepotrebno	odteguje,
m ostalih naprav sirom cele LRS, tako	ture okraji Črnomelj, Lendava, Sežana,	nekaterih	industrijskih	središč	one-	Bilo	je	v	nekem	večjem tečaju, kjer
v številu kot tudi v kvaliteti sodobne Grosuplje, Poljčane, Krško, Mozirje, mogočena.	mi je potožil pokojni Razinger Lojze:
ežs:
sspijSEs. sra- &s?&sstx MtsartiK&ž11*, ■ss « «s
Operativni fizkulturni gradbeni plan	tičnim in prosvetnim življenjem našega	računih OLO in MLO zelo nizka, poleg	lastnl uspetu< ra PreProsy mladl tek-
ljudstva ne nosijo samo fizkulturne	tega pa so jih posamezni OLO upo-	movalec se je torej zavedal tega, kar
organizacije in fizkulturniki, ki cesto	rabljaii tudi v druge svrhe ali pa so
ne najdejo potrebne podpore, temveč	jih stavljali fizkulturi prepozno v upo-
tudi odgovorni funkcionarji naše ljud-	rabo. Bistveno pa se je položaj spre-
nov in plavališč, smučarskih skakalnic,	ske oblasti, ki ne poznajo važne vloge,	menil, ko je za fizkulturne gradnje
lahkoatletskih in tekmovalnih prog,	ki jo ima današnja Iizkultura pri grad-	predvidel izdatne investicijske kredite
igrišč za nogomet, odbojko in košarko,	nji socializma na vasi. To nezdravo	GOESS. Izpolnjevanje plana je dobilo
strelišč itd.) potrebnih za omasovlje-	giedan.ie na izvajanje fizkulturnega	s tem nov polet, vendar bi bil uspeh	ne smemo počivati, temveč delati« To	..	.	t	.ilrn
nje fizkulture. Pri postavljanu tega	plana bo potrebno v letu 1949 teme-	večji, če bi bili stavljeni omenjeni	je bilo seveda popolnoma zgrešeno,	sKupinsKi	vaaoi.	xa	je	najmanj	tomco
plana so bili upoštevani vsi osnovni	ljito izpremeniti.	krediti fizkulturnim gradiliščem na	kajti država ni dala milijonov zato, da	vazna-	kakor	±lzlcna	utrujenost.	Znano s priganjanjem je učinek nasproten,
elementi planiranja, iti vplivajo na	Pri tem nat pokažemo na vzgledno	razpolago že v prvi polovici 1948, ko	vadimo vsak dan naimani šest ur	je,	da	se	n.	pr.	naveličam	gledati	dan Naj navedem primer tekmovalca Hlad-
stevilo in vrsto planiranih gradenj in	požrtvovalnost in samoiniciativnost fiz-	so gradilišča nekaterih okrajev finanč-	temveč zat0 da se zboliša kondicija’
ki upoštevajo posebnosti poedimh okra- kulturnikov SSD »Konus« v Konjtcan, na sredstva že nujno potrebovala.	,zf aa se ZD01Jsa Konaic«a
l-X^A™,kF.yeV—ki so sami zgradili športni bazen pred- za leto 1949 je Komite za fizkulturo teKmovalcev-
za leto 1948 je predvideval zgradnjo številnih fizkulturnih naprav (telovadišč, fizkulturnih domov in telovadnic, planinskih domov in koč, baze-
vodstvo ni doumelo. Vprašal sem nekoga od vodstva zakaj dnevno toliko vadimo, ko čutim, da sem vsak dan bolj utrujen, mesto odpornejši. Odgovor: »Država je dala milijone in sedaj
če zmore toliko kakor Francozi. Toda
prebivalstva, geografski in geološki pisanih dimenzij v celoti.
za dnem najlepše operete, da se nave- nika. Poznan je kot zelo preračunan ličam ure in ure poslušati najlepšo tekmovalec. Pred vsako izbirno tekmo glasbo, prav tako se naveličam naj- je prosil voljno v tečaju, prošnjo je
možnosti ^razvoja 'poe dinih° f? z kul? u ni i h	V Planskem letu 1948 Je bile.skupno ^kulturno zvezo Slovenije po pred- vadbi je torej lastni tekmovalcev jaz, iastnTh ižkulnjah vem/da" zadostuje" v k*U karkoli? DobirjeTed^	‘JRa“
panog, industrijskega središča itd. jf^in naprav dočim je bilo koncem" okrajev in MLO sestavil fizkulturni	USP	takpm nrimpr" ,H rtnl nono,np9a mi" 7nmpl spm pa	"”,pH"ipoa
pri vladi LRS v tesnem sodelovanju s Prvi vzrok čim večje svobode, pri iepšega snega in vadbe na njem. Po motiviral z navito nogo, prehlajenjem
zumel sem ga. Za borbo naslednjega dne je hotel biti spočit. Ni upal to bi ga vsi ostali
takem primeru tri dni popolnega mi-
Z ozirom na njihov pomen so bile ieto786 šeV‘gVa’dnjf s povprečno 50"% gradbeni "plan "in plan" kadrovT ki te- Drugi nič manjši vzrok pa je sledeči: rovanja in zaželim si zopet gibanja na vse gradnje razdeljene v tri skupine	dograditvijo. Izven plana pa je bila	melji na izkušnjah in statističnih po-	Tekmovalec, ki vadbo res sabotira,	snegu. Toda to ni mera za vsakogar,	naravnost reči, ker
t. j. v gradnje zveznega, republiškega	90 % dograjena vzpenjača v Kranjski	datkih preteklega leta, ter na perspek-	sabotira svoj uspeh in bo izločil same-	Vsak organizem je svet za sebe. Vadba	kritizirali. Pravilno bi morali	tudi	vsi
s r edTt v a ^ č r p a 1 £? 1 zj o dPg o*v a rja? o č' i?? "k re^	'Celokupna izpolnitev gradbenega	^^affli.kSr^em?8^neko2	cepm! ^	VrSlU	P°	“““	S3mem	^	Mvadto? kdor	‘pfb? ? v°zr?kom počit?
ditov odn. proračunov.	predvideval tizkulturni plan za leto	turnih objektov in naprav širom	LRS,	P^g^jas	k	vadbi,	to	ni	vec	vadba	z	Vprašal	bo	marsikdo,	kako	naj	se	ka	ostal	doma,	bi	mu	zavidali.	V	pri-
Iz zveznega proračuna se Je gradila	i948 znaša — po podatkih, ki jih je	ter je bil vskladen s fizkulturnim in-	veseljem, temveč je to služba, delo,	potem sploh vrši vadba. Tudi pri tem	meru prevelike vneme, ki je	značilna
120 metrska in 80 metrska skakalnica	Komite za fizkulturo pri vladi LRS	vsticijskim planom GO ESS zaradi ko-	zaposlenje. Kdor ne opravlja vadbe z	problemu je rešitev, toda vodstvo mora	dobrim tekmovalcem, mora trener	od-
v Planici," iz republiškega proračuna	v celoti zbral preko svojih fizkulturnih	ordinacije dela na gradiliščih in pra-	veseljem pa ne bo imel uspeha. Na	biti uvidevno. Smučanje v tečaju je	ločati o počitku in vadbi.
Stadion in drsališče v Ljubljani, sta-	referentov — 64%. Navedeni odstotek	vilnega planiranja razpoložljivih fi-	va[jbo se podam torej le tedaj, kadar	predvideno na primer za dobo 1 me-
dion v Kranju in bazen v Celju. Vse pa h, lahko bil in bi tudi moral biti nančnih sredstev.	____________________________________________________________
ostale fizkulturne gradnje lokalnega	višji, če bi posamezne fizkulturne or-	Fizkulturni investicijski plan in	plan
značaja pa so bile financirane deloma	ganizacije bolje izkoriščale pomoč, ki	kadrov za leto 1949. je torej	po-
1UI n.iav nrln H! O.ipv i,.	: ..	_*__i_____i: i„	u__:--- "
(Dalje)
iz proračunov MLO-jev odn. OLO-je v, j0 je vsestransko nudila fizkulturi na- stavlen, pristopiti je treba le takoj iz dotacij GO ESS po največ pa od- ša ljudska oblast, če bi tesneje sode- k njegovi realizaciji. Z delovnimi iz-visne od prostovoljnega dela fizkul* lovali s predstavniki ljudske oblasti kušnjami preteklega planskga leta, s turnikov in članov ostalih množičnih na okrajih, ter se tudi tesneje povezali podvojeno delovno disciplino in borbe-organizacij ter udarniškega zbiranja z množično organizacijo OF in LMS. nostjo vseh fizkulturnih organizacij in potrebnega gradbenega materiala iz pomankljiva organizacija dela, nebor- posameznikov, s tekmovanjem in ko-laslnih virov.	benost posameznih fizkulturnih orga- ordinacijo dela z ostalimi množičnimi
Kakor na drugih področjih družbe- nizacij in večkrat tudi oportunistično organizacijami na terenu, bomo v tret-
-	___i.    . i • ini,n AnLnnfn nnmnni nrl ftennia > n r>i nf' n rt iam lotu irncnnfjt rclrp nPtloiLn 1 r* h Ivo
Pregled po prvenstvu Slovenije v
namiznem tenisu
nisris se? toArsrus strjesas a—t.*
nenadil Coh, ki pred prvenstvom ni kazal dobre forme. V zvezi s tekmovanjem moških posamezno bi m oral omeniti visoko športno 7^1 vest tekmovalcev, ki jo nam naj lepše kaže primer starih društvenih tovarišev Bradeška in čoha Kljub temu. da je izid te igre odločal o prvem mestu Bradeška, .ie Čoh v igro
nega in	gospodarskega	živlienja, tako	čakanje	pomoči	od drugje	je	močno	jem letu gospodarske	petletke lahko	prvenstva je predvsem množična	ude-	ral	omeniti, da je	bil del prvenstva, za
prav lepi	uspehi	tudi	na	področju fiz-	nega	plana.	Gradbeni odsek	pri	Komi	ter si s tem zagotovili	celotno izvedbo eeej preiSctfa	števila udeležencev	na	-J—“*—■* --------------------------- rk—
kulturne gradbene dejavnosti, čeprav teju za fizkulturo je bil številčno pre- fizkulturnega plana	vseh turnirjih po osvoboditvi v Sloveni-
....... ...... ....	.... —	------------—	ji. Razveseljivo je dejstvo, da se 3. pr- ... ______ _____ _ .	_	___ .
znali in tudi obljubili da bodo zamu- venstva Slovenije niso udeležili le tek- Slovenije, zasigura večje število žogic. ,	fi-rtrnitnrna	movalci iz	znanih središč slovenskega	ki bodo temu tekmovanju primerne,
jeno popravili	z izgradnjo	Iizkulturne-	Uamiznega tenisa: Ljubljane, Celja, M a-	Tekmovanju je prisostvovalo dnevno
ga stadiona v Zagorju v 6 mesecih. Vse	ribora, Kranja	in Jesenic, kar je	bila	okrog 150 gledalcev, v nedeljo r »opoldne
množične organizacije	in partija bodo	redna slika na	vseh dosedanjih tekmo-	pa,	ko so bile na	sporedu finalne igre
Hrnštvn miriiiP v*n mn/nn mn- vanjih te vrste v Sloveniji, temveč so se okrog 300 gledalcev, sedaj	aiustvu	nuaiie vso	možno mo	ga udeležili	tudi tekmovalci iz tistih	Razen mnogih pozitivnih strani pa je
in materalno pomoč ter pod-	krajev, kjer	do sedaj ta športna pano-	tekmovanje pokazalo tudi eno negativno.
(Udarniki, 2 Gramatčikov (Udarnik), 3. Petrovič (Udarniki. 4. Korbar (Gregor-
mnSerd^eženi>6zuTtlti"S4r^lnT' Dru- ^ Kakor rečeno »o mladinci od prejšnje-
preden6raziišeDa % Se	o ^
ko veliko tekmovanje, kot je prveastvo ve 'inattne 18rre 0 le Drav mal zansta
Primer nepovezanosti Sizkislturne erganlzaclie z množičnimi organizacijami
sedaj
ralno
poro.
Vse delo in razvoj fizkulturne orga. nizacije je neločljivo povezan z delom
in problemi vsega našega splošno-po- poru, da jim podpiše pogodbo, s ka-litičnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Brez življenjskega kontakta z OF in njenimi sestavnimi organizacijami tudi fizkulturna organizacija kot sestavni del Osvobodilne fronte ne
■-#--- puro.	na ui bila razširjena, to. je Radovljice. .
—g:
tero bi prodal določeno površino zemlje. Povrh vsega je gradbeni odbor kupoval zemljo, ki naj bi služila obče-Ijudskiin namenom od raznih špeku-lantskih elementov po 35 din m , do-
To tekmovanje je bilo namreč za vrhunske igralce, ki so bili obremenjeni z elikira številom iger, prenaporno. Za Primer naj nam služi tov Strumbelj (Gregorčič), ki se ga je zaradi velikega
lahko zabredejo naše organizacije, če Za tekmovanje so se prijavili tudi tek- _  ______________ .. _
se izolirajo in odtegujejo vplivu po- movalci iz Tržiča in Zagorja, ki pa žal števila Iger, ki jih je moral odigrati v
iz neznanih razlogov na prvenstvo niso enem večeru, polastila omedlevica. Za-prispeli
Slovenski igralci In igralke pa so na
litičnih organizacij. Danes je bolj kot kdaj jasno, da lahko fizkulturne organizacija kot sestavni del OF edino uspešno rešuje prav vse naloge, ki so
tem prvenstvu pokazali, da so tudi pogledu kvalitete veliko napredovali. 1
more uspevati. To neizpodbitno dejstvo čim KLO plačuje za zemljo 2 din od pred njo le v najožjem sodelovanju in
kvadratnega metra. In še pri tej visoki ob podpori vseh množičnih organiza-ceni so se razni izkoriščevalci premiš- cij, zlasti zveze sindikatov in ljudske Ijali prodati svojo zemljo, ker so srna- mladine ter pod vodstvom naše Ko-trali da je cena prenizka. Medtem ča- munistične partije Prešern Igor som, ko je gradbeni odbor nakupoval
se je v praksi že sto In stokrat poka^ zalo kot edino pravilno m kot pogoj za uspešen razvoj fizkulturne organizacije.
Toda nekatere naše osnovne organizacije, predvsem razna društva, še vedno ne znajo ali ne smatrajo za potrebno, da bi vzpostavila tesno sodelovanje z vsemi množičnimi organizacijami, predvsem z OF, enotnimi sindikati, LMS itd. ZaZtZo je možno, da pride v konkretnih primerih do raznih nepravilnosti, nerazumevanja, pojavov ozkosti, konservativnosti, apolitičnosti in celo do obsurdnosti, za katere človek skoraj dvomi, da se danes še lahko pripetijo. Tipičen tak primer, ki kaže na popolno nesodelovanje z množičnimi organizacijami, se je zgodil pred kratkim v Zagorju. Tu je bilo lani ustanovljeno sindikalno športno društvo »Proletarec«. Glavni odbor sindikatov — fizkulturni oddelek, je gornjemu društvu odobril kredit v znesku 700.0U0 dinarjev za dvig fizkulturnega življenja, t. j. za gradnjo stadiona. V društvu se Je formiral poseben gradbeni odbor ki'je imel nalogo, da pravilno uporabi denarna sredstva za gradnjo novega stadiona. Toda kaj je ta gradbeni odbor napravil. Namesto, da bi omenjeno vsoto čimbolj koristno in ekonomično izrabil, t. J. uporabil za
to bi se moralo nrihodnjič tako obširno tekmovanie. ali omejiti na določeno število igralcev ali pa ra »deliti na dva dela. tako da bi se v prvem d el n vršila
ekipna tekmovanja, v drugem	delu pa,	jale za senuirskimi Hrv,, mesto je
ki bi sledil prvemu v določenem časov-	sedel Ahačič, ki je v teku tekmovanja
nem razdobju, pa M ee vršila	tekmova-	pokazal najboljšo formo. Njegove odlike
Organizacija	tekmovanja	je	bila	zelo	n ja posameznikov in dvojic.	Tako na	so: sigurna ofenzivna igra in za ofen-
dobra	In	je	zadovoljila	tako	tekmovalce	prvi kakor na drugi način, bi	se napor-
kot gledalce Spored pa se ni mogel do- nost tekmovanja znatno zmanjšala.
----,-i -- — Sedaj pa še nekaj besed o društvih tn
tekmovalcih samih Najboljši pregled o
i vu u avauioio . o.iuu	ucio, va rvv wn u jt »c v M1 ' cm uom * * v 11 ci
se predvsem opaža pri mladincih, ki ima- ekipna tekmovanja, v drugem delu pa. jale za semurskimi
jo vse izglede, da bodo slovenski namiz- ” ’ *	----- *----- ' ' ' ■	'-1
—' tenis dvignili na prejšnjo višino.
r\wi/ givumcc vjpui ovi	a v	iuvkvi
sledno izVa.iati zaradi tež koč, ki so stale pri odpovedi udeležbe »Poleta«.
zivnega igralca dovolj dobra obramba Drugo mesto je zavzel 15 letni G rama t-
so na-Ca-
zemljo, pa so bili že skoraj vsi lastniki zemljišč razlaščeni.
Poleg teh nepravilnosti Je društvena uprava zagrešila še eno, ko je plačala najemnino za stadion vaškemu špeku-lautn Mihelčiču. Denar za ta namen so vzeli tako rekoč od žuljev naših poštenih rudarjev, ki so prostovoljno delali pol dneva več ter poklonili svoj zaslužek društvu za gradnjo stadiona. Poudariti pa Je treba, da je omenjeni Mihelčič dajal med vojno svoje zemljišče okupatorju štiri leta v fizkulturne namene, ne da bi zahteval kakršno koli odškodnino.
Kaj nam nazorno kaze gornji primer? Prvič, da vse fizkulturne organizacije, od najnižjih do najvišjih, n" morejo pravilno in uspešno delati, če nimajo tesne povezave z množičnim, organizacijami. Komisija, ki je na licu mesta razkrila vse te napake, je u (ovila, da se Je vse to zgodilo br— vednosti krajevnega odbora OF, množičnih organizacij m partije. Drug-napaka, ki se ne bi mogla zgoditi hrt prve, t. j., če bi bilo društvo dobi
«
sovni razpored so dobili vsi tekmovalci moči posameznih društev dobimo, ako in .ie na ta način ve a k tekmovalec točno društvo dobi za vsako prvo mesto, ki ga
vedel ob kateri uri in na kateri mizi igra. Dobro bi bilo. da hi se to prakticiralo tudi na drugih tekmovanjih. Gle-ialcem so bile na razpolago velike tabe-
zasede. 5 točk za drugo 3 točke, za tretje 2 točki, za četrto 1 točko- za delitev 3.-4 mesta pa 1 *	i—
na ta način izgloda:
1.5 točke. Lestvica
Kladivar Enotnost
3
5 2 • 5 10
ll
6.5
4.5 37.5
Udarnik Gregorčič -	1
-	2
5	3
Krim
2
Železničar LJ.
moške ekipe 5 ženske ekipe 3 mladinske ek. —
>, moški pos.	4
ženske pos. 1 mlad. pos — moške dvoj 5 ženske dvoj 3 mlad. dvoj. — mešane d.	5
skupaj 26
Društva so dosegla v posameznih d is- neizenačena. Ugodno Je presenetil a _no v i> plinah naslednje uspehe:
.................... ’AK 1 K INI ir. sestav_______ ..
do z vestnim treningom dosegli še lepe uspehe Četrto mesto je sicer lep uspeh vendar so ga
čikov. katerega glavno orožje ie zelo dobra obrambna igra. Sledita jima ofenzivni Petrovčič in defenzivni Korbar.
Ženske posamezno: 1 Pogačar (Enopt-nost), 2, Urbar (Enotost), 3. Sevšek (Enotnost). 4. Rihtar (Kladivar) Prvenstvo je ponovno osvojila Pogačarjeva Niena glavna odlika je velika vztrajnost v obrambi Oporekati bi si ji mogla le neresnost. Sledita ji dve izrazito ofenzivni igralki. Urbarjev« in Sevškova- Obe pa kažeta premalo sigurnosti, Urbarjeva pa tudi Dremalo volje. Četrto mesto Rihtarjeve ie zasluženo
S G.
8
1,5
24,5
1
3
1,5
3
Smučarji Krima so obiskali Dolenjsko
i
Mitške ekipe: 1. KLADIVAR. 2. ENOT-)ST. 3. KRIM, 4 GREGORČIČ
Skipa Kladivarja ki ,ic na tem pr ven-
vn zaradit odsotnosti Bogataja nastopi- mlasiincev iz Radovljice, precej oslabljena, je kljub tem n po-lovno osvojila prvo mesto. Težko borbo e vodila ekipa v polfinalnem srečanju Krimom Kljub temu da sta za ekipo trima nastopila samo dva igralca je
OB priliki izleta mladincev smučarske sekcije Krima c Velike Lašče v začetku neizenačena, ugoono je prosenem« „w„ ianuarja 1949 so	prire-
formirana mladinska ekipa Enotnosti. If*1 n? ifm ',»h’F,«* mladine fn^nfnnfni Sestavljajo jo nadarjeni mladinci,.ki.bo-	ufTo^]
pionirji na 1 km Približno 200
Krima 2.5 km
gledalcev ie z zanimanjem spremljajo potek tekmovanja. Tekmovalo je '18 mladincev in 20 pionirjev Doseženi rezultati -o bili sledeči:
Mladinci: Uflnikar Martin 7:55. 2. Skar-
KLadivarju uspelo zmagati le s tesnim gen j. fznenadila le zelo dobra ftrra Ul •ezultatom 5:4. Ekipa Krima ie pokazala 6ar.1a (Železničar Li). ki je nudil Bra-
zasedli le s pomočjo žreba.
Moški posamezno: 1 Strojnik R, (Enotnost) .2 Bradeško (Kladivar): 3 Podob-
nik (Krim): 4 Coh (Kladivar)	la “JaneT 8:20,'' 3."“uermnta' Dušan "Š:2L
Do polfinala ni bilo večjih p resen e- 4 iinikar Aloji k:6>i. 5 Korelovič Peter .........................................9:06
m cKono.mt.iu	ZT ' Z povezado z OF, sindikati in LMS, J
nabavo surovin m mat«rtJa.a ki ga Je ^ da Rrad[;eni odbor nl znal pr.,.
nemogoče drugac	^a(j zemljj. vilno uporabiti odobrenega kredita,,
ŠLa kjer 5 bi stal bodoči stadion 'ampak je šel po skrajno oportunistični No pa to še ne bi bilo najhujše. Toda poti in pričel kupovati zemljo po vi-odbor je zemljo kupoval od raznih špekulantov, vaških mogotcev, kulakov
in celo od župnika. V enem samem iz-	n
jemnem primeru je bil lastnik zem- namene, kakor e gradnja fizkulturne-Ijišča upravičen na odškodnino. Prišlo sa stadiona, lahko dobi zemlja drugn
šokih cenah od vsemogočih špekulantov, kulttških elementov in slično, čeprav je jasno, da se za občeljudske
ia tem prvenstva zelo dobro igro in ie
ijen pl asm a n več kot zaslužen. Enotnost.	.•... » .
:atero se je smatralo zn najresnejšega iger preseneča gladka f.3:ft) zmaa-a 'ona lasnrotnika Kladivarja. nl dosegla pričakovanih rezultatov in ie bila v finalu občutno poražena. Gregorčič ie zasedel
un«lo. ki mu pripada. y	---- ----------
Ženske ekipe: 1. ENOTNOST. 5 KLA- ga nasprotnika s 3:2 flTVAR. 3 GREGORČIČ 4 ŽELEZNI- 7,mBsa strojnika je popolnoma
ČAR (LJ.).	-	-------'------------,:'
Enotnost se ie pokazala kot naša daleč
dešku močan odpor in izgubil le s tesnim rezulatom 2:3 Izmed polfinalnin preseneča gladka (3:3) zmaga Čoha nad dr. Krečičem (Enotnost) Nadenša polfinalna igra ie bila in fttrnmbljem (Oergorčič) Mlademu Po dobniku je uspelo premagati rutinirane-
................. zasl n
žena. V svojem originalnem načinu igre ie pokazal veliko sigurnost Z istim šte-
Stran ?
R7KULTURNI TEDNIK
potom, n. pr. z razlastitvijo.
Komisija, ki je na terenu pregledala vse nepravilnosti, je stvar predočila posameznikom, ki so svojo zmoto in napaki uvideli ter samokritično pri-
/ tv-

naihoitša ženska ekipa. Ekipi Kladivar- vilom točk. le s slabšo razliko setov mu --- Oreo-orčiča sta zasedli pričakovani sledi Bradeško Tildi on je pokazal zla-• •	•-	3— sti proti Strojniku zelo dobre Igro
Tretie mesto -ie za bivšega mladinskega prvaka Slovenile velik uspeh. Pokazal je zelo dobro ofenzivno irgo medtem ko ie v obrambi še nekoliko šibak V igri n roli Bradešku ie vodil že z 2:3. kasne ie na |e zaradi poman.ikanln kondicije igr"
lesti Četrto mesto predstavlja za d runo tinhl lanskega Železničarja velik
Mladinske ekine: 1. UDARNIK. 5 GRE-owif z ENOTNOST. 4 RADOV-
• • tr> v
p,.,.n	hr- z • veslih naporov *a-
zavzeUi ^ekipn^Gregorčičm "ki Va'1 je^zelo selo dobro "igro je na tern prvenstvu iz-
ppl,O' izsruMl. S Domišljeno in 'taktilno smučarskega kadra
Pionir n i Sienečar Drago 4:29. 2 Križ Jure 4:31 3 Pogačar Janez 4:34, 4. Kramar Janez 4:45. 5. Breznik Gabriel 4:55.
Prireditev je dobro uspela ter je dosegla odobravanje Laščanov Želeti bi bilo da hi tudi ostali nudili čim ve-6 vakih prireditev na deželi da bo prodrl naš smučarski šport v vsako vasico ler bomo na ta način dobili Čim več
Pungartnik Peter.
Telovadna zveza Slovenije
vzgaja mlade, nove kadre
Telovadna organizacija se je že od vsega začetka zavedala, kakšne važnosti je za njen obstoj in uspešen razvoj zadostno število dobrega in mladega strokovnega kadra. Zato je danes prvenstvena pažnja posvečena predvsem usposabljanju mladih prednjakov, ki bodo po opravljenih tečajih sposobni voditi strokovno delo v svojih društvih.
Od svojega obstoja, t. j, od maja 1948 je Telovadna zveza izvedla že vrsto uspelih tečajev, zlasti v zadnjih časih. Tako je bilo v mesecih decembru in januarju izvedenih 5 tečajev v republiškem in 5 v okrajnem merilu. Zveza je izvedla v novembru tečaj za moške voditelje, katerega se je udeležilo 18 tečajnikov. Decembra je bil tečaj za vodnice ženskih oddelkov s 23 udeleženkami, januarja pa za pio-
gem in tretjem delu vadbene ure. Nekoliko se sicer lovi v poveljih, toda pozna se ji, da se je za uro resno pripravila in na tečaju mnogo pridobila. Za njo pride na vrsto tovarišica Boža, tretji del ure pa prevzame Franci. Mlad, resen in prikupen fant iz Murske Sobote. Ob zaključnih izpitih je bil najboljši. Hitro razdeli vse tečajnike v dve vrsti. Ena vrsta ima akrobatiko, druga pa neko igro. Telovadci se postavijo drug proti drugemu in sklenejo roke, eden se vleže na sredo, nakar ga! ostali na štetje mečejo v zrak. Igra povzroča mnogo smeha in zabave. Zaključni, četrti del vodi Miro. Sedaj se morajo telovadci razvedriti in sprostiti od prestanih naporov. Zato jim da Miro veselo igro. Sproščen in vedno glasnejši smeh zavlada po telovadnici, vseh se polasti razigranost, naenkrat so res »pionirji«, love se v krogu in tekajo po telovadnici. Kar ne morejo končati. Se celo profesorica Mira in yodja tečaja Marjan, ki je sicer običajno resen, se ne moreta ubraniti smeha, ko gledata to razigrano mladino. Toda tudi zabave mora biti konec. Ostro povelje in že se vsi postavijo v vrsto. S korakanjem okoli telovadnice in veselo pesmijo je zaključena ura.
Medtem ko tov. Mira razlaga tečaj-
nikom njihove pomanjkljivosti pri praktičnem nastopu, gledam na umik. Kaj vsega se ne učijo? Splošna telesna vzgoja, redovne in proste vaje, terminologija, metodika, organizacija, prva pomoč in higijena, politične ure, izdelava primitivnega orodja in še mnogo drugih stvari. Težišče vsega dela je na tem, da se tečajnike čimbolj, priuči samostojnemu praktičnemu delu, da znajo organizirati uro splošne telesne vzgoje po naprednih, znanstvenih principih s čimbolj skromnimi sredstvi, to je: brez glavnega orodja in telovadnic.
Povprašal sem vodjo tečaja tov. Marjana, kako je kaj zadovoljen s tečajniki. Tovariš Marjan mi je odgovoril, da zelo. Vsi od kraja so disciplinirani in pazljivi ter se marljivo učijo. Najvažnejše je, da so se vsi z ljubeznijo in resnostjo oprijeli-dela ter predstavljajo dober kolektiv, v katerem drug drugemu pomaga k čim hitrejšemu in čim uspešnejšemu napredku. Na ta način so dani poglavitni pogoji, da je tečaj uspešen.« Naloga naše organizacije je, da tem mladim ljudem sedaj nudimo stalno pomoč, da jih nadzorujemo in vsmerjamo pri njihovem delu, pri postopnem dviganju na vedno višjo stopnjo znanja in sposobnosti,« je tov. Marjan zaključil svoje pripovedovanje.
P. I.
kordu za nekaj manj kot 8 m. Ce bo še naprej nadaljeval s sistematičnim treningom, je nedvomno, da bo tudi prihodnje leto Mirko ponovno pripravil presenečenje jugoslovanskim in svetovnim športnikom.
Njegova športna pot gre strmo navzgor. Sele tri leta meče kopje. V prvem letu je bil najboljši v državi, v drugem letu je postal državni rekorder, tretje leto pa je že najboljši na Balkanu.
Drzni podvigi naših alpinistov
Planinstvo zavzema pri nas vedno večji razmah. Znano je, da je Triglav štel preteklo leto prvič v svoji zgodovini 10.000 obiskov. Vzporedno z razvojem planinstva dosegajo tudi naši alpinisti vedno večje uspehe. Smeri in stene, ki so prej dolga leta samevale, štejejo danes vedno več ponovitev. Na vrhove, ki so bili prej pozimi zapuščeni, vodijo danes številne sledi. Potrebno je, da zabeležimo te uspehe naših alpinistov v planinski literaturi in tudi v dnevnem časopisju. Preprečiti rnora-
Komandiv tanka je postal metalec kopia
nirske vaditelje, na katerem je bilo 31 tečajnikov in tečajnic. Razen tega je Zveza izvedla v januarju 3 smučarske tečaje. Prvi je bil na Golteh za vodnike in organizatorje smučanja v telovadnih drušvtih. Udeležilo se ga je 22 tečajnikov. Drugi in tretji sta bila na Krvavcu, in sicer za najboljše mladince in mladinke v vajah na orodju. Obeh se je udeležilo 23 tečajnikov.
Razen zveznih tečajev ze bilo v zadnjem času tudi mnogo okrajnih tečajev, in sicer 5 do 14dnevnih. Uspešne tečaje so izvedli okraji Gorica, Jesenice, Poljčane, Celje, Mozirje, Ptuj in Ljutomer. V bližnji bodočnosti bodo tečaji še. v okrajih Dravograd, Gor. Radgona, Novo mesto, Kamnik, Murska Sobota, Krško in Trbovlje. Poleg tega ima že več mesecev večerne tečaje okraj Ljubljana-okolica. Ako seštejemo kader iz -zveznih in okrajnih tečajev, je bilo v zadnjih dveh mesecih usposobljenih preko 200 novih, mladih prednjakov, kar je vsekakor lep uspeh.
Mnogo tečajev je izvedla Telovadna zveze z izdatno podporo in pomočjo ter tesnim sodelovanjem Glavnega odbora sindikatov. Tako je bil zelo uspešen tečaj v Rogaški Slatini za polj-čanski okraj in na Jesenicah za isti okraj, katerega se je udeležila predvsem delavska mladina iz tovarn.
EN DAN MED TEČAJNIKI V NARODNEM DOMU
No, sedaj pa stopimo še nekoliko med tečajnike in tečajnice, ki so prišli iz vseh krajev Slovenije, da si pridobe potrebno znanje, s katerim bodo lahko vzgajali našo mladino.
Grem po stopnicah v telovadnico v Narodnem domu. Ze od daleč slišim korakanje po dvorani in razna povelja. Odprem vrata in stopim v telovadnico. Tečajniki so ravno pri praktičnem nastopu. Imajo uro splošne telesne vzgoje. Vsak tečajnik ali tečajnica^ mora voditi tisti del ure, za katerega * je določen.
Prvi del ure ^plošne telesne vzgoje obsega ogrevalne vaje. Tovarišica Mara. ki vodi ta del, si je dobro zapomnila. da mora v tem delu telovadce čimbolj razgibati in ogreti, da je telo že pripravljeno na napore v dru-
Običajno postane tankist dober traktorist ali pa obratno, da iz traktorista postane dober tankist. V našem primeru pa je popolnoma nepričakovano iz komandirja tanka postal metalec kopja. Toda ne običajen metalec kopja, temveč rekorder, državni prvak, balkanski prvak in končno četrti na svetovni listi v letošnjem letu.
Armija veliko nauči naše ljudi. Nauči jih pismenosti, vzgaja v duhu kolektivizma in tovarištva in končno izpopolnjuje jih tudi v fizkulturi.
Mladi kmet, ki je vzel puško v roko, da bo pregnal sovražnika z zemlje in ki je na kapo pripel partizansko peterokrako zvezdo, ni takoj po osvoboditvi ponovno vzel plug v roke. Namesto pluga njegove krepke roke že tri leta čvrsto držijo kopje in še nekaj — državni rekord.
Govorimo o Mirku Vujačiču, atletu Partizana, ki od vseh jugoslovanskih športnikov najdalj meče kopje. S fiz-kulturo se je pričel baviti v Armiji takoj po osvobojenju. Najprej je metal bombo, pozneje pa se je specializiral za kopje, kjer je dosegel danes neverjetne uspehe.
Rodil se je na vasi. V vojni je imel najprej puško v rokah, metal prave bombe, pozneje pa je sedel v tank in v kratkem času postal njegov komandir. Po osvoboditvi je pred vsearmij-skim zletom pričel gojiti šport. Najlažje mu je šlo od rok metanje bombe, ki jo je metal najdalj od vseh svojih tovarišev v edinici. Zaradi tega uspeha je prišel na vsearmijski zlet.
2e prvi met je pričal, da je Mirko velik talent. In kadar človek dobro meče bombo in poleg tega poseduje še športni talent, potem je skoro sigurno, da bo dobro metal tudi kopje. Mirku so razložili, kako se drži in kako se meče kopje. Prvi met, si je bil v resnici nespreten in nevešč, je napravil veliko presenečenje. Vujačič je v svojem prvem metu — ko je prvič prijel
kopje v roko — vrgel najdalj od vseh jugoslovanskih športnikov po osvoboditvi. Kopje se je zarilo v zemljo 61.72 m daleč od njega.
Toda marsikdo bi pričakoval, da so se po tem uspelem metu vrstili uspehi za uspehom. Toda temu ni bilo tako. Mirko je moral vse leto trdo delati, učiti se tehniko metanja, sistematično trenirati in šele po vsem tem je ponovno uspel, da je dosegel isti rezultat. To je bilo v Zagrebu leta 1947., ko je njegovo kopje ponovno preletelo daljino 61.72 m.
Sele na Svetovnem mladinskem festivalu v Pragi je Mirko Vujačič izboljšal svoj rekord, ki ga je dosegel v prvem metu, toda le za 3 cm. Osvojil je tu prvo mesto in vrgel kopje 61.75 metrov. Tu se je zopet zapazila njegova surovost v metanju. Slog še vedno ni bil dovoljno izglajen. Potrebno je bilo, da je še naprej nadaljeval s sistematično delom in da ga je nadziral dober trener, ki bi iz njega napravil odličnega atleta. In to je bil madžarski trener in eden najboljših metalcev kopja v Evropi Varszeghi.
Toda učenec je hitro napredoval in v par mesecih se je pokazalo, da je boljši od učitelja. Varszeghi ga je naučil vse potankosti metanja kopja in uspel, da v zelo kratkem času pojasni Mirku vse finese v metanju kopja. In že na prvih balkanskih srednjeevropskih igrah je Vujačič osvojil prvo mesto ter premagal svojega učitelja Var-szeghija. Njegov rezultat, ki je na tem tekmovanju znašal 66.22, je bil skoraj za 2 m boljši od starega jugoslovanskega rekorda.
Tbda s tem uspehom Vujačič ni bil zadovoljen, niti ni ostal pri tej daljini. Res je, da je na letošnji olimpijadi Varszeghi bil četrti, Mirko Vujačič pa šele sedmi. Toda ves trening naših' atletov je bil usmerjen v letošnjem letu tako, da so dosegli višek svoje forme šele po Olimpiadi in da so se pripravljali za balkanske srednjeevropske igre, ki bi morale biti v Beogradu. V pripravah na te igre (ki se na žalost niso vršile) je Mirko Vujačič presenetil trenerja in vse športnike Jugoslavije. Na tem tekmovanju je njegovo kopje preletelo mejo 70 m, ki jo lahko smatramo za mejo mednarodnega razreda metalcev kopja. Njegov rezultat 70.86 m ni bil samo nov balkanski rekord, temveč celo boljši rezultat od zmagovalca letošnjih olimpijskih iger. Da je bil Vujačič na koncu letošnje sezone res v odlični formi, je dokazal še na drugem mitingu v Nišu, kjer je ponovno vrgel .kopje preko 70 m.
Svetovni rekord v metu kopja drži Finec Nikkanen z 78.70 m. Naš Mirko Vujačič se je približal svetovnemu re-
Vzhodna stena Stenarja — zimska stran
mo, da bi se ponovil sličen primer kot se je lansko zimo. Znani ljubljanski alpinist je štirikrat naskočil zasneženi severni raz Kukove špice, da bi preko njega izvedel prvi zimski vzpon, a mu je nameravano turo vedno onemogočilo slabo vreme in neugodne snežne razmere. Sele poleti je ta plezalec zvedel, da je bil raz prav v tej zimi že tretjič preplezan.
Prvi zimski vzpon skozi Okno v Zadnjem Prisojniku in preko vzhodnega grebena Prisojnika.
Mladi alpinisti Blažej, Vojsk in Šuštar, člani alpinističnih odsekov Jesenice, Celje in Mojstrana so v soboto dne 29. januarja izvedli pod vodstvom Uroša Zupančiča prvi - zimski vzpon skozi Okno v Zadnjem Prisojniku. K temu Oknu so pristopili po zasneženem grebenu od škrbine med Razorjem in Pristojnikom ter nato nadaljevali plezanje po grebenu proti vrhu. Dva navpična stolpiča, imenovana Zvonika, so obšli po globoko zasneženi in zelo izpostavljeni polici na severni strani gore. Polica jih je privedla zopet na greben, po katerem so ob pol enih popoldne dosegli vrh. Ker je omenjena četvorica napredovala .v zelo hitrem tempu je za vse plezanje od škrbine do vrha potrebovala le 4 ure. Plezalci tega vzpona ne cenijo preveč visoko; klasificirajo ga s tretjo težavno stopnjo. Vse težavnosti plezanja so razporejene na šest težavnostnih stopenj; z zadnjo stopnjo so označene smeri, ki so preprezljive le s skrajnim naporom in 'z zadnjimi močmi plezalca. Takih zimskih smeri doslej pri nas še ni, zato predstavlja navedeni vzpon lep uspeh naših plpinistov.
Prvi z/mski vzpon preko vzhodne stene Stenarja.
Dan kasneje, v nedeljo 30. januarja je jeseniška trojica Krušic, Šilar in Koblar izvedla prvi zimski vzpon preko zasnežene stene Stenarja. Stenar je s svojo impozantno vzhodno steno vzbudil gotovo občudovanje vsakega turista, ki se je povzpel skozi dolino Vrata k Aljaževemu domu. Plezalce je pri plezanju občutno oviral sipek sneg, ki ni dovoljeval sigurnih stopinj in je znatno otežkočil hitro napredovanje. Velika je bila tudi nevarnost, da bi plezalci s svojim premikanjem sprožili v steni plaz. Tudi. ta. vzpon je ocenjen s tretjo težavnostjo stopnjo; čas plezanja znaša 8 ur.
DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČANJU ZA LETO 114S.
I.
Prvenstvo v tekih in skokih
Prvenstvo se bo vršilo v Delnicah po sledečem razporedu:
18.	febr. 11)49 tek članov na 18 km samostojno in za kombinacijo; tek mladincev na 5 km.
19.	febr. 1949 štafetni tek 4 X10 km za člane1: tek na 5 km za članice; tek na 3 km za mladinke.
20.	febr. 1949 skoki članov za klasično kombinaeiio; skoki članov samostojno; skoki mladincev samostojno.
21.	febr. 1949 partolni tek mladincev 4X5 km
Tekmovanje je za posameznika razen patrole in štafete ter imajo pravico nastopa tekmovalcev iz 2. razreda, ki bodo izbrani na podlagi republikanskih prvenstev.«
Slovenija bo poslala za teke še: 8 članov, 5 članic. 8 mladincev in 5 mladink, za skoke pa: 10 članov in 10 mladincev; ter p» tri ekipe za štafetno tekmovanje in oaitroilno tekmovanje.
Ekipa štafete ima 4 tekmovalce in 1 rezervo. Ekipa patro-le ima 1 vodjo ekipe in 3 člane ter eno rezervo.
Skoki bodo na skakalnici za 50 m.
II.
Prvenstva v alpskih disciplinah
Vršilo se bo na Kopamiiku po sledečem sporedu:
26 febr. 1949 smuk za člane, članice, mladince in nimladinke.
27. febr. 1949 slalom za vse tekmovalce in tekmovalke.
Tekmovanje je posamično in imajo pravico nastopa tekmovalci zveznega in 1. razreda, iz 2. razreda iz teritorija SZS pa še: 10 članov, 5 članic. 10 mladincev in 5 mladink, ki bodo izbrani na podlagi prvenstev Slovenije-III
Smučarska zveza Slovenije bo pozvala s posebnimi dopisi vsa društva, katerih tekmovalci bod-o lahko nastopili na drž. prvenstvu, da prijavijo upravičene tekmovalcev. Odhod posameznih ekip v Srbijo in na Rrvatsho bo skupen pod vodstvom delegata SZS.
Smučarska zveza Slovenije.
RAZPIS TEKMOVANJA V VAJAH NA ORODJU
»TURNIR MEST«
Po tekmovalnem programu v vajah na orodju za leto 1949 razpisuje Gmnastični savez Jugoslavije tekmovanje v vajah ua orodju pod naslovom »Turnir mest«
1.	Zvezno tekmovanje »Turnir mest« se vrši v Sarajevu 20 marca 1949. 1.
2.	Program tekmovanja obsega:
a)	Člani zvezni.razred: poljubna sestava na drogu, bradlji, krogih, konju z ročaji, preskoku čez konja in prosti vaji; obvezna sestava na drogu — prva vaja po razpisu za 1. 1949. na konju z ročaji — vaja za 1. 1949; skupno 8 vaj.
b)	člani I. razred: poljubne sestave na drogu, bradlji, preskoku čez konja in prosti vaji; obvezne sestave na konju z ročaji —; vaja za leto 1949 v obe strani in krogi — prva vaja za leto 1949 Skupno 7, vaj.
c) Madincl I. razred: obvezna prosta vaja za leto 1949. a na drogu, bradlji in preskoku čez- konja ena od predpisanih obveznih vaj za I. razred za leto 1949 po svobodni izbiri vsakega posameznika Skupno 4 vaje.
dl Članice zvezni razred, I. razred in nladinke I. razred: poljubne sestave: na 'isoki gredi, dvovišinski bradlji in proti vaji; obvezne sestave: na krogih v
gugu m preskokih . c z o-ziroina kozo, predpisane za odgovarjajoče razrede za leto 1949. Skupno 5 vaj. _
Vse poljubne sestave morajo biti po težini enake obvezni vaji v odgovarjajočem razredu, dovoljeno je izbirati v celini tudi obvezne vaje predpisane za dotični razred
3.	Sestava vrste:
Vrsta šteje za savezni razred članov in članic najmanj 3 a največ 5 tekmo-valcev(-lk).
Vrsta za I. razred članov, članic, mladincev in mladink šteje najmanj 5 a največ 8 tekmovalcev (-lk).
Za oceno vrste se računajo uspehi najboljših treh tekmovalcev(-lk) za savezni razred in najboljših 5 tekmovalcev (-lk) za I razred članov, članic, mladincev in mladink. Uspehi ostalih tekmovalcev se upoštevajo pri oceni posameznikov(-ic).
Vsako mesto lahko pošlje na tekmovanje samo eno vrsto iz vsakega razreda. V kolikor niso vrste popelne, morejo tekmovati tudi posamezniki(-ce). katerih uspehi se štejejo v oceni posame-znikov(-ic).
Vrsta mora biti sestavljena iz pripadnikov telovadnih društev v kraju oziroma okraju
Uspeli in prvenstvo mest se proglasi za vsak razred posebej.
4.	Prijave:
Prijave vrst posameznih mest pošljite Telovadni zvezi Slovenije, odboru za vaje na orodju najkasneje do 1. marca 1949 Mestni oziroma okrajni telovadni odbori izvrše do 1. marca izbirne tekme na teritoriju svojega okraja in prijavijo poimensko vrsto za vsak razred in oddelek. Kasnejše prijave se ne bodo upoštevale,
5.	Ocenjevanje se vrši po navodilih, objavjijenih v prilogi »Opšte fizičke obrezovanje« št 3—4 1949.
6.	Obleka tekmovalcev: vsi tekmovtlcl ene vrste morajo biti enako oblečeni.
Telovadna zveza Slovenije.
RAZPIS
NOGOMETNEGA TEKMOVANJA ZA ZIMSKI POKAL NZS
Nogometna zveza Slovenije razpisuje pokalno- tekmovalne za zimski pokal NZS. Pravico udeležbe imajo moštva članov obeh Slov. lig ia ligaško moštvo Odreda. Tekmuje se po enojnem cup sistemu na izpadanje. Prijave se spreje- / majo izključno samo do srede 9. t. m. opoldne Zadostuje brzojavna prijava. Tekmovanje se prične v nedeljo 13 t. m. po predhodni objavi nasprotnikov v dnevnem časopisju. Pri tekmovanju veljalo pravila in pravilniki Futbalskog eaveza Jugoslavije.
Domače moštvo (prireditelj) plača gostujočemu moštvu vožnjo, kosilo to večerjo. čisti prihod od tekme si delita obe moštvi na polovico.
Zmagovalec tekmovanja prejme pokal NZS v trajno last.
Nogometna Zveza Slovenije.
OBJAVA
Na prošnje posameznih društev za znižanje kazni igralcev kaznovanih po Disciplinskem odboru NZS objavljamo sledeče:
Izvršni odbor NZS bo obravnaval samo prošnje in pritožbe, vložene v določenem roku. ki je predviden po Disciplinskem pravilniku NZJ	*
Vse ostale prošnje in pritožbe so brezpredmetne.
Nogometna zveza Slovenije.
RAZPIS POKALA LIGAŠKEGA NAMIZNOTENIŠKEGA TEKMOVANJA
ZA L 1949
Ljubljana je usvojila 2000 ftzkuiturnih znakov
Mestni telovadni odbor — center tekmovanja za fizkulturm znak, je v novembrskem roku 1947-48 razdelil 2U29 lizkulturnih znakov. Od tega je 98 tekmovalcev osvojilo zlati znak, 169 srebrni znak, ostali pa so osvojili bronasti ali mladinski lizkulturni znak. V vseh rokih skupaj pa je sedaj v Ljubljani osvojenih 3.4U6 lizkulturnih znakov. Število osvojenih znakov bi se znatno povečalo, Ce bi vsi, ki so se prijavili k tekmovanju za lizkulturni znak, tudi do konca vztrajali.
Pri Mestnem telovadnem odboru — centru tekmovanja za lizkulturni znak se je ponovno prijavilo 3000 pripadnikov telovadne organizacije v Ljubljani. Fizkulturna značka dosega svoj smoter, kajti v bodoče si ne bomo mogli predstavljati lizkulturnika brez znaka, ki je dokaz sposobnosti in ak-
tivnega delovanja polju.
na lizkulturnem
Dučitr so telovadna društva izpolnila svoj plan tekmovanja za fizkul-turni znak, so športna društva v Ljubljani pokazala zelo malo zanimanja in v tekmovanju popolnoma izostala. Treba je, da vodstva športnih organizacij posvetijo več pozornosti tekmovanju ter postavijo komiSile za tekmovanje, da bodo športniki tudi tekmovali in si osvojili znake.
Po telovadnih društvih in po šolah se bo začelo tekmovanje za pionirski lizkulturni znak, katerega pionirji že težko pričakujejo. S tesnim sodelovanjem Mestnega telovadnega odbora in pionirske organizacije bo jjostal pionirski lizkulturni znak vazna mobilizacijska sila za vključitev še ostalih pionirjev v telovadna društva.
PROPOZICIJE
1 Tekmovanje se vrši: a) moška moštva, b) ženska moštva, cl mladinska moštva.
2.	V disciplini pod c) imtjo pravico nastopa mladinci letnika 1931 in mlajši. Mladinci lahko tekmujejo samo v mla-, dinskih ali seniorski disciplini.
3.	Pravico udeležbe liga tekmovanja imajo vsa društva in klubi pravilno registrirani pri NTZS.
4.	Tekmovanje se deli v dva dela; spomladansko in jesensko, ter se tekmuje tako, da odigra društvo eno tekmo doma, drugo gostuje pri društvu, s katerim je tekmo že odigralo doma
5.	Tekmovanje se vpiše po »istemu vsak z vsakim
6.	Kdor oil sodelujočih dvakrat izostane. se ga črta od nadaljnega tekmovanja — odložitev termina ni dovoljena.
7.	Domača društva so dolžna preskrbeti žogice.
8.	Prijave je treba poslati najkasneje do 12. 2. 1949 na naslov NTZS Ljubljana, Tabor Društva se lahko prijavijo v eni. dveh ali treh disciplinah.
9 Red tekmovanja bo objavil po tem terminu NTZS.
10.	Prvoplasira.nl prejmejo naslov prvaka liga tekmovanja za 1. 1949 in pre-lihodno pokale, kateri pridejo v trajno last, če ga društvo trikrat osvoji.
11.	Tekmovalci morajo nastopati v predpisanih dresih.
12	Gostujočemu društvu je domače društvo dolžno preskrbeti hrano in stanovanje.
13	Zmagovalno moštvo mora poslati poročilo z zapisnikom najkasneje 4 dni po odigranju dvoboja.
14. Pravico eventuelnih sprememb ima NTZS.
IZ ŠPORTNE MEDICINE
Dr. Sel Alojzij:
Mišične otrdline pri športnikih in telovadeh
j
			
Ze v prejšnjem stoletju so zdravniki vedeli, da se razna trda boleča mesta v mišicah, ki -nastajajo zlasti po Pfhhladih in poškodbah dajo odstraniti z masažo. Te mišične otrdline — myo-gelose — ne smemo zamenjati s krčenjem mišic pri tipanju na raznih obolelih mestih nad notranjimi organi, n. pr. vnetju slepiča itd., .ker imajo mišične otrdline svoj vzrok v organski izpremembi mišice.
Pri različnih boleznih se pojavijo otrdline v posameznih mišicah. Eno tako večjo bolezensko skupino tvori akutni in kronični revmatizem. Pri drugi, po izkušnjah verjetno še večji skupini, pa je vzrok akutna in kronična pre-tegnitev dotičnih mišic. Tretjo skupino, pri kateri se najdejo mišične otrdline v velikem številu raztresene po vsem mišičnem aparatu pa tvorijo bolezni z motnjami v presnovi.
V mišicah trupa nastajajo okrogle otrdline v veličini 1—5 cm premera, v dolgih mišicah okončin vretenaste oblike veličine koščice breskve, slive, do veličine kokošjega jajca. Manjše otrdline, ki se včasih tipajo so le ostanki, ki se tudi z masažo ne dajo odstraniti v večini slučajev ter jih tvorijo mala brazgotinasta mesta mišičnih vlaken.
Pri napornem delu se nabere pa gotovem mestu v mišici preveč odpadlih snovi (snovi utrujenosti) in to predvsem tamJ kjer je krvni obtok moten ali že sicer slab torej ob prirastišču ali izhodišču mišice in na robovih mišice. Motnje v cirkulaciji zadržujejo odplavlianje produktov presnove iz mitičnega tkiva.
Mišične otrdline na spodnjih okončinah tvorijo v tem pogledu posebno interesantno poglavje, ker nastanejo v večini primerov posredno, vsled defor-mitet in napak v stopalu in skočnem sklepu. Po velikem gorskem potovanju, po napornih telovadnih vajah, po dolgotrajnih tekih, po daljšem jahanju itd. če ni bilo predhodnega treninga, nastopijo hude bolečine v prenapetih mišicah; nakar je možno vedno dognati v teh mišicah myogelose. V fizioloških poizkusih na živalih se po polurnem faradičnem draženju mišic, na nogah napravijo mišične otrdline. Take mišične otrdline pa nastanejo tudi pri kronični prenapetosti mišic. Ni potrebno, da bi bila trenutna prenapetost mišice zelo velika, ampak, če se dan za dnem stalno ponavlja se tudi napravijo mišične otrdline. In to je slučaj ravno pri napakah (deformitetah) v stopalu in skočnem sklepu.
Posebno tipičen in vsakodneven primer so tkzv. ploske noge. Ce noga polagoma klecne in se nart pogreza nastopijo najpreje bolečine v samem stopalu vsled trganja ter popuščanja vezi in stiskanja stepalnih kosti. Napenjajo se mišice goleni, ki s tem želijo popraviti boleči položaj stopala in zaradi tega nastanejo najpreje mišične otrdline v teh mišicah goleni. Vsled sproščenosti stopala se spremeni vsa mehanika spodnjih okončin, kar se občuti posebno v kolenu. V popravo napačnega položaja stopala so pritegnjene tudi gotove mišice stegna in končno poedine mišice medenice. Vsled kronične prenapetosti nastanejo v teh mišicah mi-
Tipična mesta mišičnih otrdlin pri športnikih
šične otrdline (myogelose), ki so nastale posredno vsled, ploskih nog, a neposredno so vzrok bolečinam v teh mišicah.
Zaporedni pogledi takih športnikov ter zboljšanje njihovega stanja z nošenjem vložkov oziroma ortopedske obutve je pokazalo pravilnost te trditve. S pojavo mišičnih otrdlin je posebno pri planincih tesno povezana tudi česta pojava varic ali krčnih žil, ki so češče pri ploskih stopalih. Pri športnikih s takimi bolečinami bo zdravnik najpreje napravil mavčev model za vložek, kajti prvo je treba odpraviti vzrok, nato šele posledice. Pri skoro 90®/o je s tem že zdravljenje zaključeno, ker prenehajo v kratkem vse bolečine v miši-
cah goleni in stegen. Napačno bi bilo v teh primerih s ploskimi nogami zdravljenje z navadno masažo, gretjem s kratkimi valovi, kopelji, toplice in ne vem še kaj, ker po tednih in mesecih zdravljenja še vedno ne pomaga ter je ta športnik vedno bolj nezadovoljen dokler zaradi tega, brez potrebe, sploh ne opusti priljubljeno športno panogo, planinarjenje ali telovadbo.
Pri vsem tem pa zdravljenje mišičnih otrdlin z masažo posebno na stegnih ni tako enostavna stvar, da bi jo lahko priporočal vsakomur. Masažo mišičnih otrdlin ni zaupati maserjem, ki jih pri nas tako skoro nimamo, naj. manja pa še kakemu -samozvanemu »maserju«, ampak mora to masažo opravljati zdravnik sam. V splošnem deluje pri mišičnih otrdlinah masaža dobro, o tem ni dvoma. Toda tehnika masaže pri myogelosah je posebna in točno določena ter različna od navadne masaže, ki jo uporabljamo v motnjah presnove, oslabelosti in posledicah težjih poškodb mišic.
Masaža pri mišičnih otrdlinah je že takorekoč operativni poseg. Tehniko te masaže, ki jo imenujemo »gelotripsija« (razbijanje otrdlin) je v tem, da se z grobo in udarno masažo najpreje trda gmota zdrobi in nato ta' zdrobljena gmota skuša spraviti do resorpcije Uspeh take, v prvih dneh zelo boleče masaže, pokazuje tudi laiku, da so mišične otrdline — myogelose — težke izpremembe v mišicah. Drugi ali tretji dan nastanejo, natančno na mestih kjgr so bile mišične otrdline, modrikaste in zelene pege v koži, kakor po težkem udarcu. Te pege nastopijo sa-mo na mestih, kjer so mišične otrdline Normalno mišice lahko še tako grobo masiramo, ta se ne da zdrobiti in ne povzroča kožnih krvavitev. Pa tudi iz-premenjena mišica pokaže samo v začetku takega zdravljenja to obarvanje
kože. Mi masiramo v toku zdravljenja od dneva do dneva močneje, vkljub temu se obarvanje kože ne pokaže iz-nova, če je minila prva reakcija. Ce kdaj izjemoma nastopi ponovno obarvanje kože je to dokaz, da prva masaža mišično otrdilno ni popolnoma razbila in odstranila. Torej je pojava obarvanja kože važen znak v zdravljenju z masažo. Športnik se pri tem zdravljenju mišičnih otrdlin v prvih dneh navadno slabo počuti. Večkrat se zviša temperatura in bolečine so v začetku zelo hude. Vkljub temu smo zadovoljni s to reakcijo, kajti pri tem prenehajo bolečine in' odstranitev mišičnih otrdlin je najhitrejša. Poleg zdravilnega uspeha masaže je zelo važen činitelj še resorpcija izlite krvi enako kakor pri drugih zdravljenjih potom vbrizgavanja lastne krvi.
Nikoli se naj ne dopusti izvedba take masaže — gelotypsije — laiku, ampak naj jo izvaja vedno zdravnik, ki lahko razume in oceni vse spremljajoče pojave reakcije tega zdravljenja. Vse to pa zahteva tudi veliko izkušenj. Pri nas je važno, da to obvlada vsak zdravnik, ki sodeluje pri pregledih športnikov in orodnih telovad-
Odlis slopaia pri normalni m ploski nogi
cev, ker je pri hitrem razvoju športov pri nas teh slučajev mišičnih otrdlin vsak dan več in vedno češče se javljajo taki ljudje pri zdravnikih, posebno v športnih ambulantah.
Vsaj pri obolenju mišice na trupu in rokah naj zna pomagati in zdraviti že vsak praktičen zdravnik. Pri mišičnih otrdlinah v sednih (gluteus ma-ximus) mišicah, ki so največkrat zdravljene kot ishias ali pri mišičnih otrdlinah v ledvičnem predelu, ki ga zdravniki diagnosticirajo kot lumbago in pri otrdlinah v plečnih mišicah, ki so zelo boleče, je zdravljenje s tovrstno masažo enostavno in tudi hvaležen posel. Po enem do treh tednih so mišične otrdline in bolečine odstranjene.
Nekoliko odgovornejše je zdravljenje in spoznanje mišičnih otrdlin na stegnu, kjer se lahko zamenjajo s spremembami, ki so podobne onim pri vozlasti razširitvi žil dovodnic, posebno ob že na golenih velikih krčnih žilah, če bi se namreč to zdravilo potom take masaže lahko nastopijo usodne posledice. S prakso, posebno pri mlajših športnikih, je diagnoza seveda tudi tu hitro postavljena.
Mnogo dosedanjih »revmatičnih« pojavov pri športnikih je vezanih na pojave mišičnih otrdlin.
Dobro je, da tudi sami športniki in orodni telovadci, posebno pa naši trenerji in inštruktorji nekaj o mišičnih otrdlinah vedo, ker bo marsikomu pri-zanešeno tako v bolečinah kot v dolgotrajnem zdravljenju nevšečnosti, nastalih pri treningih ali tekmah.
'Iran 3
Ostali nedeljski dogodki
* Prvenstvo Jugoslovanske armade v smučanju
V aiHsIis je zmagat Zdravko Križaj
ŠAH
Šahovsko življenje vi mariborskem okrožju
13. februarja se bo pričelo v mariborskem šahovskem okrožju moštveno prvenstvo, za katerega se je prijavilo že 25 moštev po 8 igralcev, in .sicer: Mežica. Dravograd, Guštanj. črna, Prevalje,
Slovenjgradee, Fram, Rače, Ptuj, Kuše,
Dolnja Lendava z dvema moštvoma. Kovinar (Tezno) z dvema moštvoma, Polet (Maribor) 2 moštvi. Železničar (Maribor!
3	moštva, Pošta (Maribor), Tovarna vi-gognih izdelkov v Mariboru Združena tovarne svile.
25. januarja je bil v industrijski šoli MTT v Mariboru šahovski da-n. Dopoldne so igrali šahovski turnir, na katerem je sodelovalo 40 igralcev, med temi 15 mladink.	,
Popoldne pa je drugokaetgornik dr.
Nemec odigral simulatnko na 27 deskah V treh urah je 24 partij dobil, 2 izgubil in 1 remiziral. Zmagala sta direktor šole Žurman in Marazovni., Bemiziral je Fras, s katerim je dr. Nemec igral slepo partijo.
V	nedeljo 30. jan. dopoldne so igrali v Mariboru redni mesečni brzoturnir za prvenstvi! za prvenstvo januarja. Prvo in drugo mesto sta. si podelila Dušan Njegovan in Konic z 8 in pol točkami od 11 možnih. Sledilo Milič 7, Fišer,
Cizelj in Rupar B. 6, Beinsberger in Mišuira 5 in pol, Vidovič in Bupar B.
4	in pol itd. Prvi trije so prejeli lepe
knjižne nagrade.	___________
Simultanka v Kočevju Mladinski namizno
V	soboto 29. januarja je posetil Ko- teniški ts*OilQj W iCsPžanj&J
&	SS6ZvX	jetMU °rga-
je predaval zbranim šahistom teorijo, v	troboj v na-
nedeljo zjutraj pa je odigral simultanko zenta.nearni
z 19 igralci. Po 3 urah in 50 minut je	v!™ kJ’anja' Jesemc jn Dadov-
v 16 partijah premagl svoije nasprotnike, n Cv„.R“,“ „G?f'™^člkova 1Z*
2 je izgubil in 1 remiziral. Dobila sta	Sas-™?'ni!' S° nas.toI>iU vsi
prvak Kočevja dr. Likar in Klarič, re-	G.orcn3ske m )e bilo
miziral pa je Melj o.	tekmovanje zelo zaimivo. Tudi kvali-
m, k A , ,	.	, , l v. . tetno so bile igre na višini, zlasti sre-
Tudi med tednom je šahovsko življenje Čanje med Jeseničanom Korbarjem in v Kočevju _dokaj živahno Pred kratkim kranjskimi mladinci. Zmagala je. kašo pričeli igrati turnir za dosego četrte kor je bilo pričakovati, reprezentanca jcategonje, na katerem igra 33 igralcev. Kranja, ki je bila veliko bolj izenače-
Sindikalno moštveno
Mednarodne športne vesti
NAMIZNI TENIS
V četrtek se je na Jahorini nadaljevalo^ tekmovanje za prvenstvo JA v smučanju. Udeleženci so tekmovali v smuku. Proga je bila dolga 2600 m z višinsko razliko 550.m. Zaradi novega snega in hudega mraza je bila za tekmovalce zelo naporna in težka. Upoštevajoč še dejstvo, da tekmovalci proge niso poznali in da je bilo megleno vreme, so doseženi rezultati zadovoljivi.
Med tekmovalci je bila huda borba za posamezna mesta. Prvo mesto je zasedel Zdravko Križaj, ki mu je uspelo doseči boljši čas, kakor ga je imel lanski zmagovalec v smuku po-ručnik Tavčar. — Rezultati najboljših tekmovalcev izmed 34 nastopajočih so bili naslednji: 1. Zdravko Križaj (Sarajevo) 2:37.0, 790 točk, 2. Rado Tavčar (Ljubljana) 2:38.4, 767 točk, 3 Janez Lušina (Sarajevo) 2:44.5, 674 točk, 4. Mirko Dimc (KNOJ) 2:47.0, 639 točk, 5 Janez Perko (Sarajevo) 2:47.5
Vrstni red udeleženih ekip je po tekmovanju v teku na 18 km in v smuku naslednji: 1. Sarajevo 3210 točk, 2. KNOJ 3021, 3. Ljubljana 2596, 4 Zagreb 2345, 5. Novi Sad 2266, 6. Zemun 2140, 7 Niš 2715, 8. Garda 1847,
9. Skoplje 1817, 10. Split 1734, 11. Beograd 14,26.
Zmaga Sarajeva w štafetnem teku
Na Jahorini se je v petek nadaljevalo prvenstvo Jugoslovanske armade v smučanju s tekmovanjem v štafeti 4x10 km. Nastopile so štafete 11 udeleženih ekip. Kakor v drugih disciplinah, tako so tudi v štafetnem teku prednjačili tekmovalci iz Sarajeva. — Njihova štafeta je zasedla prvo mesto, Viktor Pihler iz sarajevske štafete pa je imel tudi najboiši čas.
Rezultati prvih treh štafet so bili naslednji:	l. Sarajevo 3:03,38 (Urbič
48:24. Adamič 45:40, Pihler 44:28, Vindiš 45:06),	2. KNOJ 3:15,45,	3
Ljubljana 3:21.48.
Vrstni red tekmujočih ekip je po teku na 18 lem, smuku in štafetnem teku naslednji: Sarajevo 5189 točk, KNOJ 4637, Ljubljana 4056, Zagreb 3561. Novi Sad 3330, Zemun 3103, Garda 2999, Niš 2877.. Skoplje 2764, Beograd “613, -Split """"
Včeraj se v slalomu.
Uspešen nastop našit tekmovalcev na svetovnem prvenstvu v Stockholma
Stockholm, 6. febr. Tu se je začelo 5:4, Brazilija
Škotska 5 :0, Švica
tekmovanje za prvenstvo sveta v namiznem tenisu. Med številnimi tekmo- ČSR : Švica 5 :0, ČSR : valci sta tudi dva posameznika in žen- 5:1, švedska : Švica 6:1, ska reprezentanta Jugoslavije. Prvi nastop naših igralcev je bil uspešen.
Jugoslavija — Wales 5:0. Izidi posameznih dvobojev so bili naslednji: Ha-rangozo Tibor — Smith 21:15, 21:18.
Harangozo Vilim —- Thomas 21:17,
21	:19. Dolinar — Davis 21 :16, 21.19. glija Harangozo Vilim — Smith 21 :9, 21 :17.
Harangozo Tibor — Davis 21:19,
22	:20.
Jugoslavija : Finska 5:0. V dvoboju s
Hokej
Zurcher SC prvak Švice!
V Zurichu je na umetnem drsališču Dolder v tmalni tekmi za naslov pvraka Švice Zurcher SC premagal HC Davos s 3:1 (1:0, 2:1, 0:0) in tako prvič po letu 1933 zopet osvojil prvenstvo, katerega je od takrat stalno imel HC Davos. Tretji je Rottweiss (Basel), 4. HC Arosa.
Reprezentanca Avstrije je v četrtek 3. t. m. odpotovala v Stockholm na : Danska 5:2, Italija svetovno prvenstvo v naslednjem se-
Avstrija 5:3, stavu: Huber, Reihem, Demmer, Po-- Brazilija tutschek, Stanek, Feistritzer, Schaider, _ _	_	Avstrija Bohm, (Valter, Wurmbrand, Konich
: Danska 5:0. Nizozemska : škotska (Vsi WEG) Wagner, Springer (oba 5:1, Avstrija : Danska 5:0, Nizozem- KAC), Schmied (Innsbruck), ska : škotska 5 :l, CSR : švedska v Celovcu se je srečanje med prva-5:0, Nizozemska : Italija. 5:4, An- kom Italije jlC Milanom in KAC-om glija : Avstrija 5:0,
Danska : Škotska 5:2, Švica : Brazilija 5:3, An-Atalija 5 :1.
Finalno tekmo bosta igrala zmagovalca obeh skupin.
Jugoslavija : ZDA 0:3. Jugoslovanska
finskimi igralci so bili doseženi na- ženska ekipa je dosegla v dvoboju slednji rezultati: Harangozo Vilim — ZDA naslednje posamične rezultate: Malborg- 21:19, 21:12. Dolinar— Gum- Shanan — Pauk 21:16,	21:16. Mc
pler 21:10. 21:7. Roža — Berg 21:19, Lean 21:12. Dolinar — Malborg 21:10, 21:13.
Harangozo Vilim — Berg 21:5, 21:11 Jugoslavija ^Francija 2:5. V dvoboju Francozi so bili doseženi naslednji
končalo neodločeno 9:9.
V Stockholmu je reprezentanca Švedske v dveh srečanjih premagala Kanado z 2:0 in 4:2.
Reprezentanca ZDA je na gostova, nju v Švici v prvem srečanju igrala s HC Aroso neodločeno 10:10, nato pa v Davosu s HC Davosom 7:7 (3:3, 2:3, 2:1).
' Reprezentanca »ZDA je v cadalje-
Mc Lean. Thall — Čovič, Pauk 22 :20, 21:13.
Jugoslavija : Danska 3:0. V dvoboju - Dansko je naša ženska ekipa doseg-
2613, Split 2228.
»»k	, je tekmovanje nadaljevalo
rezultati: Lanskoy —■ Dolinar 21:17, la naslednje rezultate: Pauk
prvenstvo v Celju
Celju v teku turnir za sindikalno prvenstvo mesta. Na turnirju igra 17 moštev. Po 7. kolu vedi moštvo sodišča in tožilstva z 28 in pol točkami. Slede moštva
na od jeseniške reprezentance, v kateri se je odlikoval le Korbar. Mladinci iz Radovljice stalno- napredujejo in „ .	,	.,	.... ,	...	.	.	?° Pokazali tokrat že precej boljšo
Kot v drugih večjih krajih je tudi v igro kot na prvenstvu Slovenije Re-1o1>„	- zuitati dvobojev so bili:
Jesenice : Radovljica 5:1.
Kranj : Radovljica 5:2.
c?™. -	“"=2" “‘■'tl-- Kranj : Jesenice 5:3 — Modrijan —
Kovinar II., Koiv<na,t I„ SAP. Železničar, Valentan 2 :0, Ahačič M — Kerne 2 -0 Bolnica, Grafi&ar, Kovinar III. Fina me- Petrovič — Korbar 1:2, Ahačič M — hanfka, Pošta I., Industrijski servis, Valentar 2 :0, Modrijan — Korbar i :2,
Napreza, Kemičar, Oblačilna, Mestni Petrovič — Kerne 2 '0 Ahačič 1U _________
magazin IV. Pošta II. in Narodna Korbar 1:2 (!), Petrovič - Valentar Danka.	2:0	Saša G.
Dsehoj Jesenice s Kranj	Nogomet ’
na štiridesetih deskah Tekstilac i Nafta 5:3
.	.	Lendava, 6. febr. Danes je bila od
V	nedeljo 31. i-anuarja se je vršil na igrana prijateljska, nogometna tekma Jesenicah množični dvoboj med Jeseni- med domačo Nafto in Tekstilcem iz eami in Kranjem. Za prireditev je vla- Varaždina. V prvem polčasu je bila dalo veliko zanimanje ter je igram pri- Nafta v premoči in je vodila 3-1 v sostvovalo večje število gledalcev. Zrna- drugem polčasu pa je znatno popušti-ga}e so zasluženo Jesenice z rezultatom la, tako da je Tekstilac ne samo tzena-24 in pol : 15 in pol. Na prvih deskah čil, marveč tekmo odločil v svojo kopa je reprezentanca Kranja premagala rist z rezultatom 5:3 reprezentanco Jesenic z rezultatom 6 in
Do1-i. 3,nin.,p<l,1AI,Csamf7,ai ^uKati.Ha. Drava : Studenci 3:0
ptrvih 10 deskah so bili sledeči: mg.
Sikešeik—Muzlovic remi, Pogačnik—Mis- a	6. febr. Ptujska Drava se je
ja.k 1:0. Fajcn ml.—Pristov remi, Kos— danes v prijateljski. nogometni tekmi Štrumbelj remi. Engelman—Jalen 0:1, Pomerila z najresnejšim tekmovalcem Berčič—Pesjak 0:1. Preinfalk II.—Jan za prvenstvo mariborskega okrožja SD 1:0, Kristan—Langus I 1:0, Beden : Studenci iz Maribora. Ptujčani so bili Langus II 1:0, Pirc—Jaklič 1:0.	,v prvem in drugem polčasu v stalni
V	okviru dvoboja sta igrali tudi mla- 'premoči in so po lepi igri popolnoma
dinski moštvi obeh mest 4:4.	zasluženo zmagali z rezultatom 3 :0
(1:0). Gole sta dala,: Berlič in Repič 2 Tekmi je prisostvovalo 600 gledalcev Sodil je Frangež iz Maribora.
Domanjko.
Prve tekme po novih pravilih v košarki
V času olimpijskih iger v Londonu so bile na zasedanju Mednarodne federacije za košarko sprejete dopolnitve in spremembe že obstoječih pravil za košarko
Da se nova pravila vpeljejo tudi v Sloveniji, ho Zveza športnih iger priredila 11.—13. februarja v Ljubljani
MEDNARODNI TURNIR V KOŠARKI
Vse tekme se bodo igrale po novih pravilih. Moštvi ljubljanske Enotnosti in železničarja se že neumorno pripravljata na turnir. V kratkem bo tudi določena reprezentanca mesta Maribor. Poleg slovenskih predstanikov bodo na turnirju sodelovali še dve najmočnejši moštvi tržaško košarkaško lige ter SD Istra iz Pule.
»PREPOVEDANA CONA.
Ena izmed najvažnejših sprememb je gotovo vpeljava »prepovedane cone«. V prostoru pod košem (pravokotnik, črtkano, 3,60 5,20) se igralci moštva vrste, ki napada, ne sinejo zadrževati več kot 3 s e-
17:21,	20:22. Amouretti — Harangozo Tibor 21:18,	23:21. Hague
nauer — Harangozo 11:21, 21:7. Amouretti
.i.	W o levi 1 TtJZ
21:11, Lanckoy — Harangozo Vilim repezentanc za Corbillon cup: 12:21, 16:21. Haguenauer — Harango
zo Tibor 22 :20, 5 : 21, 21:14. Amouretti — Harangozo Vilim 14 :21, 21:15, 21:12.
Ostali rezultati za ’ Sw'aythling cup. so bili naseldnji:
A-skupina:	ZDA : Norveška 5:0,
Francija : Finska 5 :0, švedska : Ita: lija 5 :1, Anglija : Brazilija 5 :0, Av-
čovič 21:16, 21:11. Doubie vanju svoje turneje po Švici prema-■ ■	-	~ gaja svico v Zurichu s 7:4, danes pa
še ji je ta revanziraia s 5:2 (2:1, 1;1,
2:0).
Reprezentanca Kanade je v Helsinkih premagala Finsko s 5:4.
V Pragi je predvčerajšnjim v svojem zadnjem nastopu pred odhodom na svetovno prvenstvo v Stockholmu reprezentanca CSR premagala voia-ško moštvo ATK z 12:9 (4:2, 3:4, 5:3).
Prvak Švice Zurcher SC je v svojem prvem nastopu na gostovanju v
Han-
sen 21:15, 21:5. Čovič — Madson 21 :9, 21:7. Doubie: Pauk, Čovič — Hansen, Vilim 21:19, Madson 21 :19,	21:11
Dolinar 21 :6, Ostali rezultati tekmovanja ženskih
strija : Škotska 5 :0, Madžarska : Nor- ska 3:0, Anglija : Italija 3:0,
vožlr a K * A	. a	o .	a__
A-skupina: Madžarska : Danska 3:0, ....	_ ,	_	_
ZDA : Norveška 3:0, ČSR : Danska Avstriji v Celovcu premagal KAC 3:0, ČSR : škotska 3:1, Madžarska : ČSR 3 :1, ZDA : 'škotska 3:1, ZDA : Nizozemska 3 :0, Danska : Norveška 3:0, Jugoslavija : Nizozemska 3:0,
Škotska : Jugoslavija 3:0;
JB-skupina: Anglija : Francija 3 :2,
Švedska : Italija 3:0, Wales : Fin-
-cija : Avstrija 3:2, Anglija Luksemburg 5:0, Wales ska 3:0, Italija Finska 3:0.
veška 5 :0.
Francija
: Finska 5:0, Madžarska : Luksemburg 5:0, Luksemburg : Norveška 5:2. Madžarska : Wales 5:0, Jugo slavija : Norveška 5:0, ZDA : Jugo-slavila 5:1.
B-skupina: Anglija : Danska 5:0,
Nogomet
Prvenstvo Italije
MILANO — 24. kolo: Inter : Milano L, m- 4:4, Lucchese : Torino 1:1, Juventus ; Fran- Atalanta 1:0, Novara : Fiorentina 2:0, gyed- Bologna : Livorno 6:2, Padoa : Medena 0:0, Genoa : Sampgoria 0:0, Lazio:
Tekmovanje posameznikov In posa-	° Triestina 4Tor0Le?tvica:1Ti)r?no
37, Inter, Genoa, Sampdoria 31, Milan 30 itd.
meznic se bo začelo v torek.
V Norrkopingu je na mednarodnem turnirju v finalu posameznikov nepri čakovano osvojil prvo mesto Šved
švedska : škotska 5:0, Nizozemska Fliesberg z zmago nad svetovnim pr-
•	K . A A ire+vi 4 n -	C .1	1 A 1 —X T~1  ______________ _ mio.
: Švica 5:4, Avstrija : Brazilija 5:1, vakom Angležem Bergmanom z 19:21,
ČSR
Italija 5:0, Švica
Danska 21:10, 22:20.
Angleški pokal
LONDON. Ponovljene tekme za nogometni pokal: Blačkpool : Stoke C. Manchester U.
Prvenstvo Evrene e hitrostnem drsmio
Davos. 6. febr. in danes tekmovanje
Tu je bilo včeraj segel svojo drugo zmago z 2:13,9, za prvenstvo kar je le za 0.1 sek. slabše
Evrope v hitrostnem drsanju. Zaradi tovnega rekorda, V teku na 10.000 m
0:1, Bradford : Manchester U. 1:1 (tudi po podaljšku), Huddersfield : New-port Countv 1:3.
28. kolo prvenstva: Arsenal : Sun-derland 5:0, Birmingham C. : Burnley 0:0, Chelsea : Preston NE 5:3, Derby County : Wolverhampton W. 3:2. Liverpool : Everton 0:0, Newcastle : sve- Charlton Ati. 2:0, Portsmouth : Man-
Ljuh!jamske sesti
V Ljubljani se je nadaljevalo moštveno sindikalno prvenstvo V drugem kolu sta igrali moštvi Železničar B : Ministrstvo za kmetijstvo. Tekma se je končala z rezultatom 4:4. Tekma med Geodeti in
izvrstnega ledu Učni rezultati
so bili doseženi od-
je danes postavil svetovni rekord najprej Mažar Paojr s 16:58.7, nelco-
^	s zo:o6.<> neuo-
V teku na 500 m je Norvežan Far- liko pozneje pa je njegov rekord postati izenačil svetovni rekord s 41.8. pravil Norvežan Andersen na 16:57.4
V drugi točki sporeda prvega dne na 5000 m je Madžar Pajor postavil nov svetovni rekord z 8:13.5, kar je boljše za 0.2 sek. od dosedanjega rekor- Norvežan da Šveda Seyffartha. Danes je v te-
‘ ku na 1500 m Norvežan Farstad do- Madžarom Pajorjtnn 190,618 točke.
(prejšnji rekord je Imel Norvežan Mathiesen s 17:01.5).
V skupnem plasmanu je zmagal Farstad s 188,948 točke pred Andersenom (N)	189,958 in
Tenis
Davisov pokal
chester C. 2:1. Lestvica: Portsmouth 40, Newcastle 37, Derby County 35 itd.
Francosko prvenstvo
PARIZ — 24. kolo: Marseille : Nice 2:2, Stade Red Star : Metz 3:2, Cannes : St. Etienne 1:0, Sochaux : Rating 1:0, Lille : Toulouse 4:1, Reims : Strassbourgh 4:1, Roubaix : Rennes 3:2, Nancy : Čolnar 2:0, Montpellier : Sete 1:0. Lestvica: Lille 33, Marseille', Reims 31, Rennes 29 itd.
Vi Melbourneu je na tekmovanju v Dunajska Admira je v zadnjih dveh teku na 100 y Lloyd La Beach posta- srečanjih na gostovanju v Turčiji previl nov avstralski rekord z 9.5, v teku magala v Carigradu Fener Bachce s „„ AA« „ „„ ^	? 4;3 in Galat0 serail s 3:1.
V Aleksandriji je dunajski Rapid v svojem prvemi nastopu na gostovanju v Egiptu premagal mestno reprezentanco s 6:2.
Smučanje
Boks
Madžari v ČSR
Hokej na ledu v Celju
V torek in četrtek sta bili na novo ure-Prosveto pa je zaključena z rezultatom narkn ^p^^keni igrišču v mestnem 4:3, ena partija pa je prekinjena v ^-c tekmFv ,,-	e‘ ? razsvct,javl
hokeju na ledu.
israsamiiia „i,tx
ima 1 točk O jmatiti«,).	IdISuS^oM, oS
e mo-
dede Fošta in .Ministrstvo za kmetijstvo
6 točk (Posta ,ie odigrala samo eno tek- štv rezultatom ifi-1 f».n o.n c.iV m».) Na zadnjem metin sc Geodeti , 4 š%°	CeUu(go’sto4lo; moštvo
mo.) Na zadnjem metin so Geodeti s točkami in 1 prekinjeno partijo. Tudi oni so odigrali samo eno tekmo.
mariborskega Poleta. Nasprotnika sta
Brzcturnirski prvak Ljubljane za me- !*-!!!ja|.C' L;' an
je »ostal Slokan prod Mlinar- jim Je tu„^ l,>ri^eslo zmag0 , Stotom
14:5 (3:2, 5:2, 6:1).
soc ..	_	.
jem in Sušnikom.
Šahovski brzoturnir v Ptuju
Propagandna hokejska tekma v Brežicah
BREŽICE, 6. febr. Danes dopoldne Ptuj, 6. febr. V sredo u. t m. je bil s^a pjavo in rdeče moštvo Razlaga iz-
A -.-...-T .1-! a. . v— va#-,	"n hAtml.-, K v* r» n 11, v*.	- -	,	v - - -	. .
na ptujski gimnaziji šahovski brzotur-
vedla propagandno, hokejsko tekmo,
nir za, prvenstvo zavoda. Hkrati je bil npvo po osvoboditvi v Brežicah. Zrnato kvalifikacijski turnir za sestavo	so	- -----
moštva, ki se bo udeležilo srednješol- 4:jt JQ:1). skega moštvenega prvenstva v Ljubljani. Turnirja se je udeležilo 22 ša-his.tov. Zmagal je mladinski prvak Slovenije Janez Podkrajšek z 20 točkami
gali so rdeči z rezultatom 16:4 (2:2, ' ' 10:1),___________ B. V,
Turnir v Sarajevu
13 februarja se bo pričel v Sarajevu Izgubil je le partijo proti Tošu, ki je turnir zveznega značaja, na katerem zasedel drugo mesto. Tretji je Pod- bodo sodelovali številni jugoslovanski krajšek Rudi, četrti Senčar, nakar sle- mojstri in mojstrski kandidati. Na turnir de Knafeljc, Pozlep, Košir, Kokovec sta vabljena tudi mojster Puc in moj-
i. t. d.
Domanjko. stroki kandidat Mlinar.
„ PZEPOV£D*W
*	ZONA*’
k u n d e. Pravilo pa velja samo od trenutka, ko vrsta, ki ima žogo, preide na nasprotnikovo polovico igrišča Ako pa žoga ni v posesti napadajoče vrste, to pravilo ne velja. Prav tako se ne kaznuje zadrževanje preko treh sekund v »prepovedani coni«, če je žoga v zraku (ob priliki metanja na koš).
METANJE AUTA V POLJU NAPADA
Zelo važna le tudi sprememba o metanju auta v polju napada. Kadar koli gre žoga v ant v polju napada neke vrste, mora sodnik podati žogo igralcu, ki jo bo mcatl iz auta. Cilj te spremejnbe je ta, da se igra ustavi za toliko časa, da se vrsta, ki se brani, razporedi v obrambi.
NEODLOČEN REZULTAT NE OBSTOJA VEČ
Do sedaj so sc tekme v košarki lahko zaključile z neodločnim rezultatom. Po liovjh pravilih pa to ne obstoji več. V takem primeru se igra podaljša tolikokrat po 5 minut, da (se doseže različen rezultat) ena vrsta zmaga., Zaradi neprestanega gibanja, ki ga zahteva »prepovedana cona«, je poleg povečanja števila igralcev od 10. na 12. uvedena tudi neomejena menjava igralcev.
___	_	^ ovirami
__	_.	sekretar OZN
Trygve Lie. Za tekmovanje se je prijavilo v evropski coni 26, v ameriški pa 4 države.
Na prvenstvu Avstralije so bili v Reprezentanca Madžarske je v nada-
finalih doseženi naslednji rezultati.— ljevanju svojega gostovanja v ČSR posamezniki:	Sedgman : Bromwich premagala v Brnn reprezentanco Mo-
6:3, 6:2, 6:2. posameznice: Hart (ZDA) ravske z 11:5, Ob tej priliki se je : Bolton 6:3, 6:4, moški pari: Brom- Mjadloch (CSR) v mušjt kategoriji re-mich, Quist : Sidwell, G. Brown 6:8, vanžiral Madžaru Bednaiu po točkah.
7:5, 6:3, 6:3, mešani pari Hart, Sedg- Madžari so končno še v Batovanih pre-man : Bromwich, Fich 6:1, 6:8, 12:10. magali tamkajšnje društvo Batovany V Stockholmu so bili na prvenstvu z io:6.
Švedske v finalih doseženi tile rezul- v Dublinu je amaterska reprezenian- 'skakalnici Berg - Isel pri Innsbrucku tati — posamezniki: Nielsen (D) : ca Italije premagala Irsko z 10:5,	je Pribošek zasedel 5. in Razboršek
Patty (ZDA) 6:3, 5:7, 16:14, 6:3, po- \ Amsterdamu se je srečanje ama- 10. mesto.
sr"	Huiton, jasrfsssesKsss
Quertier (A) : Gulbrandsson, Bager- na v 13. kolu k. o. in tako obranil svoj borg (S) 6:1, 6:3 mešani pan: Rohls- nasiov. son, Sperlmg : Asboth (M), Klofsten	_ ,	..
(S) 6:2. 6:1.	_ Telovadba
Atletika	Šwicapslto prvenstvo
Tekmovanje''	V Frieburgu je bilo drugo polfinalno
|b|	hr	tekmovanje posameznikov za naslov
V lsi©W .TOMCU	prvaka Švice. Vrstni red je bil: 1.
Nev/ Yorku je bilo v Madison Stalder 49.70, 2 Tsehabold 48.90,. 3
• • -nnvanip na ka- Frey 48.50, 4. Lehman 48.50, 5. Burthi novanje, na ka-	6_ D’ickel ,47-60 točke.
Nev uspeh našiti skskaleev vAvstrlfi
Innsbruck, 6. febr. V prvem nastopu _ jugoslovanskih tekmovalcev na
pri Innsbrucku, kjer je Janez Polda dosegel drugo mesto z 72 in 73 m, zmagal pa je Avstrijec Steinegger s 75 in 72 m.
Se večji uspeh so dosegli jugoslovanski skakalci predvčerajšnjem na skakalnici pri Mariji na Zilji, kjer je zmagal Janez Polda, Karel Klančnik pa je bil tretji, Ivo Razbpršek 4. in Franc Pribošek 5.
Square Gardenu tekmovanje, na
zmagal Belgijec Beiff z 8:56.1 pred magala Poljsko s 337.5 -330 točk. Med
?VS pa^Gorman''(ZDA) Tl.oto	S
pred Slijkhuisom (Niz.) 4:09.6 in bijem in Poljakom Slosarekom, ki je Twommevm (ZDA) „ 4:11.3, dočim Je dosegel 56.20 točke.
bil Šved Bengtsson šele peti. Na 1000 y je zmagal Guidar z 1:12.3, na 50 y z ovirami pa je Grew izenačil ameriški rekord s 6.1 in Dillard na 60 y s 7.3. V skoku ob palici je zmagal Richards s 4.37 pred Morconom 4.27 metrov.
V Fonte di Legno so bili drugi dan tekmovanja prejšnjo nedeljo doseženi naslednji rezultati v skokih: 1. Bradi (A) 74. 90 in 91 m, 2. De Lorenzi 79, 84 in 90 m, 3. Ganeva (oba I) 73.5, 76 in 86 m, 4. Martisch (A) 69, 77,5 in 80.5 m, 5. Trivella (I) 69, 70.5 in 87 metrov.
Tisk Tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani — Odgovorni urednik Mitja Prešeren — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Tabor — Telefon 54-19, ob nedeljah popoldne 55-22 do 26 Čekovni račun uprave ŠL 6-90603-6
budile v oika ie postal
Imblteli nogometa
Rudi je imel komaj 17 let, toda za svojo starost je bil lepo razvit, močan fant, ki se mu je po mišičastem telesu poznalo, da se rad bavi s fizkulturo. Obiskoval je 7. razred gimnazije in profesorji so bili mišljenja da ni slab dijak. Zamerjali so mu le to, da med poukom ne pazi dovolj na predavanja, da venomer riše in piše nekaj drugega ali pa da drugače počenja karkoli, ki moti profesorje pri predavanjih. Rudijeva izredno živa naravni mu ni dala miru nikjer. Na enem mestu ni mogel miren izdržati niti minute. V šoli se je vedno nemiren presedal, ali iskal z očmi okrog po razredu, kje bi našel kak objekt, ki bi bolje privlačil njegovo pažnjo, kakor suhoparno predavanje o matematiki in fiziki. Kljub temu da ni skoraj nikoli z duhom prisostvoval predavanjem, je bil vendarle eden najboljših učencev. Svoje znanje si je pridobil doma, ko je po kosilu vzel knjigo ali zvezek, se vlegel v ležalni stol na vrtu ali travi in tu hitro preštudiral vse tekoče gradivo. K temu mu je veliko pripomogla tudi naravna obdarjenost, ki jo je imel ravno toliko, da si je v šoli lahko »privoščil« kaj drugega.
Oče Rudijev možak pedesetih let, je večkrat, ko je dobil iz šole kake pritožbe na Rudijevo čudno ponašanje poklical fanta k sebi in mu ostro zabičal naj se popravi. Zastran njegovega uspeha in znanja mu ni bilo sicer kaj prigovarjati, toda tudi njemu ni
travnika, čez- par plotov in živih mej In že je bil na igrišču.
Ko se je prvič pojavil pri trenerju in ga prosil, da bi smel Igrati mu je bilo komaj 15 let. Bil je droban, bled fantiček, slabo razvit in je preje iz-gledal kot bolnik v zadnjem stadiju tuberkuloze. Trener je odkimal z glavo, nekaj zagodrnjal, kar bi se dalo razumeti »malo počakaj«, pa pojej še veliko kruha, da ti dam čevlje in dres« in se obrnil na drugo stran.
Rudi je žalosten sedel izza gola in poželjivo gledal žogo, ki je letela iz kraja na kraj igrišča. Igrali so mladinci za trening. Naenkrat nevarna situacija pred golom. Krilo je lepo centriralo, branilec in desna zveza sta oba hkrati startala na žogo. Gol je bil v nevarnosti. Rudi je stisnil pesti. Branilec, precej robat in močan fant je zamahnil in zgrešil žogo. Mesto nje je zadel nasprotnika ki se je z bolestnim krikom zvrnil. Sodnik ustavi igro in vsi se zberejo okrog ležečega igralca, ki se je premetaval od bolečin. Končno so ga odnesli. iza gola in nato v obla-čilnico, Rudi, ki je bil tudi zraven ni mogel izdržati.
»Ali lahko jaz nastopim namesto po-
ob robu igrišča in, ko je prišlo skoraj do zastavice v kotu je z ostrim udar cem pslalo pred gol. Napravi se gruča. Vsi skačejo za žogo, toda ona je, obšla ves živi šopek in padla na glavo Rudiju, ki se je spretno umaknil gruči. Udarec je bil močan tako, da je Rudija kar vrglo v znak, toda žoga je s čudovito brzino odletela v sam desni gornji kot vrat.
Rudija je bolela glava, kajti navajen le »krpenjače« ni bil pravilno udaril žoge, bil je vesel. »Tako lep gol, in še z glavo!«
Igrali so naprej. Do kraja igre 'je dal še en gol po lepi kombinaciji z desnim krilom.	f
»V petek imamo trening. Fridi sigurno!« ga je prijazno ogovoril trener, ko so zapuščali igrišče.
Tako je Rudi postal nogometaš.
Pozneje ko je že večkrat nastopil v mladinskem moštvu je opazil, da v srečanjih z- močnejšimi igralci večkrat zgubi žogo, da'pade, čim ga kdo malo močneje odrine. Bil je res precej slaboten in zato je sklenil, da bo poleg nogometa začel gojiti tudi druge vrste športa, ki mu bodo dale tudi dovolj moči. Začel je hoditi na lahkoatletske treninge, kjer je neumorno tekal, skakal, metal krogle in disk in zdelo se mu je* da je z vsakim dnem močnejši. Njegovo fizično spremembo je opazil
Rudi v bolnici, da se je pri nogometni tekmi trčil z drugim igralcem in da sta oba malo poškodovana. Hudega ni nič in bo kmalu zopet doma.
Očeta je ta vest silno presenetila. Takoj je odšel v bolnico, povprašal za sinovo zdravje in ko je zvedel, da ni nič posebnega se je potolažen vrnil domov. ■ Poseliti sina ni hotel, ker ga je hotel s tem deloma kaznovati za
škodovanega tovariša?« je boječe toda tudi trener in ga je nekoč po skupnem :™ . “ iLLiami, vnrflšfll trenerM ,tremngu povabil na razgovor. Tu sta
za posebni trening, izven rednega in tako je Rudi vežbal skoraj
s polno pričakovanja vprašal trenerja. /
»No pa daj!« Samo čevljev nimaš.	lla
Skoči v oblačilnico pa naj ti dajo dres in čevlje pa -pridi! Samo hitro!«
Trener še ni izgovoril zadnjih besed ko je bil Rudi že pred tribuno in
bilo všeč, da prihajajo pritožbe proti' komaj je žoga parkrat preletela preko njegovemu sinu. Pritožbe so navadno igrišča je .bil že nazaj.
omenjale tudi to, da Rudi neprestano misli samo na šport ter, da je telesno sicer prisoten pouku, dočim pa je duševno vedno le na nogometnem igrišču. Profesorji so imeli prav.
Nogometno igrišče je bilo kakih deset minut »Rudijeve hoje« oddaljeno od stanovanja, toda, navaden pešec, ki nima običaja preskakovati ograj, križati travnikov in celo teči, bi to pot prehodil v pol ure, Rudi pa je z balkona preskočil čez šest stopnic, skozi vrt, preko ograje, sosedovega
Sem že tukaj. Kam naj grem? je Kdaj kar korajžno vprašal trenerja.
»Na desno zvezo, pa dobro pazi!« mu reče trener ko je bil že na mestu. Od začetka mu kar nič ni šlo od rok. Ali je bila temu kriva trema, ker se je zavedal važnosti in pomena tega treninga, ali kaj, drugega je težko reči. Trener je mrko gledal in že je parkrat odprl usta da bi ga odpoklical. Tedaj pride žoga z leve. Rudi jo lepo ustavi in pošlje krilu, sam pa steče v sredo proti golu. Krilo je vihralo z žogo tik
vsak dan, bil na terenu z žogo, bodisi Y oblačilnici, ko so študirali teorijo raznih sistemov. Kmalu je postal eden najboljših igralcev in najbolj priljubljenih.
Trener je pričel računati, kdaj ga bo lahko postavil v prvo moštvo.
Rudijev oče ni o tem nič vedel. Se sanjalo se mu ni, da bi utegnil njegov sin biti kaj drugega kakor samo dober, toda razposajen učenec. Vedel je sicer, da mu sin skoraj vsak dan nekam zahaja, toda za to se ni preveč brigal. Imel je drugih skrbi preveč. Po na-klučju pa je le izvedel kako je z njegovim sinom.
Neke nedelje proti večeru pride nenadoma neki človek in mu pove, da je
njegovo svojeglavost in neubogljivost. Ko pa se je Rudi vrnil iz bolnice, ga je pošteno okregal in mu prepovedal vsak nastop v športu.
»Se tega mi je treba, date polomijo, a! Mar nimam, dovolj skrbi, okrog tebe zdravega, pa naj dočakam, da se zaradi te proklete žoge ubiješ ali pa razbiješ. Saj sem jaz tudi bil mlad, pa takrat nismo vedeli za take neumnosti. Nikoli več mi ne smeš iz hiše ... tja ... na tisti... žogobrc«.
Oče je bil resnično hud in ogorčen. Se taka Rudijeva zatrjevanja, da je bil to zgolj slučaj, da igra ni prav nič nevarna in še sto drugih dokazov, niso izpremenili njegove odločitve.
Rudi je moral ostati še par dni v postelji. Obiskovali so ga tovariši in prijatelji, nekega dne pa je prišel tudi trener. Ko se je nekaj časa z njim pogovarjal in dobil od očeta tudi nekatero grenko pod nos, sta se umaknila v sosedno sobo. Rudi je napeto pričakoval, kako se bo razčistila stvar med trenerjem in očetom. To sta bila zanj najmerodajnejša faktorja. Po daljši »diskusiji« stopita oba moža iz šobe in Budi je po veselem izrazu trenerja
takoj vedel, da je oče premagan. Poslovili so se, ne da bi o važnem razgovoru kaj spregovorili. Močna narava je pripomogla, da je Rudi zapustil posteljo preje, kakor je predvideval zdravnik. Začel je po malem hoditi, se sprehajati, tudi na igrišče je skrivaj odšel in žalosten gledal tovariše, ki so vežbali. Sklenil je da bo z daljšimi sprehodi pospešil svoje okrevanje.
Nekega dne ga pokliče oče.
»Ce misliš, da ti žogobrc ne bo škodoval, potem lahko začneš zopet hoditi tja. Samo pazi se dobro in pa počakaj še malo, da popolnoma ozdraviš. Ce se ti pa kdaj pripeti kaj sličnega, potem si ga za večne čase izbij iz glave!«
Kdo je bil tega bolj vesel kot Rudi. Ce bi mu ne vem kaj dal, bi ga ne mogel bolj razveseliti, kakor te očetove besede. Začel je spet redno trenirati.
Neke nedelje, po kosilu pa je ujel slučajno pogovor med očetom in materjo.
»Bomo videli, kakšna je ta njegova umetnija in fiskultura o kateri mi venomer toliko govori. Grem pogledat, da vidim, ce je res tako zdrav in koristen šport in nenevaren«.
»Kaj boš hodil še ti, pusti otroka, saj se je zdaj menda spametoval«.
»Grem, moram videti, kaj počenja«.
Igra se je pričela. Rudijev oče, ki je sedel na tribuni je neprestano z očmi iskal svojega sina in ko ga je končno spoznal v zelenem dresu ni več odmaknil oči od njega. Rudi pa je igral in se trudil, da da čim lepšo in boljšo igro. Domača napadalna vrsta je bila pred vrati gostov. Naenkrat se zasliši na nasprotni strani igrišča vpitje: Rudi, Ru-di!
Očetu sprva ni bilo jasno, koga kličejo po imenu, ko pa so gledalci okrog njega tudi začeli navijati je šele opazil, da njegov sin, ki ima žogo spretno pretrgava nasprotne igralce in se pripravlja na udarec. Ravno si je pomel oči, da bi bolje videl, ko se zasliši gromko vzklikanje.
— Goool, bravo Rudi. Nato pa: Rudi, Ru-di Ru-di... Videl je da je žoga v mreži in slutil, da jo je spravil tja njegov sin. Zadovoljen se je muzal in kar prijetno mu je bilo v srcu, da
ima tako popularnega sina. Ni vedel, kako bi dal duška svojemu zadovoljstvu, pa se je obrnil do soseda.
»Veste ta-le Rudi je moj sin.«
»Vaš sin? Oh, pa on je odličen igralec, eden najboljših, kar smo jih kdaj imeli. To je pravi umetnik. Ali ste videli, leako je sijajno preigral vse nasprotnike in neubranljivo zatresel mrežo?«
Oče je bil srečen. Zadovoljno se je smejal in celo malo zardel, tako so mu bile všeč te besede. Počasi je začel razumevati nogometno igro. Sele zdaj mu je bilo jasno, da je cilj vseh igralcev spraviti žogo skozi vrata. Razumel je, da to pravza prav ni lahka stvar in, da je za to potrebno dosti znanja in napora. Tako premišljevaje je neprestano gledal sina ki je neumorno tekal za žogo, skakal, šutiral in vsait-vzdih množice ga je globoko prijel. Ni mogel vzdržati. Napenjal je ustne in obraz mu je pordečil, kakor da bo zdaj, zdaj eksplodiral. Ob prvem navdušenem klicu je tudi on z drugimi zavpil:
»Rudi, Ru-di, daj, daj!
Ljudje okrog njega so ga pogledali za hip, toda že v naslednjem trenutku so bile oči vseh uprte na igrišče, kjer je Rudi pravkar prejel žogo na polovici igrišča, z elegantno kretnjo telesa prevari! enega pa drugega nasprotnika, prišel do kazenskega prostora in s silnim udarcem dosegel krasen zgoditek.
Tribune so se zamajale. Vihar navdušenja je zajel vse. Skakali so s sedežev, mahali s klobuki, vpili in klicali. Rudi pa se je skromno, kakor, da se ni nič zgodilo. počasi vračal proti sredini igrišča.
2e dva gola je dal. preden je sodnik zaključil tekmo.
Ko sta se vračala domov je oče dejal:.
»Ne bom ti več branil. Ce misliš, da je dobro, igraj! Gledal sem te in... in zadovoljen sem s tvojo igro.
Odslej, je postal Rudijev oče navdušen obiskovalec nogometnih tekem.
M. Kramarič.
ii©iyi
'',r;lri 4
FUKULTURNI tFDNIK
t