Uredništvo in upravništvo : Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ . izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. 2 uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold Telefon št. 113. Haročnina listu: Celo leto..................12 K Pol leta....................6 K četrt leta..................3 K Mesečno.................... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati a]i oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 78. Maribor, dne 10. julija 1912. Letnik IV. Slomšekova slavnost! SljomŠekovai slavnost, ki jo priredi žia|jers!ka podzveza Orlov pri Št. Juriju ob južni železnici, mora biti najsijajnejša proslava nepozabnega buditelja in vladike. Pripraive za to veliko prireditev so že v polnem teku. Zbrali se beilo 'dne 11. avgusta pri Sv. Juriju štajerski Otrli polnoštevilno in prihiteli bodo tudi 'Orli iz Kranjskega v velikem številu. Tju'dd v drugih qteirili bo preskrbljeno, da bo slavili ost vredna spomina- nesmrtnega moža-velikana. Slomšekova slavnost pri St. Juriju bo vrhunec letošnji li Slomšekovih slovesnosti po širni domovini. Kdor Časti spomin mož a neprecenljivih zaslug; za slovenski narod, mora priti dne 11. avgusta k Sv. Juriju. Na tisoče se nas mora zbrati in iz tisočerih grl se mora glasiti: „jS 1 a v a velikemu S 1 o m š e k u ! Liberalcem v albam. Ker niso celjski liberalci s svojimi shodi proti obstrukciji ničesar dosegli, hujskjajo sedaj popolnoma po „fštajerčevem“ receptu okrajne zastope in občine proti našim poslancem. Da s takimi postopanjem koristijo le narodnim nasprotnikom, je tem ljudem deseta briga. Ti ljudje ‘ bi rajši videli, če bi se nam Slovencem godilo še slabše, kot se nam godi sedaj, kakor pa da bi poslanci našiemu narodu izvojevani narodne pravice in gospodarske ugodnosti. To je brezmejna strankarska zagrizenost, kakoršne ne najdemo nikjer drugod. Ker govore pri tem hujskanju celjski .„Summ listi“ o ,„klerikalnih korit air jih“ in o „Škodi“, katero je baje že povzročila obstrukcija, ne da bi navedli imen in številk, hočemo navesti celjske nesebične po- Kozel „stok“. (Napisal Januš Goleč.) (Dalje.) Zatopljen v premišlljevanja 1 o peklu je vstopil Lukuš v svojo kajšo, odkoder ga ni bilo par dni nič na svetlo. Ves Št. Jurij je govoril že o Luku&u, ki je sedaj solnčni prah in vsak se križa, pri tej misli. Nikogar ne bi bil več spravil mimo Tumplove-ga posest v'à, še po dnevi ne zai nobeno ceno, kaj še le po noči. Marsikateri neverjetni Tomaž, ki doslej ni verjel v strahove, pa si je le mislil: hientaj te, s ha{sitrumom se še v življenju nisem rad srečal, kaj ž« le po noči in po smrti. Prišla je zopet nedelja. Kako začudenje, ko jo je pripušil iv Št, Jurij Lukuš sam. Vse ga je gledalo in se čudilo, kakor bi ga bilo vrglo iz oblakov na zemljo. Vse ga je obsulo in rađovjednega izpraševanja ni bilo ne konca ne kraja, Gostilničar je taisto nedeljo prav dobro tržil, ker je vse drlo za LukuŠom v krčmo in hotelo iz njegovih ust slišati to grozno pripovesi. Lukuš pa, ki je že premagal .in prebolel )strah, se ie šdrokoustil, bajko da je lopnil po zlodeju, pa kaj bi, capin je kar sam odletel, ker hudir ima silno trdo batico. Le žegnjano vodo in pa križ bi bil moral imeti, pa bi ga bil pregnal iz koruze. Nai koncu pripovedovanja je še naš junak v dokaz, da govori resnico, kazal na črne lise, ki so se Še poznale po telesu kot ostanki groznega boja s ta črnim. Vsako novo izdajo svoje (oovesjti je Ipa okrasil zidaj z dvema, sedlaj že s tremi udarci na vraga. litične (Mavce in označiti škodo, katero so naprej rili liberalci s svojimi liberalnimi podjetji. Najimenitnejši je Ivan Prekbršek. Bivši „filozof“ je postal potovalni učitelj družbe sv, Cirila in Metoda in ker niso mogli tam dovolj uporabiti njegovih „sijajnih“ talentov, je bil imenovan — ravnateljem pivovarne v Žalcu, Na tako mesto spalda ali izkušen piVovarniiŠki strokovnjak, ali pa izvrsten trgovec. Prekbršek ni eno in ne cjrugo, vendar je r/u mirnim srcem brez vslakih očitanj, sprejel io mesto, med tem ko njegovi prijatelji v „iSlov. Narodu“ govore o „klerikalnih koritarjib.“ Na ugodna mesta, se dobro razume tudi Benjamin Kunej, Ker mu trgovina v Rajhenburgu ni šla, se je posvetil posojilnišivu in postal tajnik posojilnice v Brežicah. Še pozni rodovi se bodo brjdko spominjali na „slavne“ Čine njegovega tajnik ovan j a, na pricitobitev „Griča“, na zidapje modernega hotela na Krpnjskem in nai težkoče, v katere je vsled Griča i, t. d. prišla posojilnica!. Ko so mu postala tla v Brežicami neprijetna, je šel za ravnatelja pivovarne v Žalec. Pa tudi tam menda ni šlo, ukoravno ima za to mesto stokrat več sposobnosti kot Prekoršek, in kmalu ga srečamo kot revizorja čeljdke liberalnje zveze. Mož, ki ni Bog ve kako razumel premišljenega gospodarstva in se ni vglobil v rapinerò male posojilnice, je naenkrat sposoben za — revizorja .velikega števila posojilnic, naj istim daje dobre nasvete, jih obvaruje pred — lajhkomiišljeuim vporabljajn-jem tujega denarj'a itd. Kdo bi se ne rime j al. .JJ,zvrstno“ spričevalo o njegovih sposobnostih daje vinarska zadruga v Celju, kjer je Kunej kot načelnik nastavil tudi jednega prijatelja in gospodaril na veliko kakor v Brežicah. Njegovi politični pristašikvolditelji v Posavju vedo o vinarski, zadrugi V Gelju marsikaj — povedati. .^Požrtvovalna“ delavca skromnejše vrste, fcalr pa ni njih zasluga, temveč posledica baznih kas, sta Špindler in Lesničar. S tem, da pišeta („gospodarske“ članke v „ižc(drugo“, dobivata lepe nagrade iz blagajne Zaffružne zveze, dojci m bi to dejo morali napravljati uradniki zveze in denar, Ki bi se1 prihrar nil, bi se naj, ako nima celjska zveza nobenih drugih potreb, kar pa dvomimo, nakazal posojilnici v Brežicah. Špindler in Lesničair dobro vesta, da je njun obstoj pri liberalnih listih negotov in da nima- Tako je šlo naprej. Proti večeru, ko je bil že v rožicah, je Bog ve kaj vse klobasa ril o svojem koruznem junaštvu. Nazadnje je celo zatrjeval, da ie še nocoj pripravljen iti v T.umplovo koruzo, samo če bi ga kdo pospremil z žegnano vodo. Pa nikdo se ni oglasil in tudi Lukuš je iz strahu pred zlodejem tal lito-noč prespal v gostilni in še le drugi dan pri belem dnevu sei je vrnil na svoj Pom. V. Preteklo je par mesecev po Lukjujšovem sestane ku s peklenščekom, Kirojac je še vedno igral ulogo junaka po gostilnah in tam pa tam mu je Še zdrknil kakšen Četrt ali pa frakelj zastonj po lažnjivem grlu. Vse se je tudi balo Tumplove kajžarije in nikdo je ne bi bil hotel še zastonj ne. Govoričenje o haštrumu kot zlodeju ni hotelo potihniti in vest se je začela vzbujati' v srcu Katre Pištakle. Očitala sl je: O ti ubogi haštrum, v ta hudegai so te spremenili in vendar je moj Štok vsega krtfv ; nič, k gospodin grem in jim povem, kdo da je bil taisti vrag, ki je tlačil LuKuša, toliko pa še imam, da mu plačam šjkodo v koruzi. Sklenjeno storjeno! Prihodnjo nedeljo so že kihali gospod Župnik od smeha, toda, ker so bib hudomušni, so nasvetovali Katri: „Katra, počakaj še, kadar se bode Lukuš najbolj širokoustil, potem ga bodeš pa. kar osrajmotila.“ Katra je pokimala, in odšla s polajšfanq vestjo domov. Vendar, obrnilo se je vse drugače. Katrai je imela majhno posest, Mia je vajena kavi, držala se je torej kaj zvesto svojega podedovar nega poklica. Večkrat je morala z doma in puščala je rogače rialme, doma ali pa v hlevu, ali samo še v ograji. ta upanja doseči kdaj boljših dohodkov, zato težko čakata trenutka, ko bo stari dr, Sernec izginil iz — pozorišča,, (dr, Hrašovec že itak preliaga v tabor Narodne stranke), da dobita takrat uradniška mesta pri liberalni posojilnici. Gospoda Špindler in Lesničar povdarjata, da imata potorio toliko, če ne več, sposobnosti za posojilniška uradnika, kakor Prekoršek za ravnatelja pivovarne in Benjamin Kunej za revizorja posojilnic’. Sev;eda so to le bolj skrivne želje Špindlerja in Lesničarja, katere bqrita gotovo odločno zavračala, a resnične so vkljub temu, saj Iso liberalci že mnogokrat „popravkarili“, a nazadnje se je vendafr vse do pičice uresničilo, kar se je poprej zavračalo. Imamo še celo vrsto drugih sličnih ljudi v Celju, ki so zaslužili pri tujkami, pivovarni v Žalcu itd. lepe tisočake, sedaj se pa za podjetja, ki slabo stoje, nič ne zmenijo. Liberadci pišejo o Šjkjbdi, ki jo je baje povzročila obstrukcija. Škode do sedaj v resnici ni nobene, temveč mqrajo okrajni zastopi itd. nekaj časa čakati na podpore, katere gotovo dobe. Nekaj žrte/f pa se mora povsod doprinesti, če se hoče doseči višje cilje. Poudariti pa moramo, da. je vtsled 1 obstrukcije ljudstvo že dve leti obvarovano višjih doklad, od katerih bi mi Slovenci ničesar ne imeli. Škode törej ’du sedaj nima slovensko ljudstvo, nobene od obstrukcije, pač pa od liberalnih podjetij. Evo vam! Pri liberajlni tiskarni v Celju so vsled izbornega gospodarstva izgubile posojilnice d,o sedaj krog 10Ò.000 K, govori se pa, da bodo izgubile? še več! Pri pivovarni v Žalcu je šlo rakom žvižgat nad sto tisoč kron, koliko jih bo najbrže še šlo, če bo dolgo stal na čelu ,,strokovnjak“ Prekoršek, še ne verno. Glede Glavne posojilnice v Ljubljani jpravijo kranjski liberalci, da bodo vlagatelji dobiii komaj 20% vlog nazaj. Žalosten bo tudi konec trgovsklh-obrfcne zadruge v Gorici, kateri so celjski liberalci preskrbeli tudi štajerriki denar. Agro-fMerikjur v Ljubljani je končal s stotisoči izgube, liberalna zveza slovenskih zadrug v Ljubljani čudno gospodari', v obče je pogled ; na liberalna gospodarska podjetja obupen. Škoda, povzročena, slovenskemu ljudstvu po liberalnih gospodarskih podjetjih, znaša, milijone. ;T’o naj celjski liberalci opisujejo, jim je veliko bližje in tudi gradiva jim nudi dovolj, Hic Rhodus, liberalni ne-sebičneži ! Pogostoma se je pripetilo, da so ti bradači poskakali čez plot in delali veliko škodo po tujem Z grozno nevoljo je gledal sosed Lukuš te kozje poškodneže; vendar vsem drugim j,e pri^ajiiašal in jih pridno uganjal, le na Štoka je vedno prežal, pa zamanj. Stari kozel je bil bolj pameten, nego Lukuš in je rajši po noči privoščil, po dnevu pa dremal in stražil domači krov. Nekoč pa, n;e vem, kako da je bil tako nepreviden, je pač malo prezgodaj naprajvil svoj izlet, že o večni luči jo je krenil v krojačevo deteljo. Lukuš lovec je raVno čakal zajca; srce mu je poskakovalo od veselja, ko je videl prihajati svojega črnega sovražnika. Odrezal si je močno batino in si mislil: nasmodil te bodem prav po zasluženju, s smrtjo ti še pa bodem prizanesel, vkljub storjeni obljubi Z gorjačo v roki, pa tudi s puško na rami, je korakal Lukuš proti kozlu in kričal: „išedaj sva pa. skupaj, kosmatin ti, gladovnjaš-ki, sei kaj ti pokažem!“ Komaj je kozel zaslišal človeški glas, je vzdignil glavo in mirilo zrl v svojega nasprotnika. Hukuiš pa, ko je bil že v izadostni bližini, je stopil na široko in z obema rokama- zamrznil na kozlovo glavo; vušk je zapela močna gorjača po zrar Stok_ je umaknil v trenutku bajtico in kakor bi ti en il, predno je Lukuš drugič zam ahnil, imel je že kozlovski trk v trebuhu in ležal na, tleh. Kozel pa je položil sprednji nogi na ibvražni-kove prsi in ga. mirno gledal. Krojač se je penil od jeze, pa dobro je vedel, ua sedaj ne more vstati; potajil se je kakor maček, in se delal mrtvega. Kozel ga je še en Čas ogledoval, zapazivši pa, da se ne gane več, ga je Še skrbno ovohal, nato se pa odpravil na pajšo čisto na drugi konec njive. (Konec prih.) Katoliška misel na Francoskem napreduje. Kotor je v poslednjem času vestno opazoval francoske razmere, je prižel do prepričanja, da veje sedaj v Franciji drug veter in da je dobil ta razvoj tri vidne, sicer strogo ločene oblike, ki se kažejo: v padanju radikalizma, v rodnem ponehanju pio-ti-cerkvene gonje in v vidnem ojajcenju katoliškega živila Pri zajdjijih občinskih volitvah na Francoskem so bili radikalci na celi črti poraženi, istotako v bor ju za proporčne volitve, To nazadovanje .radikalizma je za položaj katolicizma na Francoskem vele v a-žno, k|er je francoska radikajlna stranka poosebljeno sovrašSvo in poosebljen boj zoper katoliško cerkev. O vedno večjem in lepšem procvitu francoskega katolicizma, prinašajo )„iZlgodo vjinško-politični listi“ v Parizu sledeča zadimiva poročila: ...iZinamenja resnega krščanskega življenja naraščajo vidno: božja služba, ob nedeljah je čimdalje bolj obiskovana, sveti zakramenti se Češčeje prejemajo in kar je najvažnejše — moški spot se približuje spovednicam. Vsak, kdor le nekjoliko pozna razmere na Francoskem, ve, da je to dejstvo velikanskega. pomena,. Ce se je pa do sedaj ka/.al ta razvoj le bolj po mestih, ne zmanjšia to prav nič njegovega visokega pomena,“ List „^’Opinion“ je prišel po temeljiti raziskavi celo do zaključka, da postelja intelektu ein a francoska mladina po večini ali resnično katoliška., ali se pa. vidno nagiblje h katoličanstvu. V vzgled navaja učni zavod „Ecole Normale Superieure“j, ki pripravlja učence na višje učne poklice, tudi na. aka-demične. Pred kakimi desetimi leti je bilo na tem zavodu le malo kandidatov, ki so bili odločno katoliškega prepričanja, sedaj je pa že ena dobra tretjina vseh kanj Matov katoliškega prepričanja, ki so vsi vpisani za ude v Vincencijeve konferende, svojih Župnij. Nadalje navaja omenjeni list izjave doc.entov za modro:slovje na parifetkih gimnazijah. Vsak teh zavodov šteje približno 2000 učencev, a večina jih je po zatrdilu profesorjev katoliškega prepričanja ter resno izpolnjujejo dolžnosti katoliškejga življenja. V enakem smislu govori tudi fee drugo dejstvo: pred dvema letopia se je ustanovilo na. državnih učnih zavodih društvo učiteljev, kateremu pripadajo akajdemični docenti, gimnazijski nadučitelji in pa ljudsko,šjolski učitelji. In namen tega društva je : ^krepiti v svojih članih vero in skrbeti, da isto pri pouku prenesejo na svoje učenc'e,“ Temu notranjemu ojačenju katoliškega, življenja odgovarja! tudi ojačenje na zunaj. Zavel je v francoskem katolicizmu nov, krepak in smotren organizacijski duh, ki se kaže v prvi vrsti v škofijskih družbah, V začetku je vladala v teh društvih jše nekaka negotovost, toda sedaj^ se je položaj zjasnil in lahko se sedaj reče, da francos/'d, katoličani vejo,, kaj hočejo doseči v svojih družbah po škofijah. Te družbe se močno razvijajo, kojih namen je katoliško prepričanje poglobiti in katoliško stvar povsod krepiti. V 30 škofijah se že sedaj nahaja nad 87 takih družb. Sicer so iz teh družb za sedaj še izključena vprašanja, prave politike. Pod vprašanji politike je razumeti pa s'amo vprašanja, ki se tičejo državne oblike, kajti glede tega se i’Še ni doseglo med francoskimi katoličani soglasje. Tem večja je pa, pozornost teh družb za vsa mefefano-politična vprašanja, ki se tičejo cerkvenijh reči. V ta, vprašanja ‘ krepko posegajo družbe po škofijah. Njihova pravila zahtevajo od kandidatov pri volitvah garancij za hrambo vseh interesov vere in cerkve. Kot nekaka- spopolnitev teh družb ‘ po škofijah so družbe katoliških očetov zai varstvo otrok v šolali. Tudi na tem polju se je že veliko storilo. Ta društva so imela, dne 24. junija prvokr.at narodni kongres, kateremu je predsedoval pl. Guirand, profesbr na državnem vseučilišču v Besalneonu. Iz poročila je razvidno, da ima ta družha 26 ‘društev po škofijah, v katere je včlanjenih nad ;500 podružnic z 1100.000 udi. Vrhu tega pa ima še lastno glasilo: .„Solai in družina.“ — Sklepčno še pravi omenjeni list: {„(Povsod se kaže, da se vse obrača na boljše. Popolen preobrat na boljše se seveda ne sme izvršiti kair Čez noč. In duševno razpoloženje ljudstva, ki se je vkoreninilo v Franciji tekom Časai, se le počasi spremeni. Toda dela se sedaj resno ih lotilo se je dela na pravem mestu. Poprej se je hotelo doseči trenotni mir s političnimi preobrati, ki pa niso temeljili v verskem prepričanju' ' ljudske mase, sedaj se pa dela. z vsemi sredstvi na to, da se oživlja in krepi krščansko življenje. KoneČni vspeh ne more izorJt!afti,K Med ljudstvom. Sv. Anton v Slov. goricah: Zi nepričakovana velikim zanimanjem /se je zbralo v nedeljo dne 7. julija! okoli 2510 deklet domače fare, da si usltanove svojo lastno Dekliško zvezo. Z|animanje, s katerim so sledile izvajanjem govornika,, ko jim je govoril o nalogah dekliških zvez in še posebej o redu in snagi v domači hiši, nam je najboljši porok, da bo prinesla zveza obilno dobrega v mlade vrste. Politični pregled. Vojaštvo in zopet vojaštvo. V vojaških krogih zatrjujejo, da se ustanovi v najkrajšem času nov mornariški inšpektorat. Novo mesto se ustanovi zato, d/a vzame mornariškemu poveljniku breme trajnega nadziranja monJarice. Dne 8. t. m. seje' pričel na Dunaju skupni ministrski svet, katerega se je udeležil vojni minister Auffenberg, skupni finančni minister Bilinskk, ogrski finančni minister Telesky, ministra, Htjfinold in Zaloški ter ,spma,dni nadzornik Scherma. 'Vojni minister Auffenberg je predložil nov program za. vojni kredit v znesku 200 do 300 milijonov kron. T,a, izredni kredit naj bi se porabil za preuredbo topničarst-Va. Vojni minister Auffenberg zaihtev, 1, da naj se ta kredit razdeli na štiri leta. Proti tej zahtevi se je cipria. ogrska vlada, da tega kredita ne more dovoliti. Pač pa je pripravjljena ogrska vlada, dovoliti izredni kredit 30,000.000 K, od katerih bi odpadlo 25 mil. kron za one potrebe, ki so nastale vsled uvedbe novega, brambnega, zakona. Ostanek 5,000.000 K je pa seveda, vojnemu ministru Auffenber.gu veliko premajhen. * * * Včeraj je skupni ministrski svet zaključil svoja posvetovanja. Rešil in določil je proračun zunanjega, finančnega in vojnega ministrstva ter proračun na j višjega sodn, ga dvora. Tal ministrski svet je vzbudil izredno pozornost radi noviih čez 200miiijon-skih zahtev, ki jih je stavil skupni vojni minister za prenovljenje in zboljšanje artilerije. Auffenbergova zahteva je presenetila vso javnost. Komaj je bila po težkih bojih in velikih žrtvah rešena brambna predloga, že pride vojni minister in stavi nove, za davkoplačevalce nezmagljive zahteve. Odpor proti novim vojaškim zahtevam, ki je nastal v javnosti, je bil splošen. Tudi najbolj ponižni vladi novci so zmajali z glavnimi in odkimali; moOioh oboževanja je zahteval vendar že preveč. Na še hujtji odpor, km kor pri nas je naletel Auffenberg na Qgrskem. fin vladno časopisje je bilo vsled nokih vojaških bremen spravljeno iz ravnotežja in najbolj vladni listi, kot „jBudapeisti Hirlap“, so izjavili, ob so Auffenbergove zahteve po komaj izbojevanem silnem boju iza brambii o reformo nesprejemljive, da pomepjajo sampumor za vlado in vlaflno stranko. Edini, ki so bili veseli Aulfenbergovih načrtov, so bili borzijanci, v prvi /vrsti železni kartelisti. Tem se je zasmejalo srce, ko so slišali o novih ogromnih naročilih, ki jih namerava Auffenberg in upi na milijonske dobičke, čepralv izžete iz krvavih žuljev, so razigrali njihovo razpoloženje. Ce prav živimo že v vročih dneh in so si razni bozijanci že poiskali prijetni hlad dežele, je bilo vendar te dni, ko je zboroval na Dunaju, ministrski svet, na borzi zelo živahno* Kakor, vedo poročati1 časopisi, je ministrski svet po dolgem posvetovanju Auffenbergove predloge odklonil. Koliko je na tem resnice, se še ne da reči. Ce so ministri res uvideli, da. no nove z jhtdve za davkoplačevalce vendar le prehude, jim ni bilo treba nobenih študij našega gospodarskega položaja. Pri tolikih in tolikih zahtevah, ki se kopičijo na naš proračun, je zopetno žrtvovanje Četrt milijarde za vojaštvo res nemogoče in izključeno. Vprašanje je samo, če niso bili za ministre kaki (drugi razlogi me-rodajnejši kot vsi ti pomisleki in ugovori naših financ. 1.7, pozorišČa Auffenbergove zahteve gotovo ne bodo zginile, saj nekateri listi vedo povedati, da se je ministrski svet odločil ugoditi tem zahtevam tekom prihodnjih osmih let z osmimi obroki. „Beseda Ogrom.“ Dunajska .„Reich'spost“ je prejela, od jako odlične strani — v političnih krogih se zatrjuje, da od osebe, ki redkokeday piše v liste — članek pod naslovom „Bese* ki Ogrom“, ki ga priobčuje v svoji številki od dne 9. t, m. Članek povdarja, da je sedaj treba, v državi, ko je preskrbljeno za obramibno silo, posvetiti Vse sile notranji luo;njsolidaciji. Treba je pred vsem, Ida se uvede na Ogrskem res demokratična, volilna reforma, ker je vendar nemogoče, da bi vladate, delj časa vlada, id pomen j a zastopstvo le gotove družbe, in pa državo upravljal parlament, ki zastopa komjaj 6 odstotkov prebivalstva. Odrska, mora tudi končno dati trifbut pameti in pravici in zopet vrniti Hrvaški ustavo. Današnji režim na Hrvaškem nasprotuje zunanji politiki monarhije in naravnost škoduje njenemu ugledu. Kar dela danes komisar v Zagrebu, je silovitejše in neverjet-nejše, kakor pa vse ono, kar so kedaj razni agenti na Balkanu nagromadili laži in obrekovanja proti monarhiji. Človek končno poziva ogrsko Vlado, naj se podvi/za, da ugodi željam cele države, kajti sicer jo bo prisilila država, da napravi ' svojo dolžnost ter zaključuje z mnogocitirajnimi besedami cesarja Na-[olieqna III.: gL’ empire c’ est la paix“ -. ...cesar-stvo je mir!“ Ogrsko. Zbornični predsednik grof Tfiszai1 je bil zaslišan v pon delj e k dne 8. t. m- kot priča v aferi posl. Kovacsa, ki je, kakor znano, v zbornici streljal na grofa Tiszo. Grof Tiuza je natančno popisal podrobnosti napada in je izjavil končno, da ne želi, dia bi bil napadalec kaznovan. Hrvaško. Listu „Zeit“ o d v, z e tl postni d e b s t z a H r v a, š k o . Sobotne hrvaške uradne „Narodne Novine“ o ficijelno naznanjajo, da je kraljevi komisar Cd vaj odvzel dunajskemu listu “Zeit“ poštni debit na Hrvaškem; zgodilo se je to gotovo iz maišičejvalnosti, ker je .„Zeit“ priobčila več ostrih Člankov proti Čuvaju in njegovemu režimu. Albanija. P o 1 o ž a j v A 1 b a n i j i. Mutesapif iz Drača javlja, da. so vstaši prekinili na suhem zvezo s Skadrom in da je promet sa-mo še na morju mogoč. Vse dosedanje poijzkuse posredovanja so vstaši odklonili, izjavili pa, da se bodo pogajali z vladno komisijo, kateri bo minister za notranje* zadeve na Čelu, če sprejme vlada, to ponudbo. Ministrski svet je to odklonil in je odposlal nove čete v Albanijo. Rusija. O sestanku ruskega carju z nemškim cesarjenj je izdana sledeča, uradna objav,a: Sestanek ruskega carja z nemškim cesarjem je imel posebno prisrčen značaj in je podal nov do-kärz prijateljskih razmer, ki1 družijo obe; vladarja že min/ogo let. Razgovori državnikov, ki so ob tej priliki spremljali oba monarha, so iznova pokazali trden sklep, da se vjarujejo stare, častitljive tra/iicije, ki obstojajo med obema di-žavama. Politični razgovori, ki so obsegali vsa dnevna vprašanja, so 1 na obeh straneh utrdili prepričanje, dai ostane za interese obeh sosednih držav in splošnega, miru ohranitev vzajemnih, na obojestranskem zaupanju utemeljenih stikov trajno največjega pomena. Razprave se niso mogle b A iti z novimi pogodbami, ker ni bilo za to nobenega razloga,, tudi ne s kakšnimi izprememba-mi v skupinah evropskih držav, katerih vrednost za ohranitev ravnotežja in miru je že preizkušena. Sestanek obeh vladarjev se torej lahko po vsej pravici pozdravi z zadoščenjem, V tem, ko na egi sfnant izpričuje trdns in trajno prijateljstvo Nemčije in Rusije, je ob enem zgovorni izra