Vinko Bitenc Ugrabljeni kraljevič (pravljica) 15. »Moj dragi bratec, kako sem ve- , T., , , . . sela, da te spet vidim. Ali nismo Vihar je prenehal, morje se je ...o i . ., ^V, , . ,.. i- utonih?« polagoma ummlo. Oblaki so hiteh v . . ,.v . n . . , , , , , , , , . .. ,, , »Kakor vidis, nismo. Pogle], kak- po nebu, kakor blodne misli, blede ^ . . , . ,. , . , 1 t .. , j •• sni visoki gospodje stoje okrog nas. zvezde so se pnkazovale med nji- M. .. , , . .. , ... . t.t ij. ¦- i -,. .• Mishm, da smo na neki tuji ladji.« mi. Na vzhodu se je pricelo svitati. *, .. . .. , .. ... Castniki so strmeh nad prikuplji- V kapitanovi kajuti so ležali na yim vedenjem miadega dečka in de- mehkih preprogah z visokimi kUce Razumeli pa seveda niso niti vzglavji ubogi trije ponesrečenci. besede tujega jezika. Kapitan, vojaški poveljnik in trije Kapitan je slonel ob prinčevem častniki so se prizadevali, obuditi vzglavju. Nežno je božal princa po jih k zavesti. Z dišečim arabskim bledih licih) utiral mu potno čelo> oljem so jim drgnili čelo in sence; na ustnice pa mu je 6d časa do časa ustnice so jim močili s pomaranč- kanjl kapljico citrono,vega soka. nim in citronovim sokom. Princ je odprl oči z bolnim po_ Prvi se je zavedel Tonček. Planil gledom je motril kapitana. je pokonci. »Kje sem?« je zašepetal. »Kje sein? Kje je princ? Francka, »Visokost, tu se vam ni treba ni- kje si?!« česar bati; med vašimi vdanimi pri- Začudeno je gledal okoli stoječe. jatelji ste, na ladji njegove Svetlo- Ozrl se je okrog sebe, zagledal na sti, vašega očeta.« tleh nepremično ležečo Francko, Prinčev pogled je blodil naokoli, poleg nje princa. kakor da nekaj išče; visoko čelo se »Francka! Moja draga sestrica, mu je zmračilo, kakor da si hoče poglej me, jaz sem pri tebi, tvoj nekaj priklicati v spomin. bratec! Francka!« Princ se je nenadoma vzravnal na Pokleknil je k njej na preprogo ležisču. in jo božal po licih. Francka se je »Tonček! Francka! Rešena! Kje prebudila. je opica Diki?« »Moja mamica, kje ste? Mamica, »Tudi opica Diki se je rešila na mamica!« krov, Visokost.« Tonček je ljubeče pritisnil svoj Ni mogoče popisati, kakšno vese- obraz ob njeno čelo. lje je zavladalo na ladji po teh ža- »Ni mamice, Francka, mamica je lostnih dogodkih. Kako prisrčno je doma. Jaz sem tu, tvoj bratec Ton- bilo svidenje med princem, Tonč- ček, poglej me!« kom in Francko! Kakor iz daljnih Ko je Francka spoznala, da ne sa- sanj so jim vstajale pred očmi me- nja, da je vse to, kar se godi krog glene podobe življenja med mor- nje, živa resnica, je objela Tončka skimi roparji, nočnega bega, stra- okrog vratu. šne vožnje po morju in tistih tre- 155 l notkov, preden so izgubili zavest. 16. Zdai pa so rešeni vsega, domovina T, .»..,,.. ... ... ... ,. Ko so vojaski strezaji postavih i se jim ze smehlja nasproti. ... , .... ... , , . jedi pred ujetnike, se jin nekaten Domovina? Da, princ bo kmalu izmed njih nisQ hoteH dotakniti; - spet videl svojo domovino, svojega obmiH gQ ge vstran> §i grizli v Qne. očeta. Toda Francka in Tonček, ali mogU jezi ustnice in preklinjali svo- bosta še kdaj uživala ljubezen svo- jo us()do žengke in otrQci pa SQ jih roditeljev, ali bosta še kdaj vi- s slastjo použiU vse> kar §o jim na. dela svoj ljubi slovenski dom? nosiU strežaji 1 Kako daleč, daleč je njiju domo- Tudi Sabina je imela silno slast : vina! — do jedi. Kar ni mogla prehvaliti iz- »Moj dom bo odslej tudi vajin vrstne kuhinje, ki da ji ni para na dom,« je iskreno pripomnil princ, nobeni ladji v španskih vodah. ko je videl otožnost v očeh svojih »pa recite, da se stara Sabina lepo dragih prijateljev. zahvali njegovi Visokosti, prežlaht- »Gospod kapitan,« je nadaljeval nemu princu. Oh, vedno sem ga princ. spoštovala, nisem mu rekla nikoli »Za mojim očetom sta mi ta de- žal besede. Nisem kriva, da je bil ček in deklica najdražja na svetu. Princ naš ujetnik, jaz nisem kriva. Odslej sta mi — brat in sestra!« T(> m« sporočite, pravim. O, svefi xT v ... .v „. . Jakob Komposteljski, pomagaj »Nase najiskrenejse spostovanje, , ,r. , , V -j. ¦ ¦ v. nam!« Visokost.« Kapitan m vsi navzoci Cl . . . 11.1.1 • . , ... . , , . n ... Strezaj je obljubil zgovorni star- castniki so se globoko poklonih. 111 ,., . . ki, da bo vse sporocn pnncu, 111 je Vse najboljše in najokusnejše, odšel. kar je zmogla umetnost ladijskega Rodrigo je še vedno čepel na kuharja, so nanosili strežaji na istem mestu. Jed mu očividno ni slavnostno okrašeno mizo v ladij- preveč dišala, kajti zajel je samo ski jedilnici. nekajkrat, potem pa je porinil po- V sredi je sedel princ don Fer- sodo z jedjo od sebe. nando, na levi in desni od njega »Ali bi smel govoriti z gospodom pa Tonček in Francka. Opica Diki princem? je vprašal mimoidočega pa se je mastila ob prinčevih no- vojaka. gah z mastno gosjo pečenko. Ta ga je nezaupno pogledal. Princ ni mnogo jedel. Nekaj ga »Sporočim njegovi Visokosti!« je tiščalo v prsih, večkrat je tiho Čez nekaj minut sta stopila v ka- pokašljeval. Velikodušno je ukazal, juto dva oborožena vojaka in od- naj tudi ujetnikom neso nekaj na- peljala Rodriga pred princa. vadnih jedil, stari Sabini pa da naj »Kaj želiš od mene?« je nagovoril postrežejo s kakim boljšim prigriz- princ nekdanjega pomagača Esme- kom. raldovega. In strežaji so takoj izpolnili prin- Trpljenje, ki ga je moral prestati čev ukaz. zaradi morskih roparjev, mu je živo 136 [ stopilo pred oči. Neprijazno je mo- »Torej? Govori hitro!« tril Rodriga, ki se je vrgel pred njim Rodrigo si je odpel obleko na na kolena. prsih, snel okrogel obesek, ki ga je »Prežlahtni gospod princ! Vem, nosil na zlati verižici okrog vratu, da smo odslej v oblasti njegove in ga pomolil princu. Svetlosti vašega očeta in priznavam, da smo zaslužili najostrejšo kazen ^^^^^^^^^ - -\\\ za svoje zločine. Vendar vas pro- ^^^^^^M^^J^^^^^ '. '/ /|| sim: odpustite mi, recite pri knezu ^^^^^^^^Pi^^ e=t '' '^ j'? zame dobro besedo, da me bo mi- ^ ^Ljr^r\ ^/ /{7% ^S^kŠMi lejše sodil. Poglavar Esmeraldo me ^^&kfl^li^ cbv ^2&> ^i^^/fl je zapeljal, da sem mu pomagal pri 1^^^^^^^^^W^^^/'!^w^//\M »Ti si bil torej Esmeraldov po- /r ^i^^^f^^^^i^OTiS^Sllll magač? Hitro končaj, ne maram te ^j ^^^^S^riniaj^||/\^*^S^™| princposlušati/< ga je ostro zavrniI ^fSsKKnKi^mML »Samo še nekaj besed! Maščeval ||f ^^^^^^^^Wm " sem se nad Esmeraldom.« — VM zf^^^^^č^^^^^^luJm »Ti? Kje je Esmeraldo?« \\ W^0^^^^^^^^^^lHi\m »Tega tudi jaz ne vem. Vem sa- i\ ^Zf^^^' '^'/A iMt^Sl mo, da sem izdal kapitanu ladje ^^u^^^^^^^^t- / in recite> da jo proslm je pa itak znano. Moje maščevanje odpuščanja. Mene ne bo več vide- nad Esmeraldom, ki me je črtil in la Moja mflti je Clasida> dojilja kruto ravnal z menoj, je bilo s tem princa dona Fernanda iz Toleda!« izvršeno.« r,, , , , ., . , , . ¦o j ¦ ¦ xi. m ^i ¦ i>led kakor zid je drzal prmc v Rodngo je utihnil, glavo je pove- i • i ¦ l i i . ¦ i -i ., . c • i j i ¦ ^0^1 zlat obesek, na katerem je bila sil na prsi. Srepo ga je gledal pnnc. ,., , . ... . „ . i • j I j naslikana zenska glava — slika nje- »rnpomogel si do tega, da so me- jlj--i-/-h-ji . , j . • i -• --i- gove stare, dobre dojilje Claside! ne m ta dva moja najdrazja resih - to je res. Toda postal si izdaja- »Ce Je to resnica' Potem ti odPu- lec! To pa je najgrša lastnost in scam' zavoljo tvoje matere ti od- jaz jo zaničujem.« puščam. Pojdi!« Rodrigo ni pričakoval takih besed D^a oborožena vojaka sta odpe- od štirinajstletnega dečka. Od gne- Uala Rodriga nazaj med njegove va in sramu je zardel kakor otrok. tovariše. »A če ni zame več odpuščanja, Princa je ta dogodek globoko po- vas prosim, da mi izpolnite samo trl. A zdaj ni bilo časa za razmiš- eno željo ... « ljanje, kajti prihitel je mornar in 157 1 naznanil princu, da se že prikazuje gali v nebo visoki stolpi cerkva in I španska obala. mošej. "I Princ, Tonček in Francka — se- Valencija! I veda tudi opica Diki — so hiteli na Princ, Tonček in Francka so se j krov. Mlado jutro se je smehljalo držali za roke in strmeli v daljavo. : > nad morjem. »Abduraman« je ve- Kako različna, vesela in žalostna selo rezal valove. Beli galebi so ob- čuvstva so prekipevala v teh mladih kroževali ladjo in posedali po jam- srcih! borih. V daljavi na obali so se dvi- (Dalje prihodnjič.)