PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini /-» t f Abb. postale I gruppo vediti XòU IlF Leto XXX. Št. 292 (8998) TRST, petek, 20. decembra 19T t PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasnžnjant Evropi. Resolucija sprejeta na 10. občnem zboru SKGZ 8. decembra 1974 V svojem dvajsetletnem delovanju je postala SKGZ pomembna komponenta boja tržaških, goriških, beneških jn kanalskih Slovencev za njihove pravice. — kot avtonomna organizacija je v težnji in naporih, da izraža interese slovenske narodnostne skupnosti, te interese tudi učinkovito branila; •— zavzemala je stališča do splošnih družbenih problemov v državi in do vprašanj, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v Furlaniji - Julijski krajini, pri čemer je odražala interese svojih članic in koordinirala njihovo delo; trajno in borbeno se je zavzemala za izpolnjevanje mednarodnih ob-beznosti do slovenske narodnostne skupnosti in tistih, ki izhajajo iz določil republiške ustave in deželnega statuta; *— kot enotna organizacija Slovencev v vsej deželi F-JK je učinkovito opozarjala na celovitost slovenskega prebivalstva in njegove enake probleme v deželi proti različnemu ravnanju odločujočih političnih in upravnih oblasti; •— kot manjšinska organizacija je ob upoštevanju razporeditve političnih sil razvijala samostojno manjšinsko politiko in s tem zavzemala posebno mesto v naši politični fronti; — z neposrednimi stiki, ki jih je vzpostavila in jih vzdržuje z vsemi strankami ustavnega loka, je vnesla nov element pri reševanju slovenskih narodnostnih vprašanj; — njene korenine, segajoče v obdobje narodnoosvobodilnega boja, so jo že ob nastanku navezale na matični narod, ki si je v tem boju priboril državnost, v tej navezanosti pa jo je ves čas vodilo tudi spoznanje, da bi izolacija narodnostne skupnosti od svoje narodne matice pomenila začetek konca same skupnosti; *- v narodnostnem boju se je zavzemala za trezen način obravnavanja problemov in objektivno presojo. še danes se Posebni statut, ki je del pred dvajsetimi leti podpisanega londonskega sporazuma in ki zagotavlja slovenski narodnostni skupnosti na Tržaškem narodnostne pravice, ne izvaja niti po duhu niti po črki. Pravica slovenskega jezika še vedno ni uveljavljena v veliki večini javnih uradov in na sodišču, kjer se kljub točnim določbam Posebnega statuta še vedno upošteva fašistični zakon, ki predpisuje rabo italijanščine. Uresničeno ni določilo o pravičnem zastopstvu v javnih službah in na sodiščih ter drugih organih Slovenske organizacije in ustanove ne prejemajo ustrezajočih podpor iz javnih sredstev, slovensko gospodarstvo se ne more povsem svobodno razvijati. Politika trde roke je fašizem v zadnjem času močno oslabila. Izkazalo se je, da je nepopustljivost proti fašizmu v državi edino sredstvo za njegovo slabitev. Tudi pri nas je treba fašizem zadeti tam, kjer izraža največjo napadalnost, to je v zvezi s Slovenci. Kakor je bila zgrešena dosedanja podtika do fašizma v državi, ki mu je prizanašala v hotenem ali nehotenem zmotnem mnenju, da ga bo «mučeništvo» politično krepilo, tako je bila zgrešena oportunistična politika pn nas, ki ni iz strahu pred njegovo krepitvijo dajala pravic Slovencem. Fašiste je treba bolj demoralizirati. zato je danes ne samo u-godna prilika, ampak tudi nujnost, da gre akcija za onemogočanje fašizma vedno globlje. Globalnost reševanja vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini pomeni istočasno, malone enkratno popolno rešitev naših problemov v smislu, da država in dežela sprejemata zakonske norme, ki bodo zaobjele vsa področja našega narodnostnega življenja, in da občine, pokrajine in gorske skupnosti ukrepajo na svojem področju. Ce se pa globalnost uresničuje s postopnostjo ukrepov, tako da bi bila uresničena šele daleč v bodočnosti, potem temu ne moremo reči globalnost. Dveletni bilanci o tem, kaj je bilo storjenega v našo korist na državni in deželni ravni, pa ne moremo reči niti postopnost. V Benečiji je bil storjen ceio korak nazaj. Tam bi pomenila postopnost, da bi dopustili, da se šolarji pri celodnevnem zadrževanju v šoli v popoldanskem času učijo neobvezno slovenščina ali da šolske oblasti dajo >a razpolago učilnice, v katerih bi društva prirejala tečaje slovenščine. Namesto tega je bil z avtoritativno gesto in z nesprejemljivimi argumenti prvi tečaj prepovedan, učilnice pa lani in letos odklonjene. Pooblaščeni odloki, ki določajo preureditev šolskih organov, so zgovoren primer, kako bi bili polovičarsko rešeni narodnostni problemi Slovencev, če bi se reševali s postopnostjo. Tudi novi zakon o radiu in televiziji izrecno ne zagotavlja Slovencem slovenskih oddaj, pomanjkljiv pa je tudi dopolnilni šolski zakon. Dežela Furlanija - Julijska krajina še vedno ne upošteva pri sestavljanju in sprejemanju temeljnih novih zakonov in pravnih ukrepov, da so Slovenci avtohtoni in neločljivi del deželnega prebivalstva. Konferenca o manjšinah, je ponovno razkrila, da predstavlja neurejen položaj narodnih manjšin resno oviro za družbeni napredek in za sporazumevanje med narodi in državami. Dala je pomemben prispevek k spoznavanju manjšinske problematike na splošno in je osvetbla nekatere nove pristope k njenemu razreševanju. Na to je v izdatni meri vplivala aktivna prisotnost predstavnikov manjšin. Konferenca pomeni prvi poskus institucionalizacije proučevanja problemov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in predstavlja upoštevanja vreden dokaz dobre volje odločujočih krajevnih političnih dejavnikov. Potek konference in nastopi nekaterih italijanskih strokovnjakov in pohtikov ponovno potrjujejo težnje, da se vprašanja naše skupnosti obravnavajo z drugačnimi merili kot vprašanje drugih narodnostnih skupnosti v državi. Pričevanja in dokumenti konference morajo služiti političnim silam, ki so jo omogočile, pri oblikovanju in čimprejšnjem sprejetju ukre-pov v naš prid. Brez konkretnih sadov za Slovence bi konferenca pomenila neuspeh. S te konference je treba poudariti sledeče ocene položaja in zahteve slovenske narodnostne skupnosti ter vloge narodnostnih skupnosti nasploh: — Vsebina in obseg zakonske zaščite ne smeta upoštevati samo stanja slovenske narodnostne skupnosti, kakršno se danes kaže navzven, ampak vsaj delno tudi škodo, ki jo je slovenska skupnost utrpela v preteklosti. Posledice fašističnega in drugega nasilja se ne smejo torej jemati kot nekaj danega. Ne upoštevati posledic nasilja pomeni v skrajni konsekvenci njegovo odobravanje. Zahteve Slovencev, da ne sme biti glede uživanja narodnostnih pravic med slovenskim mestom in podeželskim prebivalstvom med beneškimi, goriškimi in tržaškimi Slovenci nobene razlike, temeljijo na obsodbi vsakega nasilja v preteklosti. Odklanjati asimilacijo danes, pomeni obsojati načrtno asimilacijo v preteklosti. — Dokler Slovencem ne bo povrnjena gospodarska škoda, ki so jo pretrpeli, ne bo mogoče govoriti o njihovi gospodarski enakopravnosti. Vsa bodoča zakonodaja in u-krepi oblasti na gospodarskem področju bi morali upoštevati specifične potrebe manjšine, pri čemer naj bi jim bil v pomoč poseben organ, ki naj bi se posvetil specifičnim gospodarskim problemom slovenske skupnosti. — Slovencem je treba dati možnost, da soodločajo pri opredelitvah v družbenem in gospodarskem razvoju ozemlja, na katerem živijo, torej v mestih in na podeželju. Slovenska narodnostna skupnost mora neposredno vplivati na proces vključevanja delavcev v proizvodnjo. Doslej še nobeno družbeno gospodarsko programiranje in deželno načrtovanje ni upoštevalo obstoja slovenske narodnostne skupnosti. — Obnavljati je treba povezanost o-zemlja, na katerem prebiva naša narodnostna skupnost, v nasprotju 2 dosedanjo politiko, ki ga je raz-drabljala. V prihodnosti ne sme biti nobene razlastitve zemlje, ki je last Slovencev, brez pristanka slovenske narodnostne skupnosti, ki mora kot skupnost, poteg pravične materialne odškodnine lastniku dobiti v zameno še dobrine v drugi obliki. — Spričo koncentracije dnevnega tiska in vedno večjih bremen pri izdajanju Ustov, je treba manjšinski tisk gmotno izdatno podpreti; saj spada med poglavitna sredstva narodnih manjšin v njihovem boju za svoje pravice. Radijsko postajo v slovenskem jeziku je treba demokratizirati in jo zaupati slovenski narodnostni skupnosti, uvesti pa je treba tudi televizijski program v slovenščini. Raznovrstne organizirane skupnosti v Beneški Sloveniji razvijajo živahno dejavnost, ki utrjuje občutek pripadnosti širši skupnosti, povezani z jezikom, šegami, pesmijo in drugim in združeno nastopajo, kadar gre za temeljne narodnostne pravice. Novi deželni odbor Furlanije - Julijske krajine zagotavlja svobodo izražanja narodnostne pripadnosti beneških Slovencev. Upati je, da bo dežela to svojo obvezo začela čimprej izpolnjevati. Prisotnost Slovencev v upravi in sodstvu je porazno nizka. Na deželi, ki je bila ustanovljena v obdobju, ko sta že bila veljavna ustava in londonski sporazum, in bi morala upoštevati prisotnost Slovencev, je ta omejena na nižje in najnižje kategorije uslužbencev, izjeme pa so kaj redke. V sodstvu, kjer so bili Slovenci nekoč sorazmerno močno zastopani, je njihovo , število enako ničli. V finančni upra- (Nadaljevanje na 6. strani) OB 19. URI V PALACI CHIGI ffanes prvo srečanje med vlado in sindikati Vlado bodo zastopali Moro, La Malfa, Colombo, Andreotti in Toros, sindikate pa Lama, Storti in Vanni - Načelen dogovor na ministrstvu za industrijo o električnih tarifah RIM, 19. — Jutri zvečer ob 19. uri bo v palači Chigi prvo srečanje med novo Morovo vlado in sindikati. Poleg ministrskega predsednika Mora se bodo srečanja u-deležili podpredsednik vlade La Malfa ter ministri Colombo, Andreotti in Toros, sindikalno delegacijo pa bodo vodili generalni tajniki treh sindikalnih zvez Lama, Storti in Vanni. Na dnevnem redu prvega srečanja med vlado in zastopniki federacije CGIL, CISL in UIL bodo predvsem vprašanja zaposlovanja, plač in najnižjih dohodkov ter pokojnin. Govor bo seveda tudi o vprašanju poenotenja točke draginjske doklade na najvišji ravni. Predsedstvo vlade je v zvezi z jutrišnjim srečanjem objavilo poročilo, v katerem ugotavlja, da gre za «naravni stik» in da bo to prvo II■II1IUIIIII|||||||1IIIIIIII||||||■||||||||||||||||||||||||||I1• _2 ji-rpri ____'1___________ Danes zvečer bo v palači Chigi prvo srečanje med novo vlado in sindikati. Vlado bodo zastopali predsednik Moro, podpredsednik La Malfa in ministri Colombo, Andreotti in Toros, federacijo CGIL, CISL in UIL pa Lama, Storti in Vanni. V ospredju bodo vprašanja zaposlitve in plač. Predsedstvo vlade je v svojem poročilu poudarilo, da bo to prvo v vrsti srečanj. Včeraj so medtem na ministrstvu za industrijo dosegli načelen sporazum o električnih tarifah. Po zaključnem obisku v Iranu je italijanski predsednik Leone prispel v Egipt, kjer so njegov obisk zelo ugodno ocenili. Med svojim bivanjem v Egiptu se bo Leone sestal z egiptovskim predsednikom Sadatom, na dnevnem redu pa so tudi pogovori med zunanjima ministroma Rumorjem in Fahmijem. Medtem so objavili sklepno sporočilo o Leonejevem obisku v Iranu. Italija in Iran bosta v najkrajšem času dosegla sporazum, po katerem bo Iran odobril Italiji odprtje obsežnega kredita po zelo ugodni obrestni meri. V preteklih dneh se je deželni odbornik Coloni sestal z delegacijo Unije Italijanov za Istro in Reko. Predstavnik dežele in predstavniki Unije so se domenili za uradni obisk, ki bi moral biti februarja v Trstu. v vrsti srečanj med vlado in sindikati. Vlada poudarja važnost srečanja in zanimanje za stališče sindikatov, katerih zahteve pa je treba uokviriti v globalni položaj države. V pričakovanju jutrišnjega sestanka s predstavniki federacije CGIL, CISL in UIL je imel predsednik Moro danes vrsto medministrskih srečanj, na katerih je poglobil vprašanja, o katerih bo govor jutri. V soboto pa bo Moro sprejel predstavnike misovskega sindikata CISNAL, pozneje pa še delegacijo Confindustrie pod vodstvom predsednika odv. Giannija Agnellija. Na sindikalnem področju beležimo danes važen sporazum med zastopniki federacije CGIL, CISL in UIL in ministrom za industrijo Do-nat Cattinom o električnih tarifah. Za sedaj gre le za načelen sporazum, ki ga bo treba izpopolniti in ki ga bo nato vzel v pretres medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje — CIPE. Sporazum predvideva znižanje tarif za električno energijo za tako imenovano «ljudsko porabo», se pravi za družine, ki porabijo manj kot 150 kilovatnih ur mesečno, in povišanje tarif za porabe nad 150 kWh. Se vedno odprta pa so nekatera druga vprašanja s tega področja, kot so gradnja jedrskih central in ter-mocentral ter nova delovna pogodba uslužbencev ENEL. Glede zadnjega vprašanja bodo kmalu na vrsti razgovori med sindikalnimi zastopniki in ministrom za delo To-rosom. Kissinger obišče Južno Ameriko BUENOS AIRES, 19. — Vodja a-meriške diplomacije Henry Kissin-ger bo prihodnji mesec prispel na uradni obisk v nekatere latinskoameriške države. Zunanji minister ZDA bo obiskal Brazilijo, Argentino in Peru, mogoče tudi Vene- OBVESTILO BRALCEM Cenjene naročnike In bralce obveščamo, da naš list zaradi današnje stavke tiskarskih delavcev jutri ne bo izšel. Opozarjamo jih tudi, da zaradi včerajšnje stavke uslužbencev tiskovnih agencij utegne biti naše današnje poročanje o zunanjepolitičnem dogajanju pomanjkljivo. UREDNIŠTVO zuelo in Kolumbijo. Smoter njegovega obiska je ureditev odnosov med obema Amerikama. To bo prva Kissingerjeva turneja po Južni A-meriki, odkar je prevzel vlogo voditelja državnega departmaja. Uradno se potrjuje, da bo prispel v Buenos Aires marca prihodnjega leta, da bi sodeloval na sestanku zunanjih ministrov vseh držav Amerike. Ta obisk Kissingerja nekaterim državam Južne Amerike se tolmači kot znak želje Washingtona. da nadaljuje «novi dialog dveh Amerik» kljub razlikam, ki so prišle do izraza na nedavnem sestanku voditeljev diplomacij Južne Amerike v Quitu, ko ni bila sprejeta zahteva večine, da se prekine z blokado Kube. Zato se z veliko pozornostjo pričakuje bodoči obisk Kissingerja državam Južne Amerike. Zaključeni jugoslovansko-grški pogovori i •• • ifiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiBiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia KOMISIJA ZA MEDNARODNE ODNOSE SKUPŠČINE SRS 0 ODGOVORU DUNAJSKE VEADE Avstrijsko zadržanje do manjšin ogroža mir in varnost v Evropi Zato bi se morala ob tem zamisliti vsa mednarodna demokratična javnost - Avstrijska vlada bo izdala «belo knjigo» o koroških Slovencih (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 19. — Komisija za mednarodne odnose republiške skupščine je na včerajšnji seji razpravljala o sedanjem stanju jugoslovansko - avstrijskih odnosov, še posebej po nedavnem odgovoru avstrijske vlade na jugoslovansko noto. V razpravi, ki je vsestransko osvetlila motive sedanjega obnašanja Avstrije do Jugoslavije, so avstrijski odgovor na jugoslovansko noto ocenili kot povsem nezadovoljiv, saj je avstrijska vlada v odgovoru podala vrsto popačenih, netočnih in samovoljnih trditev glede izpolnjevanja obveznosti iz državne pogodbe, še posebej pa glede položaja slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji. Avstrijski odgovor ni samo poskus izmikanja in zavlačevanju u-resničitve obveznosti iz državne pogodbe. Komisija je ugotovila, da je položaj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji zelo težak in v bistvu slabši, kot je bil v času podpisa državne pogodbe. Avstrija lavcev, da določajo o družbenem, to OB UDELEŽBI DELEGACIJ IZ 28 DBZAV V Budimpešti začetek pripravljalnega sestanka evropskih komunističnih partij Pozdrav prvega tajnika madžarske delavske partije Sadarja BUDIMPEŠTA. 19. — V budim-eštanskem hotelu «Gelort» se je anes popoldne z, udeležbo delega-ij komunističnih partij 28 držav ričel pripravljalni sestanek evrop-kih komunističnih partij. Z razli-o od posvetovalnega varšavskega estanka, ki je določil glavno telo, je bila naloga sestanka v Bu-impešti, da podrobneje prouči ev-opska vprašanja in nakaže smeri a rešitev teh vprašanj. Prvi seji, na začetku katere so ili navzoči tudi zastopniki tiska, ì predsedoval vodja delegacije KP talije Pajetta, ki je pozdravil ude-»žfence sestanka, posebno madžar-ke partije, gostitelja. V delegaci ZKJ pod vodstvom tajnika v svršnem komiteju predsedstva ZKJ r. Aleksandra Grličkova, sta član redsedstva CK ZKJ Dobrivoje Vi-ič, načelnik oddelka za mednarod-e stike in sodelovanje predsedstva ;KJ, Vladislav Obradovič in načel-ik uprave v zveznem tajništvu za unanje zadeve Rajko Lipkovski. Udeležence sestanka je najprej ozdravil prvi tajnik madžarske so-lalistične delavske partije Janoš Cadar, ki je pozitivno ocenil dose-ianje tokove in moč ter v zvezi em opozoril na ugodne možnosti, :i se nudijo komunističnim parti-am v prizadevanju, da prispevajo ; splošnemu izboljšanju svetovnega n evropskega položaja. Komunistič-le m delavske partije Evrope da-les delujejo v različnih pogojih, e poudaril voditelj madžarske par-ije, toda imajo skupni smoter: za-'otovitev in utrditev evropskega niru in varnosti. Treba je storiti /se, da se druga faza evropske konference o varnosti čimprej konča in omogoči, da v prvi polovici prihodnjega leta pride do sestanka najvišjih zastopnikov evropskih držav v Helsinkiju. Mi verujemo, da so komunistične partije v stanju, da dajo nepogrešljiv prispevek in da uresničijo postavljeni smoter. Po besedah Kadarja se od evropskih komunističnih partij na berlinski konferenci pričakuje, da opozorijo na nova vprašanja mednarodnega razvoja, da dajo oceno spremenjenega položaja v Evropi in da nakažejo tiste naloge, ki se morajo uresničiti v interesu družbenega napredka, miru in varnosti. Komunistično gibanje nima več svojega središča, niti vodilne partije, za kar tudi ni več potrebe, je poudaril Kadar, ki je nadalje izjavil, da so komunistične in delavske partije samostojne, prekaljene v borbi ter razpolagajo z velikimi izkušnjami in da same ustvarjajo svojo politiko in določajo naloge. Janoš Kadar je rekel, da skupni pogled na svet omogoča partijam občasne širše sestanke in izmenjavo mnenj, da bi našle skupni sistem in možnost za skupni nastop z vsemi na-' nimi in miroljubnimi silami proti skupnemu sovražniku narodov: mednarodnemu imperializmu. Prvi tajnik CK madžarske socialistične delavske partije Janoš Kadar je izrazi) prepričanje, da se bodo partije na tem sestanku sporazumele o skupnih ukrepih, ki so potrebni, da bi bila berlinska konferenca uspešna. Mi smo za to, je dejal, da berlinska konferenca izdela skupno stališče o najvažnejših vprašanjih evropskega položaja, kakor tudi o skupnih nalogah miru, varnosti, sodelovanju in družbenega napredka. Naše prepričanje je, je poudaril Kadar, da je v borbi za uresničenje teh nalog vsaka partija samostojna in da ravna po lastnih sklepih in načinu, ki najbolj ustreza okoliščinam in pogojem ter v skladu z odgovornostjo do skupne stvari. Pripravljalni sestanek je zatem nadaljeval delo s poročili voditeljev posameznih delegacij. Za izboljšanje odnosov med NDR in zahodnim Berlinom BERLIN, 19. — Predlogi vlade Nemške demokratične republike o razvoju odnosov z zahodnim Berlinom so bili pozitivno ocenjeni. To je bilo rečeno po sestanku med zastopnikom senata zahodnega Berlina Petrom Herzem in zastopnikom vlade Nemške demokratične republike dr. Joahimom Mitdankom. Herz je izrazil pripravljenost za-hodnoberlinskega senata, da v najkrajšem času prične z vlado NDR v Berlinu razgovore o njenih predlogih. Senat zahodnega Berlina in vlada v Bonnu sta že formirala skupino strokovnjakov, ki bi morali proučiti vprašanja o katerih se govori v ponudbi vlade Vzhodne Nemčije. Zvedelo se je, da se bodo v kratkem pričeli razgovori in da bo pri tem pozornost osredotočena predvsem na možnosti za izboljšanje prometnih zvez med zahodnim Berlinom in Vzhodno Nemčijo. ni samo delovala v nasprotju z določili pogodbe, ko je zoževala in omejevale pravice koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, temveč je popuščala pod pritiskom ve-likonemških nacionalističnih in neonacističnih sil. Krepitev nacističnih sil v Avstriji in njihovo nemoteno nadaljevanje pa je dobilo take raz sežnosti, da ne zaskrbljujejo samo jugoslovanske javnosti, pač pa bi se nad tem morali zamisliti tako podpisniki državne pogodbe, kot tudi vsa mednarodna demokratična javnost, saj gre za ogrožanje miru. varnosti in ustaljenosti v tem delu Evrope. * « * Avstrijska vlada je na torkovi seji sklenila, da bo izdala tako imenovano belo knjigo o položaju koroških Slovencev. Knjiga naj bi izšla čez približno leto dni. Kot je dejal kancler Kreisky, naj bi knjiga vsebovala obsežno poročilo o položaju koroških Slovencev, njihovo zgodovino, gospodarski in kulturni položaj, predvsem pa vsa vprašanja, ki zadevajo izpolnjevanje 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kancler je omenil, da bodo tako poročilo izdali na zahtevo koroške deželne vlade, ki bo tudi samostojno, v skladu s sklepi koroškega deželnega zbora, pripravila tako poročilo za deželno območje. Za izdajo bele knjige so ustanovili posebno komisijo, v kateri so predstavniki zunanjega ministrstva koroške vlade in urada zveznega kanclerja. Sklep o pripravi knjige je vlada sprejela soglasno. DRAGO KOŠMRLJ V Beogradu se nadaljuje kongres zveze sindikatov (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19. — VIL kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je včeraj in danes nadaljeval delo v petih komisijah, ki Bodo jutri na sklepni plenarni seji podale poročila o svojem delu. V komisiji za mednarodne stike in sodelovanje je danes glavna razprava tekla okrog vprašanja zaposlitve v inozemstvu. Ugotovljeno je, da se to vprašanje lahko reši samo z odstranitvijo vzrokov, zaradi katerih delavci iščejo zaposlitev v tujini ter z ustvarjenjem pogojev za njihov povratek, predvsem z odpiranjem novih delovnih mest. V komisiji za samoupravljanje so delegati izčrpno analizirali stanje samoupravnih odnosov in dali vrsto predlogov za njihovo poglobitev. Poudarjeno je, da je vloga sindikata, da se zavzema za uresničenje še neposrednejše vloge delavcev v upravljanju in odločanju. V komisiji za izobrazbo ih kulturo je največ delegatov govorilo o potrebi izenačenja šoi za delavske poklice z ostalimi srednjimi šolami. V komisiji za vprašanja družbeno -gospodarskega razvoja in sistema dohodka je bila med drugim postavljena, zahteva, da delovni ljudje odločajo ne le o delu, temveč o celotnem dohodku v organizacijah družbenega dela. Ni dvoma, je ugotovljeno na seji komisije, da je ustavna pravica de- je o celotnem dohodku. Večina delegatov se je prav tako izrekla za načelo, da naj bo merilo za povečanje osebnih dohodkov produktivnost in da se za celo Jugoslavijo uredi vprašanje vira sredstev za plačilo minulega dela. li. B. Posl. Bonea izstopil iz PLI RIM, 19. — Voditelj levičarske struje v PLI posl. Ennio Bonea je sklenil izstopiti iz stranke. Sam Bonea je pojasnil, da njegov izstop ne bo privedel do razkola, saj bodo drugi pripadniki njegove struje vsaj za sedaj ostali v PLI. Bonea je dejal, da odstopa iz stranke, ker je prišel do zaključka, da znotraj PLI nima nobene možnosti, da bi uveljavljal lastna prepričanja. Kot kaže. bo Bonea zaprosil sprejem v PRI. (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 19. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Mi-nič je včeraj ob povratku z uradnega obiska v Grčiji izjavil, da je zelo zadovoljen z rezultati obiska in razgovori, v katerih je bila izražena pripravljenost obeh držav, da razvijata prijateljske odnose na vseh področjih. Dogovarjali smo se tudi o vprašanjih. v katerih so pogledi različni. Zavedamo se, da se ta vprašanja ne morejo rešiti čez noč, toda ker so razgovori bili konkretni, prijateljski. odkriti, smo ustvarili ozračje in osnovo za dolgoročno prijateljsko sodelovanje, je izjavil zvezni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije in dodal, da je v razgovoru o mednarodnih vprašanjih bila podobnost pogledov večja kot pa se je moglo predpostavljati. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta je nadalje izjavil, da popolnoma soglaša z grškim zunanjim ministrom Bitsiom. da razgovori po vsebini in važnosti odpirajo nove možnosti v jugoslovansko-grških odnosih ter poudaril, da je bila jugoslovanska delegacija povsod sprejeta s prijateljskimi občutki grškega ljudstva za narode Jugoslavije in globokim spoštovanjem do Jugoslavije, posebno do predsednika Tita. B. B. (Na sliki: srečanje med grškim mi-nistiskim predsednikom Karamanli-soni (levo) in jugoslovanskim zunanjim ministrom Miničcin (desno). Med obema je jugoslovanski veleposlanik v Atenah Milovan Markovič.) imitiilkiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiititmiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiimiii PO ZAKLJUČKU OBISKA V IRANU Leone v Egiptu KAIRO, 19. — Italijanski predsednik Leone, ki je danes zjutraj zaključil svoj petdnevni obisk v Iranu, kjer je skupno z zunanjim ministrom Rumorjem imel vrsto pomembnih pogovorov z iranskim šahom Pahlavijem in zunanjim ministrom Kalatbarijem, je prispel v Kairo, kjer se je sestal z egiptovskim predsednikom Sadatom. Tamkajšnji listi, med katerimi tudi u-gledni dnevnik Al Abram, zelo pozitivno ocenjujejo Leonejev obisk in še zlasti vlogo Italije v bližnje-vzhodni krizi. Obisk italijanskega predsednika sovpada z zelo napetim trenutkom v odnosih med Izraelom in arabskim svetom. Vrzeli, ki jih je zadnja arabsko - izraelska vojna povzročila v oborožitvi Izraela, Egipta in Sirije, so že zdavnaj zapolnjene. Izraelski predstavniki so v zadnjih časih večkrat izjavili, da je njihova vojska trenutno bolj močna kot je bila kdaj koli v preteklosti. Zadnje izjave predsednika Katzirja pa so v političnih opazovalcih vzbudile upravičen sum, da razpolaga Tel Aviv z jedrskim orožjem. V ospredju pogovorov med Leonejem in Sadatom ter med Rumorjem in egiptovskim zunanjim ministrom Fahmijem bo vsekakor kriza na Bližnjem vzhodu in možnosti za njeno rešitev. Zjutraj je Leone zaključil petdnevni obisk v Iranu, ob njegovem odhodu so objavili sklepno italijansko - iransko sporočilo, v katerem je rečeno, da bosta obe državi v najkrajšem času podpisali sporazum o iranskem financiranju del, ki jih bodo opravila nekatera italijanska podjetja tako v Iranu, kot v nekaterih drugih državah v raz voju. Sklepni komunike potrjuje dokajšnji optimizem, ki so ga politični opazovalci v Teheranu izrazili že takoj v začetku Leonejevega obiska. Predsednik Leone je skupaj z Rumorjem obiskal zgodovinsko mesto Isfahan, znano po svo- 1 jih spomenikih iz preteklosti. V tamkajšnjem mestu je več italijanskih specialistov, ki popravljajo pričevanja iz boga! : perzijske zgodovine. Iran bo kot rečeno v kratkem odobril Italiji odprtje kredita, kot se je že zgodilo s Francijo in z Vel. Britanijo. O višini kredita se še ne ve nič točnega, v merodajnih krogih pa govorijo o 800 milijardah lir po zelo ugodni obrestni meri, ki naj bi bila 7 odst. Iran naj bi naložil približno 5 milijard dolarjev v dela, ki jih bodo opravila nekatera italijanska podjetja. Šah Pahlavi ima namen vložiti velike vsote denarja, ki izhajajo iz prodaje petroleja, v petletni razvojni načrt Irana. V enem desetletju naj bi Iran postal po njegovih načrtih ena od petih gospodarskih in vojaških sil na svetu. Petletni načrt predvideva za sedaj naložbe za 70 milijard dolarjev. Iran naj bi financiral tudi dela italijanskih tvrdk v drugih državah v razvoju. Konkretno govorijo o nekaterih delih v Mozambiku, ki naj bi nudil ugodne pogoje za dejavnost italijanskih tvrdk in za iranske naložbe. Nadaljujejo se tudi pogajanja med italijansko petrolejsko družbo ENI in iransko državno ustanovo za petrolej. Kaže, da so pogajanja na zelo ugodni točki in da se bodo v krajšem času ugodno zaključila. Sklepni komunike govori tudi o mednarodnem političnem položaju. Obe državi izražata zaskrbljenost ob zapletih bližnjevzhodne krize, ki jo je treba rešiti v smislu resolucij varnostnega sveta OZN. Iran je izrazil priznanje Italiji za njena prizadevanja za popustitev napetosti v svetu. Kar zadeva energetsko krizo in še zlasti dobavo petroleja, pa je Leone dejal, da zagovarja Italija sleherno sodelovanje med državami proizvajalkami petroleja in državami potrošnicami TRŽAŠKI DNEVNIK 20. decembra 1974 ODOBREN PRORAČUN OBČINE ZA LETO 1975 ODLOŽENO GLASOVANJE 0 UPORABI SLOVENŠČINE V OBČINSKEM SVETU ir Zupan Spaccini se je obvezal, da pride resolucija na dnevni red v prvi polovici januarja Zadnja seja tržaškega občinskega sveta se je v torek zvečer zaključila z glasovanjem o proračunu občine za 1975. leto, katerega so potrdile vse skupine leve sredine, proti so bili komunisti in misovci, liberalci pa so se vzdržali, kar od raža stališče stranke na vsedržavni ravni pa tudi stališče nekaterih predstavnikov PLI, ki bi se hoteli priključiti vodilnim tržaškim krogom. Občinski svet pa je nato na prve dni januarja preložil razpravo in glasovanje o desetih resolucijah, ki so jih vložile razne svetovalske skupine. Proti odlaganju te razprave in nato še zlasti proti odložitvi za nedoločen čas je zelo ostro nastopila komunistična svetovalska skupina, ker je šlo za zelo prozoren poskus, da se še zlasti odloži razpravo in tudi jasno stališče glede uporabe slovenščine v občinskem svetu. Občinski svetovalec KPI Spetič je namreč vložil resolucijo, ki zahteva formalno glasovanje, kar bi prisililo vse skupine, da bi se na tak način izjasnile še predno bi morda prišel iz Rima odgovor na zahteve, ki jih je obrazložila delegacija občinskega odbora podtajniku predsedstva vlade Salizzoniju. Župan Spaccini se je obvezal, da se bo o resolucijah sklepalo v prvi polovici januarja. še na petkovi seji tržaškega občinskega sveta je načelnik svetovalske skupine PSDI v daljšem govoru obrazložil, zakaj se strinja z zahtevo Slovencev. Ponosni moramo biti, je dejal prof. Lonza, da imamo v naših krajih zrele, demokratične, antifašistične in lojalne državljane, kot so Slovenci, katerim smo dolžni, kot demokrati, priznati vse pravice, To, da govorijo slovensko v občinskem, pokrajinskem in deželnem svetu, je dejal, mora biti samo prvi korak, ostale stvari pa moramo rešiti čirn-prej, pohiteti moramo, ker smo v zamudi. In če nas kdo v mestu ne bo razumel, nič ne de: občinske demokratične sile morajo biti predhodnica, ki utira not in prispevati k dozorevanju državljanov. «Mi moramo omogočiti Spetiču», je dejal, «da govori slovensko v na- PD «SLOVENEC» iz Boršta priredi ob 30. obletnici slovenske šole KULTURNI VEČER v srenjski hiši danes, 20. t.m., ob 20.30. Predaval bo Drago Pahor. nastopili bodo učenci osnovne šole in pevski zbor. Vabljeni! šem svetu in prisiliti Giacomellija, da ga mirno posluša. To je bistvo demokracije,» je zaključil prof. Lonza, ki se je izrekel za konstruktivno sodelovanje s komunisti in izrazil občuteno zanimanje za njihov predlog o «zgodovinskem kompromisu». Lonza je, glede Slovencev, še obžaloval, da so nekateri socialdemokrati zapustili sejno dvorano, medtem ko sta Terčon in Lovriha govorila slovensko in zaključil, da mu je žal, ker je bil odsoten, da bi pa demonstrativno ostal na svojem mestu in poslušal slovenska govora. Pozneje se je opredelil do tega vprašanja tudi načelnik svetovalske skupine PSI odv. Roberto Kervin. Dejal je, da se to vprašanje za socialiste niti ne postavlja, ker so intemacionalisti. Očitali so nam, je dejal, da se prevečkrat sklicujemo samo na Fortunov zakon, vendar moramo poudariti, da so demokratične sile v Trstu naredile že mnogo, posebno še od «afere Hreščak» dalje in upamo, da bodo kaj ukrenile tudi v bodočnosti. Imamo pa, je zaključil, določene pomisleke glede poskusa, da bi enostransko izsiljevali položaj v našem mestu. # Na prefekturi se je včeraj sestal pod predsedstvom prefekta Di Lorenza pokrajinski odbor za cene, ki je med drugim sklenil, da bo predložil nove tarife za parkiranje in garažno službo v obravnavo posvetovalni komisiji. Med drugim je razpravljal tudi o maksimalnih cenah testenin pri prodaji na drobno ter ugotavljal, da je sklep trgovcev za prodajo nekaterih vrst blaga po ugodnejših cenah ob bližnjih praznikih naletel na ugoden sprejem. Delegacija Unije Italijanov na obisku pri deželni vladi Odbornik Coloni v razgovoru s predstavniki Italijanske unije uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iii>Miiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuunniiiiiiiiiiiiiu]iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii||||lii|,a V SREDO NA TRGOVINSKI ZBORNICI Pokrajinska gospodarska konzulta o vprašanjih tržaškega gospodarstva K. Kralj o ovrednotenju lesnega skladišča - S. Boletu onemogočen govor v slovenščini Na trgovinski zbornici se je v sredo sestala pokrajinska gospodarska konzulta, da bi vzela v pretres nainovejši razvoj dogodkov na raznih področjih gospodarstva. Z vrsto poročil o vprašanjih posameznih gospodarskih komponent so nastooili člani Caidassi. Mediano, Kralj. Dei Rossi. Corberi. POotto, Riccobon. Tessarotto. Guglielmotti, Dearassi, Bole. Ciriello. de Albori, Riccesi in Ciani Podpredsednik konzulte in predstavnik oddelka za zunanjo trgovino Viktor Kralj se je v svojem posegu zadržal zlasti ob vprašanjih lesne trgovine čez Trst. Potem ko je o-menil koristno poslovanje Središča za dokumentacijo o mednarodni trgovino z lesom, je govornik prešel na lesno skladišče pod Skednjem in na vprašanja, ki se porajajo ob ponovnem odprtju Sueškega prekopa. V tej zvezi je dejal, da je treba napeti vse sile. da bi poslovanje v okviru lesnega skladišča potekalo kolikor mogoče redno in hitro, kaiti samo tako se bo Trst lahko ponovno uveljavil kot pomembna luka za tranzit lesa na Sredozemlju. Zato so med drugimi potrebne nekatere nove naprave (pomi...................................... SLOVESNA PODELITEV ZLATEGA SV. JUSTA Priznanje prof. P. Budiniju znanstveniku in humanistu Nagrajenec je med slovesnostjo izrazil željo po premostitvi nacionalnih trenj V sejni dvorani občinskega sveta so v četrtek tržaški kronisti podelili svojo letno nagrado — Zlatega sv. Justa — pobudniku miramarske-ga Mednarodnega centra teorične fizike prof. Paolu Budiniju. Letošnja izbira je torej res zadela v tarčo, dosegla svoj namen: dodeljeno je bilo meščanu, ki je res veliko pripomogel k temu, da je ime našega mesta zaslovelo po svetu. Med slovesnostjo podelitve nagrade je predsednik tržaških kronistov Ranieri Ponis poudaril velike Budinijeve zasluge prav ob 10. obletnici ustanovitve miramarskega centra, ki je našemu mestu doprinesel velik sloves po vsem svetu in ki je nemalo pripomogel k razumevanju in sodelovanju med narodi. Krajše sta spregovorila tudi vsedržavni predsednik združenja kronistov Vittorio Reali in predsednik kronistov Piemonta Riccardo Marcaro, na kar je župan Spaccini nagrajencu izrazil priznanje vsega mesta, ki so ga kronisti izrazili s svojo zlato nagrado. Zelo topel aplavz je pozdravil govor nagrajenca, ki je v preprostih in skromnih besedah orisal zgodovino centra — od prvih stikov med italijanskimi, jugoslovanskimi in avstrijskimi univerzami do ustanovitve centra pod okriljem Združenih narodov in ob podpori krajevnih ustanov. Prof. Budini pa je še poudaril nove možnosti, ki se odpirajo našemu mestu, v okviru mednarodnega sodelovanja za «zgraditev boljšega sveta, v katerem bodo moralne vrednote prevzele mesto dobrin današnje potrošniške družbe». Svoj govor je prof. Budini zaključil z mislijo, da je center pripomogel k premostitvi nacionalnih delitev, ki smo jih v Trstu občutili in jih še občutimo na lastni koži ter še da bo center tudi v bodoče znal voditi tako politiko, ki bo privedla do dokončne premostitve razdelitev med narodi, ko bodo meje samo upravna črta, na katero se ljudje sploh ne bodo več spominjali. V NEDELJO NA OPČINAH Koncert zbora «Tabor» v novih oblekah «Naj piha ta burja, naj ivižga naprej, / če nas ni i ; odneslo, nas ne bo še zdej; / j’n pihalo zmerej od vseh je strani, / še zmèrem smo lete j’n še bomo b'ie.» Kjerkoli in kadarkoli naletimo na te besede, prirejene po znani tržaški na- rodni «Tram de Opicina», jih že iz navade povezujemo z openskim pevskim zborom «Tabor», vrednim naslednikom «Zvona», ki je v zadnjih letih občutno obogatil in popestril opensko kulturno življenje. Openski zbor je prvi posredoval te besede našemu širšemu občinstvu ter jih nato prešerno izpričal na vsakem svojem nastopu (in teh je bilo v sedmih letih od njegove ustanovitve nešteto), tako, da so postale že njegov «bojni konjiček». Marsikaj bi lahko povedali o tem zboru. Lahko bi spregovorili o njegovem repertoarju, ki se v marsičem razlikuje od repertoarjev drugih zborov. Openski pevci, ki jih vsa ta leta vodi proj. Sveto Grgič, so se lotili predvsem domačih, tržaških ali pa čisto izvirnih pesmi, ki so jih sami pripravili (najboljši primer je pesem «Od Piščancev do Obeliska», ki jo je napisal pevec zbora inž. Aleksander Jerič in u-glasbil Ubald Vrabec). Repertoar-ska usmeritev zbora je prišla do izraza na prireditvi «U celem Trste lučke ni», ki je požela izreden u-speh. Posebnost zbora je tudi v tem, da so v njem zastopani prav vsi družbeni sloji od kmetov, delavcev do številnih izobražencev in celo podjetnikov. Največja zasluga zbora, ki ga bogati izreden čut družabnosti vseh pevcev, pa je v njegovem samem smislu obstoja, ki ga potrjujejo besede njegove himne. V tem duhu se bo v nedeljo ob 16.30 spet predstavil v novih oblekah na domačem odru. sebna dvigala, vrsta traktorjev, mehanična delavnica, posebna upravna stavba, itd), samo skladišče pa naj bi bilo podvrženo enkratni koncesiji za dobo trideset let. Poleg tega je treba poglobiti morje na 12 metrov, poskrbeti za primerne pobude na področju strokovnega i-zobraževanja in misliti že zdaj na ustanovitev posebne lesne borze v Trstu. Član oddelka za zunanjo trgovino Stanko Bole je začel svoj poseg v slovenščini, vendar mu žal ni bila dana možnost, da bi v tem jeziku tudi nadaljeval. Bole, ki je prikazal stališče Slovenskega gospodarskega združenja, je opozoril na negativne plati nameravane okrepitve «petrolejske vloge» Trsta in je nasprotno poudaril prednost drugih gospodarskih dejavnosti, tako zlasti turizma, gostinstva, obrtništva, poljedelstva in industrije. Pri vsem tem pa se ne smejo žrtvovati etnične in gospodarske karakteristike okolice, kakor tudi ne naravna težpjt ya*v po- vrtjanističnem razvoju. Bole se je nato dalj časa zadržal ob vprašanjih maloobmejne in splošne zunanje trgovine ter se na koncu zavzèl za primemo preureditev trgovinskih zbornic ob upoštevanju tudi etnične sestave posameznih pokrajin in same dežele Furlanije - Julijske krajin». Ponoči izglasovan pokrajinski proračun Sinoči se je do pozne ure zavlekla seja pokrajinskega sveta, na kateri so z glasovi strank leve sredine odobrili proračun za prihodnje leto. Proti proračunu so glasovali svetovalci KPI in MSI, liberalci pa so se vzdržali. Daljša razprava o proračunu se je zaključila s posegom predsednika Zanettija. Pred njim so v razpravo posegli svetovalci Sosič (Slov. skupnost), ki je poudaril izboljšanje odnosov do slovenske manjšine, Pacor (PRI), Volk (PSI), ki je predlagal, naj se načelniki svetovalskih skupin sestanejo in odobrijo spremembo pravilnika, ki naj o-mogoča 6 slovenskim svetovalcem, da spregovorijo v materinem jeziku, ter še Sancin (PLI), Bego (socialdemokrat), Busa (MSI), Fontano! (KPI), ki je zahteval, naj se že sinoči izglasuje dnevni red svetovalca Iskre za uvedbo slovenščine v pokrajinskem svetu, in končno še Celli (KD). noben predstavnik opozicije. Podrobneje bomo še poročali. V GLEDALIŠČU ROSSETTI V ponedeljek koncert pravoslavne nabožne glasbe V gledališču Politeama Rossetti bo v ponedeljek, 23. decembra, ob 21. uri, na sporedu napovedani koncert pravoslavne nabožne glasbe, ki ga bo izvajal znani beograjski zbor «Prvo beogradsko pevačko društvo». Kot izreden gost bo nastopil basist Žarko Cvejič iz beograjske Opere. Prireditvi, ki jo organizira Srpska pravoslavna skupnost iz Trsta, bodo prisostvovali tržaški nadškof mons. Santin in zastopniki drugih verskih skupnosti. Povabljepi so tudi najvišji predstavniki deželnih in krajevnih oblasti. Ker bo koncert snemala RA1 - TV je zaželena točnost. Po pričetku koncerta ne bo dovoljen vstop v dvorano. Sedeži niso oštevilčeni. Vstopnice so v prodaji v «Biglietteria Centrale», Galleria Protti. Cena je, brez razlike 1.500, s popustom ptf 1.000 lir. Deželni odbornik za finance in splošne zadeve Coloni se je v preteklih dneh sestal v Trstu z delegacijo Unije Italijanov za Istro in Reko, ki jo je vodil predsednik Ferri v spremstvu članov predsedstva. Sestanek je imel neuradni značaj in spada v okvir prizadevanj deželne uprave, s katerimi se Unija strinja, da se ustvarijo tesnejši in koristnejši odnosi z italijansko etnično skupino, ki živi na Hrvaškem in v Sloveniji. Dogovorili so se za uradni obisk delegacije Unije in drugih predstavnikov italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Obisk bo v zadnjem delu februarja, ko si bodo med njim predstavniki Unije ogledali najbolj zanimive gospodarske, kulturne in druge objekte ter se bodo pogovarjali z deželnim oc. 10-rom. Koncerti •Jutri, 21. t.m. ob 20.45 bo v veliki dvorani CCA v Ul. S. Carlo koncert dua Barbetti, ki ga sestavljata violinist Olinto Barbetti in pianistka Bruna Barbetti - Lapi. Izvajala bosta izključno Busonijeve skladbe. Vstop prost. • Drevi ob 20. uri se bo na sedežu, Rotonda del Boschetto 3/F, sestala rajonska konzulta za Sv. Ivan. Razburkana seja repentabrskega obč. sveta Na sinočnji seji, ki je bila zelo razburkana, je repentabrski občinski svet z večino glasov odobril razne sklepe občinskega odbora in občinski proračun za leto 1975. Vzdržala sta se svetovalca (PSI) Pavel Colja in Milan Biziak, ki sta iz protesta zapustila sejo, ker v novo gradbeno komisijo ni bil imenovan Prof. Paolo Budini z «Zlatim »v. J ustom» V ROSSETTI JU 0'Ne Ulova drama z Lapom in Brignonejevo _ V sklopu abonmajskega načrta tržaškega Stalnega gledališča je v torek nastopilo v gledališču Rosset-ti Stalno gledališče iz Genove. V režiji Luigija Sguarzine je uprizorilo O Neillovo1 dramo «Dolgo potovanje skozi noč», v kateri so v glavnih vlogah nastopili Alberto Lupo, Lilla Brignone in Eros Pagni. .....»■■■■■■■■■■■■■•■■»■■■n...m..mm,,,»,,,,........ IVANU NOVAKU OB SEDEMDESETLETNICI Tudi Ivana ni zmehčalo fašistično nasilje. Ostal je trden in leta 1943 ga srečamo najprej med organi-zatorji prve stavke v podjetju Oman, kjer je takrat delal, potem pa ga je Križan Josip Tence. ki je bil zaposlen v istem podjetju, povezal preko aktivista Toneta Hreščaka, tudi na terenu. Tako je Ivan postal tajnik krajevnega odbora OF v Rojanu. Poleg tega pa je odgovarjal tudi za redno razdeljevanje osvobodilnega tiska. Z ilegalnimi listi in letaki je moral zalagati kar 17 terenskih odborov (OF in SPŽZ). Pri tem tveganem delu je seveda sodelovalo več kurirk. Končno je 29. oktobra 1944 padel v kremplje Collottijeve policije. Sam Collotti ga je zasliševal in izsiljeval izpovedi z mučenjem z elektriko. Toda Ivan je vzdržal in ni izdal ničesar bistvenega, kar bi moglo komu škodovati. Zaprt je bil pri Jezuitih. Zavedal se je, da ga zadržujejo v tržaškem zaporu, ker še vedno raziskujejo njegovo delo in razpredenost organizacije, kateri je pripadal. Kakor mnogi zaprti vodilni aktivisti, je tudi on želel, da ga odvedejo v taborišče, ker se je zavedal, da bi v tem primeru bila preiskava zaključena. Niso ga odpeljali, šele 28. aprila so ga izročili esesovcem in ga prepeljali v zapor v Ul. Coroneo. Tu je doživel najbolj tragičen dogodek. Ko je vstopil v celico, mu je prihitel nasproti znanec Bruno Kavčič, ea objel in poln upanja vzkliknil: «Ne streljajo več, veš!». Kmalu nato pa, ravno ko so jedli, kar so si med seboj razdelili, je vstopil nemški vojak in odvedel Bruna na Opč ’e, kjer je omahnil pod nacističnimi streli poleg Haasovih in drugih mučenikov. Na pragu svobode! Takrat je šla smrt tik mimo njega, pravi Ivan, in vseh teh trideset let življenja od tistih težkih trenutkov se mu zdi darovanih. Iz zapora ie prišel 30. aprila, ib 5. popoldne, naslednje jutro ra je bil Rojan osvobojen. In Ivan je pričel na novo svoje aktivistično delo. Ponovno se je vključil v OF in vršil funkcijo okrajnega tajnika; sodeloval pa je tudi v Prosvetnem društvu Rojan, dokler ni bilo po zaslugi «zavezniške» uprave društveno delovanje onemogočeno. Po razpustu OF se je vključil v Neodvisno socialistično zvezo in še danes je aktiven v naprednem gibanju, četudi mora za ljubi kruhek še vedno vihteti svoje kovaško kladivo. Toda Ivan si je v svojem trdem življenju skoval svojo dušo, skoval svoj značaj, kot bi rekel Župančič. In prav zato mu njegovi tovariši in prijatelji iskreno kličejo: tovariš Ivan, na mnoga zdrava leta! d. p. Šolske vesti Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren» vljudno vabi starše dijakov, da se udeležijo sestanka, ki bo danes, 20. t.m. ob 17.30 v šolskih prostorih, kjer se bo razpravljalo o delegiranih zakonih. Sledil bo ob 18.30 roditeljski sestanek, kjer bodo profesorji poročali o šolskih uspehih dijakov. Bo treba le verjeti dokumentu in s prisrčnimi čestitkami stisniti roko Ivanu Novaku ob njegovi sedemdesetletnici. Na njegovem rojstnem listu namreč piše, da je Ivan zagledal sredi našega mesta, točno v sedanji Ul. Milano, luč sveta 19. decembra 1904. Ivan, Notranjec iz Ubelskega in mati Ivana roj. Jerič iz Razdrtega, sta si ustanovila družino, ki se jg v Trstu ubadala skozi življenje. Oče je bil po poklicu kočijaž in je dolgo let prevaža) s konji pošto. Številna družina s 6 otroki se je do prve svetovne vojne še nekako prerinila. Potem pa se je začelo pomanjkanje: oče in starejši brat v vojski, doma revščina in bolezen. Ivan je obiskoval osnovno šolo v Rojanu, nato pripravnico v Ul. sv. Frančiška in nadaljeval šolanje na meščanski šoli pri Sv. Jakobu. Povojni čas pa ni prinesel družini ekonomskega izboljšanja in ob številnih otrocih je moral Ivan pustiti šolo in vstopiti v uk pri kovaškem mojstru. In temu poklicu je ostal zvest do danes, četudi si je naložil že sedmi križ. Delal je pri raznih podjetjih, najdlje — celih 18 let — pri znanem velikem podjetju Artico e Causi. Ivan je ob nastanku mladinskega krožka Zarja v Rojanu vstopil med njegove aktivne člane. Njegovo delo je bilo vsestransko. Ustanovil in vodil je mandolinistično skupino, o-pravljal knjižničarske posle in bil do razpusta tudi društveni tajnik. Pri športnem udruženju je bil nogometni sodnik in je sodil zadnjo tekmo med Adrijo in Obzorom. Nogometno moštvo «Zarje» pa je vodil Ivanov brat Mirko, ki je pade! kot talec v Šoštanju 10. oktobra 1941. Mirko je živel v Mariboru, kjer je nekaj časa tudi predsedoval društvu primorskih emigrantov J «Nanos», SPDT priredi od 22. do 29. decetn-bra in od 29. 12. do 5. 1. 1975 zimova-nje v Šentjanžu na Koroškem, še nekaj prostih mest. Prijave Ul. Ceppa 9. SPDT obvešča, da avtobusna izleta na Krvavec, dne 22. in 29. decembra, odpadeta zaradi nezadostnih prijav. Včeraj-danes Danes, PETEK, 20. decembra SVETOZAR Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.23 — Dolžina dneva 8.41 — Luna vzide ob 11.07 in zatone ob 23.20 Jutri, SOBOTA, 21. decembra TOMAŽ Vreme včeraj: naj višja temperatura 8,4 stopinje, najnižja 4,9, ob 19. uri 7,2 stopinje, zračni tlak 1024,2 mb narašča, brezvetrje, vlaga 70-odstot-na, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 11,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 18. decembra 1974 se je v „ Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 45 oseb. UMRLI SO: 67-letna Ida Maccuzzi por. Stančič, 79-letni Felice Fabris, 78-letna Norma Contento vd. Beltrame, 62-letni Fen-uccio Slaico, 80-let-na Anna Gressan, 56-letni Raffaele Brumat, 60-letni Michele Mancusi, 69-lelna Nerica Gracco vd. Fabris, 79-letna Giovanna Arlotti vd. Lucchesi. 83-letni Carlo Carli, 99-letna Giovanna Gressan vd. Covar, 77-letna Antonia Brez. 61-letna Alice Ulciani. 86-letna Giuseppina Pettirosso vd. Pettirosso, 45-letni Bruno Briscek. Dne 19. decembra 1974 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa ie 12 oseb. UMRLI SO: 86-letna Maria Duimo-vich vd. Busechian, 16-letna Ornella Maraston, 83-letni Marco Manna, 67-letna Wilma Carrara vd. Buttalo, 85-letna Romana Michelich por. Biag-giotti ,78-letni Silvio Florit, 76-letna Pierina Giurgevich vd. Breccelh, 79-letni Augusto Strauss, 75-letna Maria Ničeti por. Perrile, 7 mesecev stara Sabina Mersi, 85-letna Rosalia Pahor vd. Suban in 78-letni Giuseppe Spadavecchia. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE SERGEJ A. NAJDENOV VANJUŠINOVI OTROCI DRAMA Prevedla: NUŠA BULATOVIČEVA Režija: narodni umetnik RSFSR ANDREJ A. GONČAROV (Deti Vanjušina) Scena in kostumi: NIKOLAJ N. EPOV Glasba: zaslužni umetnik RSFSR IUA M. MEEROVIČ Asistent režije: ANATOL S. SERGEJEV Lektor: MIRKO MAHNIČ IGRAJO; Aleksander Jegorovič Vanjušin, trgovec, član mestne uprave Arina Ivanova, njegova žena Konstantin Aleksej Klavdija njuni otroci Andrej Kurent Duša Počkajeva Dare Valič Marko Okorn, k.g. Ivanka Mežanova Katja Levstikova k.g. Jerica Mrzelova k.g. Barbara Levstikova k.g. Nevenka Vrančičeva k.g. Metoda Zorčičeva k.g. Ljudmila Anja Katja Jelena, Vanjušina nečakinja Pavel Sergejevič Ščetkin, Klavdiji n mož. uradnik Boris Kralj Stjepan Fedorovič Krasavin, Ljudmilin mož, zaupnik bogate moskovske firme Kristijan Muck Generalica Kukamikova Vika Grilova Ina, njena hči Marija Benkova Avdotja, gospodinja v hiši Vanju sinovih Meta Vraničeva Akulina, sobarica Štefka Drolčeva Vanjušinovi trgovski pomočniki Dejanje se dogaja v enem velikih gubemijskih mest. Danes, 20. t.m„ ob 16. uri ABONMA RED H in RED I ter danes, 20. t.m., ob 20.30 ABONMA RED A — premierski in RED D — mladinski v sredo. Danes, 20. decembra, ob 17. uri bo v naših prostorih predstavitev bogate barvne monografije, ki je izšla v teh dneh SPACAL IN KRAS Srečanja se bodo udeležili, poleg slikarja samega, Zoran Kržišnik, ki je avtor teksta, in predstavniki založbe Lipa, ki je knjigo izdala. Ob tej priložnosti bo v knjigami razstava grafik Lojzeta Spacala. Vljudno vabljeni ! TRŽAŠKA KNJIGARNA Kino DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio. Ul. Roma 15; (NAM. Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska u-lica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 7.30) Pizzul - Cignola. Korzo Italia 14; Prendini, Ul. T. Vecellio 24: Serravano, Trg Cavana 1. Mali oglasi TAKOJŠNJA DURAVA 128. 127; 1ZS 71, 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70 ; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 m drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul Cotogna 7 - Autosalone Trie ste SPREJMEMO v službo mizarje Telefon 21-21-68. «KRAS - SEŽANA» TOZD HOTELI IN GOSTINSTVO - SEŽANA VAS VABI NA VESELO SILVESTROVANJE V SVOJIH OBRATIH: — V HOTELU «MAESTOSO» LIPICA: v restavraciji — 250 ND v Snack baru — 200 ND v nočnem baru — 200 ND Igrajo ansambli: ATLANTIK, ZENIT in BARSKI ANSAMBEL - V HOTELU «TRIGLAV» v Sežani — 190 ND; igra ansambel AVANTURISTI - V HOTELU «TABOR» v Sežani — 110 ND; igra ansambel TULIPANI — V MOTELU na Kozini — 200 ND; igra narodno-zabavni an-sambeL PRIPOROČAMO SE! La Cappella Underground 19.00—21.30 «La morte del direttore del circo delle pulci» Thomasa Koerferja (Švica 1973). Igra Francois Simon. Aristou 16.30 «Cognome e nome: La-combe Lucien». Barvni film režiserja Louisa Malleja. Nazionale 15.30 «Robin Hood». Barvni Walt Disneyev film. Risanka. Excelsior 16.00 «Il testimone deve tacere». Barvni film. Bekim Fehmiu, Rossana Schiaffino, Aldo Giuffrè. Grattacielo 16.00 «Borsalino & Cé.». Barvni film režiserja Jacquesa De-raya. Igra Alain Delon. Fenice 16.00 «La testa del serpente»,. Barvni film. Igrata Helmut Berger in Sidney Rome. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 16.00—22.15 «L'altra casa ai margini del bosco». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 15.30 «Agente 007: L’uomo dalla pistola d’oro». Barvni film. Igra Roger Moore. Aurora 16.30 «Una calibro 20 per lo specialista». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capital 16.30 «Le farò da padre». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. ictom. Jutri «Un duro al servizio della polizia». J. Braun. Prepovedano mladini pod 14. letom. Jutri «Il laureato». D. Hoffman. Cristallo 16 30 «La morte arriva con la valigia bianca». Jutri «Il grande Gatsby». Barvni film. Igrata Robert Redford in Mia Farrow. Impero 16.30 «Cinque matti alla corrida». Igra znana skupina «Los Charlots». Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Tieni duro Jack». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Vera Cruz». G. Cooper in B. Lancaster. Ideale 16.00 «Il mostro di sangue». Barvm film. Igra Peter Cushing. Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 15.30 «La corsa della lepre attraverso 1 campi». Igrata Jean Louis Trintignant in Lea Massari. Abbazia 16.00 «La morte viene dal passato». Barvna detektivka. Astra 16.30 «Maciste contro il vampiro». G. Scott. Volta-Milje 16,00 «UFO — I miste-riani». Barvni znanstvenofantastični film. Igra Lew Stevens. Gledališča KULTURNI DOM Drama SNG iz Ljubljane gostuje s predstavo Sergeja A. Najdenova «VANJUŠINOVI OTROCI» danes, ob 16. uri za ABONMA RED H in RED I in ob 20.30 za ABONMA RED A — premierski in RED D — mladinski v sredo: v soboto, 21. t.m., ob 20.30 za ABONMA RED B (prva sobota po premieri) in RED E — mladinski ,y četrtek. ' ' V 'nedeljo, 22. t.m., ob 16. uri za’ ABONMA RED C — prva nedelja po premieri in RED F — okoliški. ' "VERDI- ’ V nedeljo ob 16. uri izredna ponovitev Puccinijeve opere «Boheme». Preostale vstopnice pri gledališki blagajni. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 20.30 tretja abonmajska predstava. Teatro Stabile iz Genove: «Lungo giorno di viaggio nella notte» Eugena O’Neilla. Vstopnice pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. AVDITORIJ Od nedelje, 22. t.m., do 1. januarja 1975 «L'Austria era un paese ordinato» Lina Carpinterija in Mariana Faragune. Vstopnice pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. PD «Vesna», moški pevski zbor «Vesna» (er dirigent Frančko Žerjav se zahvaljujejo vsem vaš kim organizacijam ter pevskim zborom, ki so pripomogli k usneš-ni proslavi 25-letnice delovanja zbora. URL’GE VESTI NA ŠESTI STRANI SOŽALJA Globoko pretresena ob prerani smrti kolegice in prijateljice Učke štre-kelj izraža Mara Poldini užaloščeni družini svoje sožalje. Narodna in študijska knjižnica v Trstu izreka globoko sožalje staršem Učke Štrekljeve ob težki izgubi ljubljene hčerke, nekdanje požrtvovalne in marljive sodelavke naše ustanove. člani rajonske konzulte vzhodnega Krasa (Sv. Križ, Prosek, Kontovel) izrekajo ob izgubi svoje prevajalke Učke Štrekelj svojcem globoko sožalje. Sekcija PSI — Sv. Križ izreka ob prerani smrti Učke štrekelj svojcem globoko sožalje. Tragična usoda nam je 17. decembra iztrgala našo ljubljeno MARIJO ŠTREKELJ Pogreb bo danes, 20. decembra, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Potrti naznanjajo žalostno vest starši, strici, tete, bratranci ter drugi sorodniki. Trst, 20. decembra 1974 Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7/C ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta in nonota KARLA BANA se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala godbenemu društvu Prosek, pevcem, vaščanom in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in darovali v dobrodelne namene. Sin Ado z družino Kontovel, 20. decembra 1974 f Ml, PRI DELAVSKIH ZADRUGAH SMO ZAMRZNILI VSE CENE DO 25. JANUARJA. POLEG TEGA NUDIMO NASLEDNJE SUPER PONUDBE BOŽIČ SINDIKAT ZELO KRITIČNO OCENJUJE PROIZVODNI POLOŽAJ svinjsko meso 1780 paradižniki Sol d’Oro olupljeni fr51 330 kokoši za peko ,lkB 690 stročji fižol Findus zavojček 225 gr 20£) puranov zrezek k’ 2780 puranova bedra ;ks 1090 jajca zavoj po 6 kosov A m f velikost 55/60 lir testenine «cappelletti Giordani» 450 puranove peruti lk’ 680 moka Coop 00, bela AOC. 1 kg lir 100 prepelice 5“ 195 orehi, lešniki, mandeljni mešano 300 gr obU ribji kotleti Findus zavojček 300 gr & 640 pomaranče Tarocco Paterno ;ks 280 zampone BelJj^ptapi -I' gres m> «ze: U, polkuhan cel A /» A 100 gr lir jabolka Stark Deiicious 1-* 290 rdeči radič 100 gr AA oo hruške Kaiser 1° 240 zelene OljkS Sol d OfO velike, v soli, tT% E steklena posoda, sveži ananas 1 kg lir 450 290 gr lir OljČnO Olje Carapelli 1740 maslo Coop 520 250 gr lir bavarski ementhal r "■ 195 sir za ribanie izbran fi A O 100 gr, lir ribji fileti Mares ravni, v stekleni posodi 90 gr lir 440 piŠkOti Variette MOttO vrečka 500 gr M f ,if 4oD panettone Coop ,|p 1 »» li|0Q pandoro Bauli f - 1080 ledena tOi ta Carol Algida 1080 Asti Gancio peneče se vino 870 majoneza Sol d’Oro steklena posoda, 23° gr peneče se vino Riccadonna President Reserve lir 1050 vino Barolo trgaiev 1%9 13 stopinj 0,720 I — lir C- . V« •. ve w ' ’ 950 vino Chianti doc 12 stopinj trgatev 1973 M n 0,720 I, lir vin Mousseux pol pére r°' 490 kava Prestigio mieta 690 ploč. posoda 200 gr lir kava Decoop brez kafeina, mleta 75 gr lir 310 brandy Napoleon Rezerva r 1650 scotch Whisky XXi?*' «r7“ ' 2290 milo Fairy 150 krema za roke £!y Lady 260 peneča kopel Pino Silvestre Vidal 15 doz lir /Ow v vseh supeRCOop COOPERATIVE OPERAIE DELAVSKE ZADRUCE od lega kar dva Usod v goril pokralini Na včerajšnjem sestanku so sindikati opredelili stališče do krize, ki pesti delovne ljudi ter navedli konkretne predloge Z izglasovanjem resolucije naslovljene na oblasti, stranke ustavnega loka ter družbenopolitične in gospodarske sile se je včeraj sklenil sestanek, ki ga je v pokrajinski sejni dvorani sklicala enotna sindikalna federacija. lTa sestanku, ki ga je odprl Achille Colautti, poročilo o položaju pa je podal dr. Aldo Col-leoni, so sodelovali predstavniki vseh strank ustavnega loke ter številni člani tovarniških svetov. Govornik je najprej povedal, da je o-ccna, ki jo sindikalna federacija daje v javnost, skupek stališč zbranih na številnih delavskih skupščinah po vseh obratih naše pokrajine. Iz te ocene izhaja, da se posledice splošne gospodarske krize v državi izredno hudo občutijo posebno v naši pokrajini, saj je v dopolnilni blagajni okoli 3.000 delavcev naše dežele in r 1 tega kar 2.000 (dve tretjini) iz goriške pokrajine. Gre za izredno hude posledice pugreše-nih izbir v gospodarski politiki izvršeni v korist velikih, po večini tujih industrijskih obratov. Colleo-ni je podrobno analiziral položaj v posameznih proizvodnih sektorjih ter navedel podatke o vpisu v dopolnilno blagajno kakor tudi perspektivah v teh obratih. Tako je med drugim omenil nevarnost ukinitve proizvodnje v obratu fiocco v Podgori in zmanjšanje števila zaposlenih v gradbeništvu v dveletnem razdobju (1972-1973) za okoli 300 enot. Kritiziral je napad velikih distribucijskih podjetij na male jest-vinarje ter deželno kmetijsko politiko, ki podpira velika kapitalistična podjetja ter ne pomaga zadrugam. Dr. Colleoni je izrazil zaskrbljenost, ker kreditne omejitve mrtvijo proizvodnjo, navedel je pomanjkanje razvojn„i načrtov v obratih IRI ter še zlasti zamude, ki jih ladje-delniška industrija kaže spričo odpiranja sueškega prekopa. Sindikalna federacija negativno ocenjuje Morov in Comellijev program. Posebno slabo razpoloženje vzbuja v sindikalnem svetu pomanjkanje pripravljenosti deželnega predsednika Comellija za reforme. Sindikat se ne more strinjati z njegovim stališčem, da morajo najprej delavci prispevati žrtve za odpravo gospodarske krize in šele potem bo prišel na vrsto govor o razvoju, o katerem pa sedaj sploh ne vemo, kakšen bo. Sindikalna federacija zahteva jasne izbire glede kmetijstva. Zahteva izgradnjo avtoporta in razvijanje odnosov z Jugoslavijo, ves razvoj' morajo voditi delavci, ne pa veliki industrijski monopoli. Sindikat predlaga, naj cene nadzira država, potrebna je revizija kmetijske politike, zlasti delovanja ERSE in ESA, potrebno je nadalje zgraditi ljudske hiše s pomočjo finansiranja IACP in zadrug, pomagati mali industriji ter v okviru dežele urediti javne prevoze. Zlasti zahteva sindikat uresničitev temeljnih zdravstvenih konzorcijev, pomoč javnim ustanovam, ki nimajo sredstev za svoje delo, ter drugačno turistično politiko. Za uresničitev vseh teh ciljev pričakujejo sindikalne sile čim-večjo enotnost vseh ustvarjalnih in ustavnih sil. Uspeh akcije v podporo gradnje prosvetnega doma «A. Budal» v Štandrežu V Štandrežu se nadaljuje akcija za zbiranje prispekov v sklad za gradnjo prosvetnega doma «Andrej Budal». Veliko domačinov je že prispevalo v ta sklad, kar je tudi razumljivo, saj ljudje komaj čakajo kdaj bo dom dokončan in se bodo lahko tam kulturno izživljali. Dela na gradbišču napredujejo redno. Ob pokritju strehe bo «likof» po vseh obredih najboljše domače navade in odbor za gradnjo bo domačine povabil na zakusko. Danes obljavljamo tretji seznam darovalcev: Družina Andrej Beltram, drugi prispevek 10.000 lir; Angela Nanut 2.500; J. T. 10.000; Pepca Faganel 5.000; Stanko Marušič 10.000; Ladislav Lazar iz Križa štev. 193 10.000 lir; Jožef Nanut 3.000; Cvetko Brajnik 10.000; Mirko Gulin 5.000; Ema Nanut 5.000; družina Mirko Plesničar 20.000; Poldo Makuc 10.000; Marcelo Petejan 4.000; Jožef Zavadlav 10.000; Viktor Sokol 10.000; Stanislav Cingerh 10.000; Romana in Zvonko Cingerli 4.000; Miljo Cingerh 2.000; Ladko Petarin 10.000; Dana in Jožko Marinič 10.000; Franc Cingerh 10.000; Milko Marušič 10.000; Bruno Brajnik 10.000; Nači 1.000; P. & V. 5.000; M.M. 30.000; Lojze Tabaj 10.000; Darinka in Milan Marvin 30.000; Štefka Nanut 5.000; Klavdij Ožbat 10.000; Jožef Mučič 5.000; Toni Leon 5.000; Herman Nanut 10.000; Janez Nanut 5.000; Jurij Brajnik 5.000; Karlo Fižol 1.000; Ivo Nanut 5.000; Ludvik Nanut 20.000; Til jo Nanut 10.000; Miljo Briško 5.000: P.L.B. 10.000; družina Lutman (Benedikt) 15.000; Marija Marturini v spomin sina padlega v partizanih 5.000; Rozalija Nanut in Savina Cingerh, ob obletnici smrti moža in očeta Mirka, 10.000; Cirila in Jožef Nanut 15.000; Anton Makuc 100.000 Maks Makuc in Francka Mučič 11.000; Jordan Zavadlav 5.000; Emil Mučič-nono, drugi prispevek, 3.000; Dana in Vojko Cijak 20.000; Dušan Brajnik 10.000; Emil Pavlin 10.000; Ladi Krpan 2.000 lir. chia govoril o evoluciji. Predavanje prireja naturalistično društvo «A. Cornei». Cene zelenjave in sadja bodo ostale nespremenjene Pred dnevi se je odbor za u-smerjene potrošnika sestal s predstavniki prodajalcev zelenjave na pokritem trgu v Gonci. Na seji so bili poleg predstavnikov odbora, kateremu je predsedoval cav. Ferruccio Fantini, prisotni še Rizzi in Bozzato, ki sta predstavljala goriške grosiste v tej trgovski stroki, De Michelis in Di Gregorio kot predstavnika prodajalcev zelenjave ter nadzornik pokritega trga rag. Nardini. Po obširni razpravi so na sestanku določili, da ne bodo do konca leta dvignili cene krompirju, jabol-kam in hruškam, medtem ko bodo nekoliko znižali ceno južnemu sadju. • Na sedežu furlanskega filološkega društva v Uhci Bellini bo drevi, ob 18. uri prof. Antonio Vec- • Drevi ob 18. uri se v Gorici sestane pokrajinski svet. Na dnevnem redu so številne resolucije ter upravna vprašanja. OB LITERARNEM NASTOPU V DIJAŠKEM DOMU Korak k uresničevanju mladinskega središča Domska skupnost in Mladinski krožek sta povabila v goste Miroslava Košuto, Gitico Jakopin in Nika Grafenauerja Umetniki so nastopili tudi v Novi Gorici Včeraj popoldne sta Mladinski krožek v Gorici ter Slovenski dijaški dom priredila literarni nastop, na katerem so sodelovali pesnik Miroslav Košuta iz Trsta ter pisateljica Gitica Jakopin in pesnik Niko Grafenauer iz Slovenije. Umetniki so brali svoje sestavke številnemu mladežu, ki živi v domu, članom Mladinskega krožka in prijateljem mladine, ki so se odzvali povabilu. Po njihovem nastopu je zapel več pesmi mladinski zbor o-semletke z Dobrovega pod vodstvom Janeza Slivnika. Predstavnik domske skupnosti vi-sokošolec Mavricij Černič se je ob sklenitvi prijetnega večera zahvalil vsem nastopajočim književnikom in pevcem za užitek, ki so jim ga nudili, obenem pa je v svojem sklepnem nagovoru poudaril, da hočejo skozi to pobudo, ki je prva, okrepiti sodelovanje med Mladinskim krožkom in domsko skupnostjo ustanoviti mladinsko središče, iz katerega naj bi rasle nove pobude za vse večje mladinsko združevanje in delovanje. Umetniki slovenske besede so bili dopoldne tudi v Novi Gorici ter brali svoja dela učencem osmih razredov. Literarno srečanje z novo-‘ goriško mladino je priredila občin- ska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije. MiiiiiiiMiiiiiiiiuHMiiiiiiiiin'iiii'iiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiMiiii NA SVEČANOSTI V KRMINb' Ivan Prinčič iz Krmina je slavil 50 let plodovitega razvoja tovarne pohištva V imenu Slovenskega gospodarskega združenja mu je čestital predsednik S. Bole Ivan Prinčič, naš rojak iz Krmina, odlikovan z redom za delo, je prejšnjo soboto obhajal pomembno obletnico svojega življenja. Njegova tovarna pohištva deluje že 50 let. Prinčič je s tem dosegel velik cilj: začetno obrtniško delavnico v Drevoredu Venezia Giuba v Krminu je spremenil v veliko in sodobno tovarno. Prinčičevo delo se je pričelo leta 1924, ko je odprl majhno mizarsko delavnico v Krminu. Leta in leta je vestno delal ter koval načrt, kako bi jo razširil ter jo sodobneje opremil. Kljub grozotam vojne ni opustil te misli, ki jo je pozneje le realiziral. Začetna obrtniška delavnica se je tako spremenila v tovarno, v kateri je dobilo zaposlitev več ljudi. Pri vodenju obrata pa sta mu pomagala tudi sinova tako, da je pohištveno podjetje, ki se je v zadnjih letih specializiralo predvsem v izdelavi otroških spalnic in študijev, dobilo novih moči. Pred nekaj leti ko s ponosom gleda na ustvarjeno delo, ki skupno s podobnimi podjetji daje Krminu značaj enega glavnih središč pohištvene industrije v naši deželi in v Italiji sploh. Po svečanosti so si prisotni ogledali tovarno. S posebno pozornostjo so sledili razlaganju Ivana Prinčiča o izdelavi otroškega in drugega pohištva za italijansko in evropsko tržišče. Dokončno podaljšan zakon o prosti coni Tudi v poslanski zbornici so a dobrili zakon, ki podaljšuje, za leto dni ugodnosti na pSdročjti goriške proste cone. V ustrezni komisiji, ki je sklepala z zakonodajnim opolno-močjem, je poročal o tem osnutku poslanec Marocco. Izrazil je med drugim željo, da bi’ bil nov zakon novo, 26. decembra, pa bodo Ri-bijevi avtobusi vozili po običajnem prazničnem urniku. objavljen do konca leta v uradnem je Prinčič tovarno še bolj razši- j ijstu in da bi vlada čimnrej pred-ril. V njej je namestil sodobne | stavila svoj zakonski osnutek o stroje, tako da sedaj delo poteka novem ustroju goriške proste cone. povsem avtomatizirano. Da bi podčrtal to svoje dolgoletno delovanje v pohištveni industriji, je naš jubilant priredil prejšnjo soboto svečanost, na kateri so bili prisotni številni predstavniki gospodarskih ter družbeno-političnih dejavnikov. Po blagoslovu novih prostorov, ki ga je opravil goriški nadškof Cocolin ter po pozdravnih govorih dr. Scarana (v imenu goriške trgovinske zbornice), Barnabe predsednika upravnega odbora Goriške hranilnice, dr. Nazaria Romanija, predsednika Zveze industrijcev je prevzel besedo predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Stanislav Bole, ki ga je spremljal direktor združenja Jurij Kufersin. V svojem nagovoru je Bole predvsem podčrtal va. .ost, da je Prinčič tudi med vojno vztrajal pri svojem delu ter svoje trgovsko omrežje razširil tudi na Slovenijo, ozirama Jugoslavijo. Brez dvoma predstavlja Prinčičev jubilej važen mejnik v slovenskem gospodarskem delovanju. Ob koncu je predsednik Stanislav Bole izročil slavljencu perga-meno v znak priznanja za njegovo 50-letnico delovanja. Ob zaključku je Ivan Prinčič izrazil nekaj mish. Najprej se je zahvalil vsem, ki so se odzvali vabilu, ter pozdravil vse prisotne, med katerimi je bil tudi župan Krmina. Dejal je, da je moral pri svojem delu premagati nemalo ovir. da je dosegel zaželeni cilj. Sedaj pa lah- Svoj pristanek na ta predlog je dal sedanji minister za finance Vi-sentini. Zakon o prosti coni je torej podaljšan za eno leto. To je pozitivno, ni pa tisto, kar si je želela go-riška javnost, ki je hotela imeti nov zakon, ki bi dajal večje možnosti za zaposlovanje v industriji in manj možnosti za kopičenje velikih zaslužkov v nekaterih trgovskih panogah. Sicer pa bo o tem govora že v začetku prihodnjega leta. Neznanci poškodovali avtomobil misovskega prvaka odv. Pedronija Neznanec je včeraj ponoči opozoril kvesturo, da so neznanci požgali nekaj lesenih podstavkov smrekovih dreves, ki so jih pri Ljudskem vrtu imeli zložene goriški trgovci, ki te dni prodajajo tradicionalna božična drevesa. Ko so agenti prišli na kraj, so ugotovili, da je res zgorelo nekaj podstavkov. Pri podrobnem pregledu pa so še ugotovili, da so neznanci poškodovali avtomobil mi-sovskega občinskega svetovalca odv. Pedronija, ki je bil parkiran v Ul. Dante. Neznanci so na vozilo polili nekaj kerozena in zanetili požar, ki pa je le delno poškodoval avtomobil. Do 10. januarja 1975 nespremenjene cene živil Na {»vabilo goriškega prefekta dr. Molinarija bodo v trgovinah jestvin v Gorici prodajne cene prehrambnega blaga do 10. januarja ostale nespremenjene. Tako se je namreč obvezala zveza goriških trgovcev s pismom, ki ga je poslala goriškemu prefektu. Podaljšan urnik zapore trgovin Goriški župan je izdal odredbo, po kateri bodo trgovine lahko zvečer odprte do 20. ure, in to vsak dan do 24. decembra. Isti urnik bo veljal tudi 31. decembra in 4. januarja. Nadškot Cocolin, Prinčič, Bole in Kuferzin Urnik Ribijevih avtobusov Avtobusno podjetje Ribi javlja, i da na božični dan, 25. decembra, in na novo leto, 1. januarja, av-1 tobusi ne bodo vozili. Na Štefa- V nedeljo 22. t.m. ob 10.30 bo v kinodvorani Verdi v Gorici govoril član političnega vodstva KPI Chia-romonte o pripravah komunistov na vsedržavni kongres, ki bo spomladi. Zborovanje bo odprl pokrajinski tajnik Tulio Paiza. V Vidnu srečanje o pooblaščenih odlokih Furlanski raziskovalni zavod IFRES je priredil v nedeljo, 15. t.m., v prireditveni palači na Trgu Paolo Diacono v Vidnu javno razpravo o «sodelovanju šolskih dejavnikov po določbah pooblaščenih odlokov». Uradni poročevalci so bili dr. Volpe, deželni odbornik za prosveto, dr. De Carli, podpredsednik deželnega odbora in odbornik za finance ter poslanec Santuz. Krajše poročilo o pooblaščenih odlokih s posebnim ozirom na slovensko šolo je prispeval prof. F. Škerlj. Poročevalci so v svojih poročilih omenili konservativnost in zaostalost dosedanjega italijanskega šolskega sistema, češ, da ga je mogoče primerjati le s španskim in grškim; nato sc predvsem poudarili, da napredna italijanska družba zahteva demokratično in resnično antifašistično šolo, v kateri ne sme biti niti najmanjšega spomina na fašistične nauke. Volpe je še posebej poudaril potrebo, da sodelujejo v šolskih svetih vse demokratične sile in predvsem delavske množice; potrebo o uvedbi dialektične razprave v šolskih zadevah in šolskih svetih sta poudarila dr. De Carli in poslanec Santuz, ki je v svojem govoru o-menil tudi slovensko narodnostno skupnost v Nadiških dolinah. Prof. Škerlj je poročal predvsem o zakonskih določbah s posebnim ozirom na slovensko šolo in poudaril, da so pooblaščeni odloki sicer stvarnost in koristni, da pa ne morejo nikakor zadovoljiti Slovencev v zamejstvu; da zahteva slovenska narodnostna skupnost poseben pooblaščeni odlok in posebne predpise kot je lylo poskrbljeno za nemško, ladinsko in francosko skupnost. V svojih nadaljnih izvajanjih je opozoril, da posamezne kulture narodnostnih skupnosti bogatijo tudi italijansko kulturo, da je treba poskrbeti za čimboljši razvoj kultur vseh narodnostno - jezikovnih skupnosti v Italiji. Ob zaključku svojega posega je še poudaril, da morajo pooblaščeni odloki zagotoviti popolno enakopravnost slovenskemu jeziku v vsej deželi. F. Š. V palači Attems klavirski recital Jožice Lasič Kulturnih prireditev, zlasti na glasbenem področju, imamo v tem času v Gorici celo vrsto. Jutri zvečer, ob 20.30, bodo imeli ljubitelji glasbe možnost prisostvovati v dvorani palače Attems klavirskemu recitalu Jožice Lasič. Prireditelj tega koncerta je šola Glasbene matice; mlada pianistka bo izvajala dela D. Scarlattija. J.S. Bacha, L.van Beethovna, J. Brahmsa, B. Smetane in F. Chopina. Jožica Lasič, doma iz Sovodenj, ima 23 let in je bila učenka Glasbene matice. Pod vodstvom prof. Er-minija Ambrozcta je končala 8. razred glasbene šole z odličnim uspehom. Sedaj se pripravlja na zaključno diplomo na konservatoriju. Med študijem ima solistične nastope in istočasno si nabira pedagoške izkušnje kot učiteljica v nižjih razredih Glasben; matice. Istočasno se ukvarja tudi z vodenjem pevskih zborov in je na glasbenem področju vsestransko aktivna. Njen jutrišnji nastop v palači Attems bo tretji solistični nastop. Prva dva je imela v Ljubljani in v Novi Gorici. Brez dvoma bo jutrišnji koncert najzahtevnejši, ker prihaja prvič v stik z domačim občinstvom. V nedelo se odpre knjigarna «Srečanje» V nedeljo, 22. decembra, bodo v trgovskem prostoru v Ulici sv, Ivana 10 odprli knjigarno zadruge «Incontro - Srečanje». O tej ponudi smo že večkrat pisali in sedaj je prišlo do njene uresničitve. Knjigarna bo odprta od ponedeljka, 23. decembra, dalje po običajnem trgovskem urniku. Zanimivo predavanje «Slovenci in fašizem» V okviru ciklusa «Fašizem v Italiji», ki ga prireja demokratični krožek v Gorici, s katerim sodelujeta tudi Mladinski krožek Gorica in Prosvetno društvo «Oton Župančič» iz Standre'a, sta včeraj v sejni dvorani Palače hotela predavala odv. Avgust Sfiligoj in časnikar Stojan Spetič. Gosta sta obravnavala temo «Slovenci in fašizem». Predavatelja st , podrobno nakazala vse grozote fašistične dobe. V njunih posegih pa sta se tudi dotaknila sedanjega položaja Slovencev v deželi in našega boja za globalno zaščito naše narodnostne skupnosti. MLADINSKI KROŽEK GORICA t.m. organizira v nedeljo. 22. kulturno - rekreacijski Izlet v VERONO Izlet bo vodil prof. Milko Rener. Odhod avtobusa ob 6.30 s Travnika. Vpisovanje sprejemata Elia-na Bensa (sedež Slovenske prosvetne zveze, Ul. Malta 2. tel. 24-95) in Niko Brešan tel. 30-293. Koncerti V nedeljo, 22. t.m. bo na povabilo SKPD «Mirko Filej» nastopil v Gorici Komami ansambel iz Zagreba. Koncert bo v dvorani Katoliškega doma ob 16. uri. Ansambel zagrebških glasbenikov sestavljajo solisti na pihala, ob njih pa nastopa tudi pianistka. Spored nedeljskega koncerta je zelo zanimiv, saj obsega skladbe od renesančne do modeme muzike. Renesančno obdobje predstavlja izbor skladb starih hrvaških mojstrov 16. stoletja. Nadalje so na sporedu dela Vivaldija, Hayd-na, Reicha in Dobroniča. Razstave V galeriji Pro Loco v Pasaži je do konca meseca odprta razstava goriškega umetnika Vladimira Klanjščka. V «Galleria 75», Ulica Monache 8, je do 3. januarja odprta razstava Virgilia Guidija. V soboto, 21. t.m., ob 18. uri bodo v razstavnem paviljonu Espo-mega v Ulici Cadorna odprli kolektivno razstavo slikarjev dežele Furlanije - Julijske krajine. Razstavo prireja krožek «Umanità». DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna «Alesani» Car-duccijeva ulica 12, tel. 22-68. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna «Al Redentore», Ul. Rosselli, tel. 72-340. Gorica VERDI 15.15-22.00 «L'esorcista». E. Burstyn in M. V. Sydow. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CORSO 17.00—22.00 «Professore venga accompagnato dai suoi genitori». J. Dufilho in A. Maccione. Barvni film. MODERNISSIMO 16.00-21.00 «Paper moon. J. Hillerman. Barvni film. VITTORIA 16.00—22.00 «L'esorcista». E. Burstyn in M. V. Sydow. Film v barvah. Prepovedano mladini pod 14. letom. CENTRALE 17.00-21.30 «Sfida al O. K. Goral». Burt Lancaster in Kirk Douglas. Barvni film. Tržič AZZURRO Zaprto. EXCELSIOR 16.00-22.00 «L'uragano di Macao». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «All'onorevole piacciono le donne». Barvni film. l\'ovu Gorica SOČA «Salzburška zveza», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Užiška republika», jugoslovanski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Kocka je padla», ameriški barvni film ob 20.00. PRVAČINA Prosto. RENČE Prosta VAZNO ZASEDANJE O evropskem trgovinskem sodelovanju Nedolgo tega se je v okviru redne dejavnosti Ekonomske komisije OZN za Evropo zaključilo letno zasedanje Komiteja za razvoj trgovine. Pomen zasedanja prihaja do izraza predvsem v tem, da so bile nadrobno analizirane tendence, ki se pojavljajo v vseevropski trgovinski izmenjavi, kakor tudi tež-koče, s katerimi se ta sooča že daljšo vrsto let. Nadalje je bilo ugotovljeno, da se zadnji čas — kot rezultat novega političnega vzdušja in pod vplivom najnovejših gibanj na mednarodnem ekonomskem področju — trgovina v Evropi nekoliko ugodneje razvija, kar prihaja še posebej do izraza v zelo visoki stopnji rasti, ki jo je zabeležiti v izmenjavi med Vzhodom in Zahodom. Sicer je bila ta stopnja tudi v prejšnjih letih višja od stopnje gospodarske aktivnosti evropskih dežel nasploh oziroma trgovinske izmenjave v ekonomrkih grupacijah SEV in EST. Trgovinska izmenjava med Vzhodom in Zahodom Evrope je v stalnem porastu. V času ustanovitve Komiteja za razvoj trgovine, pred petindvajsetimi leti, je ta v eni smeri znašala milijardo dolarjev, da bi konec preteklega leta dosegla vsoto dvajsetih milijard. A navzlic tej, na pogled, kar dostojni oziroma pomembni vsoti doslej še ni bila povsem usklajena s stvarnimi potrebami in možnostmi. Izvoz zahodnoevropskih dežel v dežele vzhodne Evrope predstavlja komaj pet odstotkov njihovega celotnega izvoza, medtem ko znaša v obratni smeri okrog 25 odstotkov. Znatne možnosti njegove razširitve pa obstajajo na obeh straneh. Da bi se te možnosti še bolj izkoristile, vlagajo zainteresirani dokajšnje napore, naj bo v bilateralnem kot multilateralnem nogledu, bodisi v Ekonomski komisiji OZN za Evropo ali pa v pogajanjih, ki jih še vodijo v okviru druge faze konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, in to v cilju, da bi sj ne samo trgovina, marveč tudi ostali vidiki gospodarskega sodelovanja med vsemi državami Evrope še razširili in bili postavljeni na trdno, dolgoročno osnovo. Pozitivni rezultati, ki jih je bila zabeležila medevropska trgovina, poudarjajo obenem tudi vse večjo ekonomsko soodvisnost večine dežel našega kontinenta, kar prihaja vse bolj do izraza v današnji negotovi mednarodni ekonomski situaciji, ko je gospodarska stagnacija v posameznih deželah na začetku recesije pokazala vidne znake zelo resnih pretresov in težkoč. Zaskrbljenost vpričo takega položaja je bila na sestanku komiteja očitna pri predstavnikih domala vseh dežel. V o-spredje so predvsem silile težko-če, ki sta jih povzročili energetska in surovinska kriza, kar je o-krepilo in še bolj zaostrilo že tako visoko stopnjo inflacije. Vendar je navzlic tem težkočam in pa negotovosti, ali bo moč najti ustrezno pot rešitve, ohrabrujoče delovala želja, da se še naprej vlagajo naperi za odpravo zaprek na poti k povečanju in razširitvi ev-rooske trgovine. Zahodne dežele se v tem pogledu zavzemajo za to, da se še ostale zapreke, zlasti tiste diskriminacijskega značaja, odpravijo ali vsaj zmanjša njihov negativni vpliv. S tem v zvezi napovedujejo nadaljnjo liberalizacijo uvoza iz sociali- (Nadaljevanje na 6. strani) PRED NOCOJŠNJIM GOSTOVANJEM LJUBLJANSKE DRAME S. A. Najdenov: VanjuŠinOVi Otroci Ljubljanski gledališki umetniki prihajajo v goste v Trst z delom avtorja, ki spada med najbolj tipične dramatike našega stoletja Drama SNG iz Ljubljane se nam bo v teh dneh predstavila v Kulturnem domu v Trstu z izjemnim dosežkom svojega umetniškega ansambla. S. A. Najdenov, avtor dnjme «Vanjušinovi atroce», spada med najbolj tipične dramatike 20. stoletja, z vsemi znaičdlnostmi pisateljev kritičnega realizma tistega časa. Čehov in Gorki sta mu priznavala velik talent in videla v njem enega najpomembnejših dramatikov predrevolucijske dobe. «Vanjušinovi otroci», dvodejan-ka v štirih slikah, nas postavlja v veliko rusko družino, kjer otroci odraščajo, postajajo samostojni, s tem pa kot novi ljudje izstopajo iz prejšnjih okvirov. To dozorevanje opazujeta oba starša, ki sta vse življenje posvetila svojim potomcem. Najdenov nam z različnim čehovljan-skim pristopom razkriva fine medčloveške vezi, ki postajajo vse krhkejše, dokler se ne pretrgajo. Drama izoblikuje celo paleto različnih značajev — od podobe mehke ruske matere do lika grabežljivega, brezobzirnega sina, ki se na koncu polasti očetove hiše. Ljudje v drami so negotovi, odvisni od hipnih vzgibov svoje notranjosti; slabotni, kot so, se ne morejo upirati notranjim protislovjem. Razkol se prenaša tudi navzven na svet. Prejšnji otroški svet, zgranjen iz tesnih vezi medsebojne povezanosti, se je podrl in razkril drugo podobo: dogajanje je odvisno od egoistične želje vsakega posameznika, njegove iznajdljivosti in brezobzirnosti. V tako depoetiziranem. hladnem svetu ni mogoče živeti, zato ot”oci odhajajo. To razpadanje, ki ga stari Va-njušin gleda z lastnimi očmi, to izginjanje vsega, kar je ustvaril, je najglobja tragedija, ki ga silno pretrese. Ugotovitev, da je ustvaril rod egoistov in slabičev, ki mu na koncu vzamejo še dom, s čimer definitivno uničijo vse njegove življenjske napore, ga naredi za resigniranega starca, ki bo svoje preostale dni preživel strt in zagrenjen. Andrej Aleksandrovič Gonearov Rojen 1918. leta, član KP SZ od 1944. leta, je končal študij režije na Državnem institutu za gledališko umetnost (GITIS) 1941. leta. Teden dni po zagovoru diplomskega dela se je prostovoljno vključili v vrste sovjetske armade, kjer je bil od 1942 do 1945. leta gledališki vodja in režiser vojaških gledaliških skupin. Od 1944 naprej pa je delal v mnogih moskovskih gledališčih (gledališče satire, gledališče Jer-molova itd.). Od 1958 do 1965 je bil Gon-čarov glavni režiser gledališča Na Maloj Bronnoj. Njegove režije so prinesle gledališču velik uspeh, mnogo jih je bilo nagrajenih. Za režijo drame BEG Bul-gakova je leta 1967 prejel zlato plaketo, najvišjo nagrado gledalcev. Leta 1967 je bil imenovan za glavnega režiserja Moskovskega akademskega gledališča Majakov- skega. V režijah je sledil svojim učiteljem Popovu, Lobanovu in Ohlopkovu; vedno so ga pritegovale sodobne teme, ki jih je oblikoval ostro, temperamentno in bleščeče gledališko. Leta 1961 je prejel Gončarov za zasluge na področju gledališke umetnosti naslov zaslužnega umetnika RSFSR, decembra 1971 pa naslov narodnega umetnika RSFSR. Prizor drame «Vanjušinovi otroci» S. A. Najdenova, s katero gostuje ljubljanska Drama v tržaškem Kulturnem domu rtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiniii,m,„||U DVE PRIREDITVI KRIŠKIH PROSVETNIH DELAVCEV Mali jubilej zbora «Vesna» in veliko slavje H, Sulčiča Križ ima stare pevske tradicije • Pevovodja, ki že 25 let vodi zbor - Ljubitelj glasbe, ki je postai dirigent in učitelj glasbe - Dva bogata sporeda Andrej Gončarov, sovjetski režise r, ki je dramo «Vanjušinovi otroci» postavil na oder ...................................... Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nekateri prijatelji vam bodo več škodili kot koristili. Ogibajte se sorodnika, ki vam je slab sveto- BIK (od 21.4. do 20.5.) Danes ne sprejmite ničesar, kar bi bilo večje važnosti. Imeli boste tep3 zamisel, ki jo čimprej uresničite. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) 0-koiiščine so primerne za sprejem nekaterih gospodarskih odločitev. Razumevanje sorodnikov vam bo dalo novega poguma. RAK (od 22.8. do 22.7.) Ne kažite se preveč usmiljenega, ker bi vas kdo utegnil prevarati. Večja previdnost v srčnih zadevah. LEV (od 23.7. do 22.8.) Odpravite škodljiv vpliv z večjim zaupanjem vase. Svoje Čustvene namere ste gradili na nerealni osnovi. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Izkoristite ugodno priložnost z največjo prisebnostjo. Ogibajte se pretirani razdražljivosti. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Bodite v svojem delu bolj vztrajni. Ne zapravljajte preveč za nepotrebne stvari. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Med obiskom neke tuje osebe se vam bo nudila izredna priložnost. Ne kritizirajte svojih najbližjih. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ohranite neodvisnost, od katere i-mate največ zadoščenja. Odločno spregovorite o neki čustveni zadevi. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Izpolniti morate zelo delikaten program. Zato bodite previdni. Ne prepuščajte se pesimizmu. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vnesli boste v svoje delo neke novosti. Deležni boste nekega prijetnega obiska. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne bojte se gledati na stvari z večjo objektivnostjo. Zadoščenje za tiste ki se ukvarjajo z umetnostjo. Kriška mladinska godba, ki jo vodi «jubilant» Hennan Sulčič V zadnjem času so imeli v Križu dve pomembni kulturni prireditvi. V nedeljo, 8. t.m. je kriški moški pevski zbor «Vesna» proslavil mali jubilej — 25-letnico nepretrganega delovanja. Skupno z zborom je slavil 25-letnico vodenja zbora njegov požrtvovalni pevovodja Frančko Žerjav. Preteklo nedeljo pa je kriška mladinska godba na pihala priredila proslavo 50-letnice delovanja svojega dirigenta in učitelja Hermana Sulčiča. Obe prireditvi sta vsestransko uspeli in pritegnili toliko občinstva, da je bila posebno prvič. 8. t.m. velika dvorana Ljudskega doma pretesna za vse ljudi, ki so prihiteli na slovesno-stni koncert. Pevski zbor «Vesna» je ob svojem malem jubileju imel v gosteh tudi zbore iz sosednjih krajev in iz Slovenije. Na koncertu so nastopili zbori «Igo Gruden» iz Nabrežine, «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela, «France Zgonik» iz Branika, mešana zbora «Primorec» iz Trebč ter «Rdeča zvezda» iz Saleža. Nastopila je tudi domača mladinska godba. Na slavju, ki so se ga udeležili tudi predstavniki raznih organizacij in gibanj, ki so zbor pozdravili, je imel slavnostni govor predsednik kriškega prosvetnega društva Niko Sirk, ki je prikazal kratko zgodovino pevskega zbora in pevske tradicije, ki so v Križu zelo stare. Med drugim je Niko Sirk rekel: «Dolga leta sta v vasi delovala dva laična pevska zbora, pevska dejavnost se je seveda tajno nadaljevala celo v času fašizma, ko je slovenska pesem bodrila našega človeka, da je samozavestno kljuboval fašističnemu nasilju. Koj po osvoboditvi se je starejšim prosvetnim delavcem pridružilo lepo število mladih, med katerimi je bilo več tudi takih, ki so se po dolgih letih vrnili iz vojne, oziroma iz partizanskih e-not, ki so pravkar zmagovito zaključile svoj boj. Zborovska pesem je v Križu ponovno svobodno, mogočno zadonela. Do leta 1949 so pevski zbor občasno vadili razni pevovodje, tedaj pa je bil ustanovljen nov, sedanji moški pevski zbor, ki ga od same ustanovitve neprekinjeno vodi Frančko Žerjav». Program, ki je obsegal nastope vseh že omenjenih pevskih zborov, je bil obsežen in dobro pri- pravljen, tako da je bilo številno občinstvo nad prireditvijo navdušeno. Druga prireditev, ki smo jo v začetku že omenili, je bila preteklo nedeljo, ko je prosvetni delavec, učitelj in dirigent mladinske godbe Herman Sulčič slavil 50-letnico svojega glasbenega u-dejstvovanja. Tudi ta prireditev je, kot smo že rekli, pritegnila veliko ljudi in je na njej imel priložnostni govor tajnik kriške mladinske godbe Sandor Tence, ki je med drugim rekel: «Z nocojšnjo prireditvijo bi radi izrekli svoje priznanje svojemu u-čitelju in vaditelju Hermanu Sul-čiču ob njegovi 50-letnici udejstvovanja v naši vaški godbi. Pol stoletja delovanja pri neki godbi ni vsakdanji dogodek. Kaj takega zmore le človek, ki glasbo ljubi in ki je pripravljen na žrtvovanje. Naš učitelj, ki spada med molčeče, tihe ljudi, sodeluje pri godbi vse od daljnjega leta 1924 in še danes rad pove, kako so v fašistični dobi tajno vadili, dokler jih fašisti niso zalotili in razpršili, vendar nikoli povsem zatrli. In brž ko se je vojna končala, je Herman Sulčič z delovanjem nadaljeval, tokrat na javnih nastopih in iz ljubezni do godbe ter zaradi izrednega muzikalnega talenta postal tudi učitelj in dirigent kriške godbe. In ko je stara kriška godba zašla v hudo krizo, je skupaj z nekaterimi starejšimi godbeniki zdržal do konca in bil med tistimi, ki so dojeli, da Križ ne sme ostati brez godbe ter je pred nekaj leti zbral okoli sebe skupino mladih domačinov in z veliko požrtvovalnostjo začel učiti in vaditi, za kar mu niso hvaležni le člani kriške mladinske godbe, pač pa mu je hvaležna v$a vas». Po priložnostnem govoru Sandra Tenceja so slavljencu izrekli svoje pozdrave in ga obdarili tudi člani mladinske godbe, tajnik PD «Vesna», Vladimir Tence, Alojz Bogateč v imenu kriške zveze borcev, predsednik dolinskega pevskega zbora «Valentin Vodnik» ter predsednika proseške ter nabrežinske godbe. Nedeljska prireditev se ni omejila na pozdravne govore, pač pa je obsegala tudi bogat in pester kulturni spored. Poleg domače mladinske godbe, ki je imela zelo obsežen program, je nastopila še godba s Proseka, nastopil je nato se moški zbor «Valentin Vod- BIOGRAFIJA O F. ENGELSU Delo je napisala skupina nemških pisateljev iz Vzhodne Nemčije, v slovenščino ga je prevedel J. Kolar, izdala pa ga je Državna založba Slovenije V zbirki Biografije, ki jo izdaja Državna založba Slovenije, smo nedavno tega dobili biografijo o Karlu Marsu, ki jo je napisal znani nemški socialni demokrat Franz Mehring. O tej knjigi smo že poročali. Takoj za njo ali tako rekoč hkrati z njo, pa je ista založba v isti zbirki posredovala slovenskim bralcem tudi biografijo Friedricha Engelsa. Knjigo, ki jo je napisala skupina nemških piscev iz Vzhodne Nemčije, je v slovenščino prevedel Jože Kolar, lepo pd jo je opremil Karel Hrovatin. S tema dvema knjigama je Državna založba precej prispevala k popularizaciji znanstvenih utemeljitev socializma, saj sodi spoznavanje ne samo njunih del, temveč tudi življenja in delovanja Marsa in Engelsa že v splošno izobrazbo vsakega našega človeka, posebno še izobraženca. Ko dobivamo Slovenci biografiji obeh velikih mož skupaj, je treba vedeti, da to ni naključje, temveč posledica njunega skupnega delovanja. Več kot štirideset let sta utemeljitelja znanstvenega socializma najtesneje sodelovala. Znano pa je tudi, da je prav Friedrich Engels po Marsovi smrti dopolnil in dokončal Marsovo nedokončano delo. Pripravil je za natis 2. in 3. zvezek Marsovega Kapitala ter za nove izdaje Marsovih del napisal uvode. Sam je napisal celotno 4. poglavje 3. zvezka Kapitala, kar je več ali manj že znano. Zato, kot rečeno, skupna izdaja obeh monografij ni naključna, temveč posledica kom,-plementamosti življenja, zlasti pa dela obeh prijateljev in sodelavcev. Ob primerjavi obeh biografij pa je mogoče ugotoviti, da so pogledi vzhodnonemških avtorjev glede na razvoj delavskega gibanja kot na Marsovo in Engelsovo vlogo v njem identični s stališči Mehringa, čeprav se seveda tudi razlikujejo med seboj. Knjiga, ki prihaja na knjižni trg pod preprostim naslovom Friedrich Engels, je po svojem značaju popularnoznanstvena biografija, kot pravijo avtorji v u-vodu. Ti tudi skromno označujejo svoje delo kot zametek širšega dela in pravijo zato, da le v skopih besedah oriše življenje in delo človeka, kateremu je posvečena. To sicer ni povsem res, ker je knjiga za biografijo razmeroma obsežna in obsega- slovenski prevod več kot 550 strani kar gostega tiska. Verjeti pa smemo želji avtorjev, da naj- bi knjiga predstavljala vzpodbudo za prihodnjo obširnejšo biografijo Friedricha Engelsa. Prav gotovo bo knjiga vzpodbudila tudi zanimanje za spise Marxa in Engelsa, pomagala pa bo poglobiti znanje o Engelsu, ker so biografije kot nalašč za to. Po svojem značaju je to biografija in ne biografski roman. Zato je pisanje morda nekoliko suho, vsekakor pa manj literarno oblikovano kot bi lahko to skoraj trdili o Mehringovi biografiji Marxa. Res pa je, da je bilo avtorjev kar šest in da je besedilo kljub vsemu dobro usklajeno, kar je nedvomno zasluga prvo imenovanega avtorja in usklajevalca besedila Heinricha Gemkowa. Biografija je vseskozi napisana jasno in razumljivo, jezikovno in stilno izravnano. Bogata je tudi s citati iz del Engelsa in avtorji na večjih mestih puščajo besedo Engelsu samemu. To je za samo delo morda koristno, preprostega bralca pa moraa navaja, da te odlomke preskoči. Predstavljalo pa je tudi doioce no težavo za prevajalca, ki je moral svoj sicer dovršen prevod biografije, usk’aja’t z ze znanimi •n prevedeni -i citati oz. odlomki Engelsovih del. Tako je življenjske zgodba Engelsa nadrobno o-risana, dopolnjena pa z odlomki pisem, citati iz del, sem ve. tja pa se spušča celo v razčlembo Engelsovih teoretičnih del. Sl. Ru. nik» iz Doline, ki je pod vodstvom svojega pevovodje zapel več umetniških, narodnih in partizanskih pesmi, nastopil pa je tudi domači kriški zbor «Vesna», ki je tudi zapel več pesmi. Prireditev je zaključil skupen nastop kriške in proseške godbe. M. M. NA FILMSKIH PLATNIH Richard Fleischer: «Mr. Majestyk» Richard Fleischer je čuden režiser: včasih zmore odlične filme. včasih pa nas niti ne poskusi prepričati o svoji režiserski spretnosti. Zadnji dve leti je namreč napravil kar pet filmov, zaradi česar je razumljivo, da so nekateri zelo površno režirani. To velja za pričujoči «Mr. Majestyk» ( A muso duro, 1974, igrajo brezizrazni Charles Bronson, Al Lettieri, Linda Cristal). PETEK, 20. DECEMBRA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 9.30 - 11.30 Šola 12.30 Poljudna znanost: Govorica živali 12.55 Kronike 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Tečaj nemškega jezika 15.00 - 17.00 Šola 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše: Italijanske lutke 17.45 Program za mladino: Rdeče, zeleno ...La Foint ainove basni 18.10 Živi evangelij 18.45 Poveljniki iz druge svetovne vojne: Yamamoto 19.15 Italijanske kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Teden aktualnosti 21.45 Variacije na temo . „ Današnja oddaja Variacije na temo, ki jo vodi Mariohna La-nulli, bo obravnavala temo trubadurja, seveda Verdijevega 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 18.45 Športni dnevnik 19.00 Zlata doba ameriškega musikala 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 GORGONIO . .. . Delo je napisal Tullio Pinchi, za TV pa ga je priredil Mano Landi. V glavnih vlogah nastopajo Franco Graziosi, Elisabetta Carta, Pietro Biondi, Paolo Mannoni, Vincenzo De Toma, Corrado Gaipa, Enrico Ostermann, Alfredo Bianchini in Siria Betti. Delo je režiral Mario Ferrerò JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10 18.50 TV ŠOLA: Rečni rak, Prometni kviz, Seminar, Petruška itd. 10.50 Angleščina 16.35 VELESLALOM ZA MOŠKE, barvni posnetek iz Kranjske gore 17.35 Otroci pojo . . Koledarska zima še ni nastopila, toda ponekod imajo ze kar ostro zimo. Danes jo bodo doživljali tudi otroci, kajti ljubljanska TV je uvrstila na spored oddajo, v kateri bo pel o-troški zbor in bo med koncertom nastopil tudi sneženi moz, ki pa ne bo iz snega, pač pa se bo pod belo lupino skrival igralec Tone Gogala 17.50 Obzornik 18.05 Spoznavajmo ameriško narodno glasbo 18.35 Začetki življenja V tretji oddaji bo dr. Majda Kuštrin govorila tudi o možnosti okvare otrokovih možganov in bo dala nekaj koristnih nasvetov nosečnicam glede potovanja, prehrane, načina obnašanja. Na koncu pa bo tudi odgovorila na nekatere probleme glede spolnih odnosov med nosečnostjo Človek in okolje: Krajina o preobrazbi Osnovni značaj neke krajine določajo njene naravne prvine ter tisto, kar je ustvaril človek. Zavedati se moramo, da se bo z nadaljnjim razvojem urbanizacije, industrije in modernizacije kmetijstva, s povečanim prometom. Ud. itd., tudi pokrajina krepko spreminjala. Njena bodoča podoba bo torej ou visna od tega, kako bo človek kot ustvarjalec znal vse svoje zahteve in potrebe prilagoditi prirodnemu okolju tako, da ga ne bo preveč pokvaril Mišek na Marsu, risanka 19.30 DNEVNIK 19.50 Tedenski notrenjepolitični komentar 20.10 Pod kozorog)mm povratnikom , Film je po faani literarni predlogi napravil Alfred H'tchcoocK in igrajo v njem Ingrid Bergman, Joseph Cotten, Michael Wil-ding, Margaret Leighton. Ceri! Parker itd. 22.05 Harlem, dokumentarna oddaja 22.45 TV kažipot 23.05 DNEVNIK . . ^ KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.55 Risgnke, za otroke i 20.15 DNEVNIK ...........* 20.30 «KMETJE», dramatiziran roman 21.35 Hipijevsko dekle, film 22.15 VELESLALOM ZA MOŠKE, posnetek iz Kranjske gore 19.10 TRST A 7.15, 8.15. 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola: 18.50 Jakoba Ježa Kantata za dvojen zbor; 19.10 Slov. povojna lirika; 19.20 Jazz; 20.00 Šport; 20.50 Vokalno instrumentalni koncert; 21.10 V plesnem koraku. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.00, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Barok v glasbi; 9.00 Plošče; 10.35 Glasba in nasvet; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Najbolj popularne popevke; 15.00 Tretja stran; 16.40 Tops pops; 17.15 Kulturna panorama; 18.00 Orkestri; 18.30 Zborovsko petje: 19.00 Prenos na in opema glasba; 17.40 Radijska priredba za mladino; 20.20 Ponovno na sporedu z Mino. II. PROGRAM 7.30, 8.30. 13.30, 15.30. 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Pesem za vsakogar; 10.45 Na vaši strani: 13.00 Hit Parade; 13.50 Kako in zakaj?; 15.40 Glasbeno-govorm spored; 17.30 Reportaža; 17.50 Te-lefonski pogovori; 19.35 Plošče; 22.50 človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila: 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.30 Jug. narodna glasba; 10.15 Uganite, pa vam zaigramo; 11.15 Z nami doma in RL; 19.30 Glasba v večeru: 20.00 na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; Glasba in pesmi; 21.30 Simfonični 12.40 Popevke; 13.30 Priporočajo i l vam...; 14.10 Mladina poje; 15.45 «Vrtiljak»; 16.50 Človek in zdravje; 17.00 Aktualnosti; 17-20 Iz u.ou uuucuijo koncertov in simfonij; 18.05 Ogle- 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 dalo našega časa; 19.40 Ansambel Reportaža; 11.30 Izbran spored; Mihe Dovžana; 19.50 Lahko noe Nacionalni program 7.00. 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 12.10 Najlepše pesmi leta; 13.20 Strnjena komedija; 14.05 Odprta linija; 14.40 Nadaljevanka; Ì5.10 Program za mladino; 17.05 Komor- otrocil; 20.00 «Tops pops 20»; 21.15 Oddaja o morju; 22.20 Iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. ■•<■■■>................................................................................................................................................................................................................................................................................................. ZA OČETOM Bojan in Zoran sta sklenila, da poslej ne bosta zapustila potoka, ki jima je lahko nudil vsaj vodo in ribe. Ko sta nakopala še precejšnjo zalogo divjega krompirja, sta s Kunijem in lamo odšla dalje navzdol ob potoku. Spotoma sta izsledila tudi grmičke divje paprike in si nabrala njenih plodov za priboljšek in začimbo. Pokrajina se je spreminjala v gozd in potok je naraščal v reko. Dan na to sta dečka zagledala na skali ob reki prvega leguana. Dotlej sta ga poznala samo iz knjig, zato se nista malo začudila, ko sta ugotovila, da je kakor majhen krokodil in čudovito modro, zeleno in rdeče pisan. Vedela sta pa tudi, da Indijanci leguane že od nekdaj jedo. Njegovo meso cenijo bolj kakor katero koli drugo. Ali ne bi nemara tudi njima izvrstno teknil? Leguan je negibno čepel na skali in go' tovo ni slutil, kaj dečka nameravata. Bojan je naročil Zoranu, naj zadrži psa in se pričel s samokresom v roki previdno bližati velikemu kuščarju. Ko se mu je zazdelo, da je dovolj blizu, je legel na trebuh in pri-, čel meriti s samokresom leguanu naravnost v veliko roženinasto glavo. SPORT SPORT SPORT 20. decembra 1974 V JUGOSLOVANSKI IN ITALIJANSKI KOŠARKARSKI LIGI Snaidero ponovno poražen Olimpija klonila v Tivoliju Mobilquattro je presenetljivo premagal Ignis (81:80) Italijansko prvenstvo V i. kolu povratnega dela prve italijanske košarkarske lige je prišlo do velikega presenečenja. Milanski Mobilquattro je namreč doma premagal Ignis s točko razlike. Po tam spodrsljaj i vodi na vrhu lestvice Forst iz Cantuja, ki je brez težav odpravil rimsko peterko IBP. Videnški Snaidero pa je tudi v tem kolu ostal praznih rok. Viden-cani so namreč gostovali v Rietiju, *jer so izgubili proti izkušeni eki-Pi Brina z devetimi točkami razlike. Po porazu doma s Saporijem in Po tem spodrsljaju v Rietiju ostajajo res minimalne možnosti, da bi se lahko varovanci trenerja Lam-oertija uvrstili med prvih šest ekip. Snaidero ima trenutno 10 točk, šesta uvrščena ekipa (Mobilquattro) Pa jih ima že 16. Nikoličev Alco je v dobri formi. Alco je namreč premagal Duco z 22 točkami razlike. IZIDI 14. KOLA Mobìlquattra — Ignis 81:80 Alco — Duco 104:82 Canon - - Sinudyne 77:88 Forst — • IBP Rim 96:70 Brili — Sapori 80:72 Fag — Innocenti 77:90 Brina - - Snaidero 69:60 LESTVICA t Forst Cant'i 26, Ignis Varese in innocenti Milan 24, Sapori Siena in Sinudyne Bologna 18, Mobilquattro Milan 16, Alco Bologna in Brina “ieti 14, Canon Benetke, Snaidero Viden in Brili Cagliari 10, IBP Rim 8. Duco Mestre 4, Fag Neapelj 0. PRIHODNJE KOLO (21.12.) Zadar Metalac. Bosna - Beograd, Borac - Crvena zvezda, Lokomotiva - Rabotnički, Jugoplastika - O-limpija, Radnički FOB - Vojvodina, Partizan - Istravino. PRIHODNJE KOLO (22.12.) Innocenti Brili, Duco - Brina, Sapori - Forst, Snaidero - Mobil-Quattro, Sinudyne - Fag, Ignis • Canon, IBP - Alco. Jugoslovansko prvenstvo Končala se je vrsta zanesljivih nastopov ljubljanske Olimpije. Ljubljančani so namreč v sredo v hali Tivoli izgubili proti Lokomotivi po dramatični in izenačeni tekmi s tremi točkami razlike. Plečaš in tovariši so torej obnovili staro tradicijo, da je Lokomotiva za Olimpijo sredi Ljubljane izredno trd oreh. S tem porazom je Olimpija tudi zamudila priložnost, da bi sama o-stala na četrtem mestu na lestvici. Olimpiji sta se namreč pridružila Rabotnički in Partizan, ki sta v tem kolu zanesljivo zmagala. IZIDI 12. KOLA Istravino — Radnički 88:83 C. zvezda — Bosna 87:83 Rabotnički — Borac 114:88 Vojvodina — Jugoplastika 95:111 Olimpija — Lokomotiva 103:106 Metalac — Partizan 69:77 Beograd — Zadar nočna tekma LESTVICA Jugoplastika 22, Zadar in Crvena zvezda 20, Olimpija, Partizan in Rabotnički 14, Bosna in Lokomotiva 10, Radnički FOB, Beograd, Me-t«lac, Istravino in Borac 8, Vojvodina 2. •NiiiiimiiiimiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii *{* SNEŽNE RAZMERE Trbiž 0 cm Višarje 50 cm nevejsko sedlo 15 cm KOČA GILBERTI 95 cm SAPPADA 20 cm SEDLO PRAMOLO 25 cm RAVASCLETTO 0 cm PIANCAVALLO 0 cm KANIN 300 cm ČRNI VRH 3 cm VRŠIČ 80 cm Kranjska gora 5 cm VITRANC (K. gora) 30 cm KOMNA 35 cm VOGEL 70 cm KRVAVEC 10 cm NJIVICE (Krvavec) 25 cm PLANICA 3 cm ZELENICA 15 cm POHORJE 30 cm LJUBELJ 0 cm POKLJUKA 15 cm VELIKA PLANINA 10 cm GOLTE 5 cm JEZERSKO 8 cm ZATRNIK 15 cm MEXICO, 19. — Mehika bo uradno zahtevala od mednarodne šahovske zveze organizacijo svetovnega prvenstva leta 1975. To je danes sporočil predsednik mehiške šahovske zveze Manuel Vega. Po njegovih besedah ima Mehika največ možnosti za organizacijo dvoboja Fischer — Karpov, za katerega nameravajo, kot se je izvedelo, kandidirati tudi Buenos Aires, Stockholm in Portoriko. Dokončni sklep o dvoboju bo sprejela mednarodna šahovska zveza na sestanku v Amsterdamu, 2. januarja 1975. Manuel Vega je sporočil, da bo takoj odpotoval v Moskvo, da bi se dogovoril s Sovjetsko zvezo in Karpovom. ODBOJKA NA TRADICIONALNEM TLKMRJLI V TRSTU I KOŠARKA TEDENSKI KOMENTAR NAŠIH EKIP ŠZ Bor zasluženo osvojilo Trofejo bazoviških žrtev 2. mesto so zasedle Brežanke, 3. pa Nabrežinke Tridnevni ^ tradicionalni odbojkar- odločilnem spopadu za 1. mesto pa ski turnir članic za peto «Trofejo bazoviških žrtev» je odlično uspel. Končni zmagovalec je Bor, ki si je priboril dragoceno lovoriko v trajno last. Zmaga Tržačank je povsem zaslužena, saj so s prika-odbojko povsem nadigrale Breg iz Doline. Sobotna zmaga Bora je bila tretja; prejšnja uspeha datirata iz leta 1970 in 1972 ter tako pripada tržaškemu združenju trofeja v trajno last. Brežankam sta pripadli prvi dve mesti leta 1971 in 1973. OBVESTILO SPDT obvešča udeležence zimo-vanja na Krvavcu, da avtobusna izleta dne 22. in 29. t.m. odpadeta zaradi nezadostnega števila prijav. Tudi izločilne tekme druge skupine so se končale brez presenečenj. Breg je najprej odpravil Slogo, ki je bila z nastopom Pečarjeve nekoliko bolj trd oreh, kot je bilo pričakovati. Slogašice so bile celo na pragu delne zmage, toda Sokol je zamujeno nadoknadil. Zmagovita pot Brega se je nadaljevala tudi v nastopu s Sokolom. Izidi 2. izločilne skupine Breg — Sloga 2:0 (15:11, 15:9) Sokol — Sloga 2:0 (16:14, 15:8) Breg — Sokol 2:0 (15:5, 16:14) V malem finalu sta se pomerili šesterki Sokola in Kontovela, v Bor in Breg. Mali finale SOKOL - KONTO VEL 2:0 (15:11, 15:6) To je bil neposredni obračun dveh ekip, ki sta se pred kratkim spoprijeli kar dvakrat, čeprav v konkurenci mladink. Tudi to pot je zasluženo zmagal Sokol, ki je bolje uigran kot ekipa. Ni se poznala niti odsotnost Kraljeve, ki za Sokol ob mreži pomeni veliko. Kontovel-ko so pokazale morda nekaj več kot na prejšnjih nastopih, toda ne toliko, da bi spravile nasprotnice v težave. Pri Kontovelu se pozna, da je v zamudi s pripravami in ta čas ni v formi. Po drugi strani pa je 3. mesto Sokola povsem realno. Finale za 1. mesto BOR - BREG 3:0 (15:5, 15:11, 15:5) Tržačanke so v tej tekmi zaigrale izjemno dobro. Delovale so kot izredno dobro uigrana šesterka, tako v napadu kot tudi v obrambi, še najbolj razveseljiv pa je bil nepogrešljiv sprejem. Proti tako razigranim nasprotnicam je bil Breg praktično brez moči. Tu pa tam je uspelo Brežankam nuditi dober odpor in to predvsem v drugem setu. Končna zmaga Bora je povsem zaslužena. Po končanem tekmovanju je bilo nagrajevanje. Najprej je spregovoril predsednik organizatorja turnirja, ŠD Zarja, Ivan Brass, za njim pa še tajnik odbora za proslavo bazoviških žrtev Miro Stopar. Zmagovalcu ŠZ Bor je organizator izročO poleg «Trofeje bazoviških žrtev» v trajno last še pokal ŠD Zarja. Za drugo mesto je Breg dobil pokal našega dnevnika. Sokolu so darovali za tretje mesto pokal Bazoviškega doma, Kontovel je osvojil plaketo SKGZ, kot peta je bila Sloga nagrajena s pokalom ZSŠDI ter Bor B, kot zadnji, pokalom SPZ. G. F. Germani, Calò in Novacco. Pollanz je zbolel, skupino pa je dopolnjeval še Biloslavo, kar 104 kg težak tekač, ki pa je nameraval preteči le 42 km maratonske proge in nato sesti v avto. Brez posebnih formalnosti je ob 7.25 peterica prečkala mejni prehod na Pesku. Mraz je bil tam najhujši in mrzel brkinski veter gotovo ni bil razveseljiv, na vzhodu pa je žarela krasna zarja, ki je obetala toplejše jutro. Res so se pogoji izboljšali in med vsem tekom so si tekači kar 4-krat zamenjali prepotene majice. Po 4 u-rah in 9 minutah je peterica dopolnila maraton in Biloslavo se je ustavil. Od tedaj naprej je šlo hitreje šepati pa je začenjal Novacco. Bolelo ga je koleno in po 50. kilometru je tudi on nadaljeval not z avtomobilom. Tekači so vsakih 5 km nekaj spili in ob 13.59 dosegli 74. kilometer, točno nad reškim stadionom Kan-trida, kamor so prišli iz Opatije Vsi trije so bili nekoliko utrujeni, vendar v odličnem stanju. Novacco je poskušal preteči vsaj nekaj zadnjih kilometrov, koleno pa ga je močno sklelelo in bil je ponovno prisiljen sesti v avto. k. b. V naraščaj niškem prvenstvu Kontovel na prvem mestu Vse tri Borove peterke niso igrale - Poraz openskih igralcev PROMOCIJSKO PRVENSTVO V osmem kolu promocijskega prvenstva so Borovi člani počivali. V ostalih tekmah ni bilo presenečenj, če izvzamemo težko zmago ekipe Radici Arte iz Gorice, ki je premagala Libertas Barkovlje, potem ko so Tržačani ostali v treh na igrišču. Borovci bodo v nedeljo igrali proti Radiciju iz Gorice, ki je sam na vrhu lestvice. Za borovce bo to srečanje dokajšnje važnosti, saj imajo še minimalne možnosti za uvrstitev v finalni del tega prvenstva. IZIDI 8. KOLA Libertas Ts - Grado L. Barkovlje - Radici Umanità Go - Viilesse Počitek: Bor LESTVICA 68:46 55:64 49:57 Radici A. Go Libertas Ts Bor L. Barkovlje Villesse Grado Umanità Go 8 8 7 6 568:442 498:391 587:466 526:518 439:578 453:572 449:594 PRIHODNJE KOLO (22. 12.) Villesse - Grado, Libertas Barkovlje - Libertas Trst, Bor - Radici BOROVI STRELCI Klobas 131, Sosič 112, Ambrožič 93, Fabjan 59, Sirk 51, Kraus 37. Guštin 34, Barazzutti 25, Koren 15, Vatovec 13, Kralj 12, Pertot 4 in Francia 2. MLADINCI Borovi mladinci so v nedeljo počivali, ker se je končal prvi del tega prvenstva. Naši košarkarji bodo zopet zaposleni v nedeljo, 22. 12., ko se bodo ob 8. uri v Ulici della Valle spoprijeli s peterko Inter 1904. pa je bila odgodena zaradi priprav 2. Lloydovega turnirja. IZIDI 5. KOLA Polet - Ricreatori 39:57 Kontovel - Italsider 74:36 Libertas TS - Bor odgodena L. Adriatico - Don Bosco « LESTVICA Arte Gorica (ob 10.30 v Dolini). Po- protinapadov, čitek: Umanità Gorica. I Tekma meH NARAŠČAJNIKI V petem kolu naraščajniškega prvenstva je Kontovel brez večjih težav odpravil tudi Italsider in je tako obdržal vodeče mesto na lestvici. V soboto čaka Kontovel težko srečaje z Borom v zadnjem slovenskem derbiju prvega dela prvenstva, sicer pa so Kontovelci v dosedanjih srečanjih dejansko potrdili, da so v tej skupini res najboljši. Poletovci so na domačih tleh klonili ekipi Ricreatori Comunali predvsem zaradi slabega začetka. V nadaljevanju so openski igralci bili povsem enakovredni nasprotniku, saj so zaključili vrsto uspešnih Kontovel 5 5 0 323 212 10 Don Bosco 4 3 1 229 133 6 Ricreatori 5 3 2 313 200 6 Bor 4 3 1 249 214 6 Polet 5 2 3 260 265 4 Italsider 5 1 4 283 245 2 L. Adriatico 4 1 3 211 249 2 Libertas TS 4 0 4 65 417 0 Tekma med Borom in Libertasom iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii,,,,mi,|l,,|l,m|||l||||m|||mi„MM„|||||„||||||||mM||| NAMIZNI TENIS V 1. KOLU ŽENSKE A LIGE Danes bo v tržaški športni palači boksarsko srečanje peresne teže med izzivalcem Neviom Carbi- jem iz Trsta in severnoitalijanskim prvakom Giuseppom Martuccijem iz Latisane. Srečanje bo veljalo za naslov. Poleg tega bo na sporedu še šest dvobojev med amaterskimi boksarji. S kratko ekshibicijo bi moral sodelovati tudi Nino Benvenuti, toda mu CONI ni dovolil nastopiti. Slovenska odbojkarska liga — ženske Odbojkarice novogoriškega Merkurja, ki so letos prvič nastopile na rednih tekmovanjih, so presenetile, saj so nepričakovano osvojile naslov jesenskega prvaka v 2. slovenski ligi - zahod. Novinke v ligi so letošnja prava osvežitev v slovenski ženski odbojki. Za lep tekmovalni uspeh so zaslužene v enaki meri igralke Vidi-čeva. Likarjeva, Bizjakova, Štrukljeva, Sobanova, Šuligojeva, Ku-sterleva in Paljkova ter trener profesor Ivan Kovačič. Izid tekme: Kočevje — Merkur 2:3 (15:6, 6:15, 10:15, 19:17, 15:11) Končna lestvica jesenskega dela prvenstva: Merkur 10, Kamnik 8, Kočevje 6, Bohinj 0. E. Hvalica Predstavnice Bora, Brega in Sokola so prejele iz rok organizatorjev nagrade za najboljše uvrstitve na ženskem odbojkarskem turnirju TBŽ V teku Bazovica — Reka trije do cilja v 7 urah Zamisel o teku od Bazovice do Reke je bila dejansko izvedena in zaključila se je povsem pozitivno, saj je trojica od štirih tekačev, ki so startali, srečno prispela do 74. km, ki je predstavljal letošnje leto. Mraz je bil v Bazovici v nedeljo zjutraj kar občuten. Krepko oblečeni tekači so se zbrali še v temi. Iz svojih avtomobilov so prekladali v tistega, ki naj bi služil za «oporišče», nadomestne drese, vitaminsko hrano, prvo pomoč in drugo. Točno ob 7. uri so startali Sterpin, Kraševke bodo jutri gostile državnega prvaka CUS Turin Srečanje bo v nabrežinski občinski telovadnici Domačinke imajo možnost osvojiti ves izkupiček Jutri se prične žensko ekipno namiznoteniško prvenstvo A lige, na katerem sodeluje tudi moštvo Krasa. Predstavnice zgoniške občine se bodo v prvem kolu pomerile pred lastnimi navijači z državnim ekipnim prvakom CUS Turin, ki je na lanskem državnem prvenstvu predvsem po zaslugi odličnih sester F. in M. Marcone gladko odpravil vso ostalo konkurenco. Krasova dekleta so se pod vodstvom novega trènerja Mihe Derganca iz Ljubljane dobro pripravila na prvenstvo. Generalka je bila pred štirinajstimi dnevi, lco.-so Vesnaverjeva, Žigonova, Rebulova, Blažinova in Stubljeva nastopile na državnem turnirju v Cecini ter so se v ostri konkurenci zadovoljivo odrezale. Vesnaverjeva je med mladinkami zasedla odlično drugo mesto in je le v finalu klonila s tesnim izidom 2:1 Grecijevi, ki je že nastopila za državno reprezentanco. Ostale Krasove predstavnice so se častno prebile do četrtfinala, tako med mladinkami kot med tretjekategornicami, kar je (z ozirom na ostro konkurenco) pozitivna bilanca. Kot je znano, predvideva tekmovalni sistem A lige nastop treh igralk v vsaki ekipi in se srečajo vsaka z vsako, dokler eno izmed dveh moštev ne doseže petih zmag. Krasove barve bosta gotovo branili Sonja Miličeva (ki študira na visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani in trenira z ekipo Olimpije) ter Silvana Vesnaverjeva, ki je trenutno v zelo dobri formi. Trener za sedaj še ni določil, katera bo tretja igralka: največ možnosti pa imata Žigonova in Rebulova. Pravilna izbira (tista, ki je v boljši formi) tretje igralke bi lahko predstavljala ključ do prestižnega u-speha. Kakšne so možnosti Krasovih predstavnic? Na papirju so Turinčanke kot e-kipa močnejše in imajo na svoji strani rahlo prednost za dosego tesne zmage. Kolikor bi Miličeva po predvidevanjih dosegla tri zma- ge in bi Vesnaverjeva ter tretja prečnih srečanj. Salonit je prese- igralka premagali najšibkejšo Tu-rinčanko, ali pa bi Vesnaverjevi uspelo poraziti eno izmed sester Marcone, bi Kras zmagovito za ključil ta otvoritveni nastop. Kot vidimo, bo naloga «belo-rdečih» zelo težavna, a če bodo zaigrale resno, zbrano in na svoji običajni ravni, lahko gledamo na jutrišnji spopad z upravičenim zmernim op timizmom. Tekma Kras — CUS Turin tflr ju tri v nabrežinski telovadnici, ob 17. uri. ...«•• «fcjt..? " k* ■ V 2. ZVEZNI LIGI Spet zmaga Salonita V predzadnjem kolu v 2. zvezni odbojkarski ligi sta primorska zastopnika — Izola in Salonit igrala V gosteh. Kanalci so z gostovanja na Reki prinesli dragocen par točk, medtem ko so odbojkarji s slovenske obale na Ravnah na Koroškem doživeli zelo hud poraz. Salonit se je s to zmago več kot utrdil na zelo dobrem 5. mestu, medtem ko so Izolčani na samem dnu, z upanjem, da bodo že to nedeljo to mesto prepustili reškemu Partizanu. Izolčani so tekmo s Fužinarjem na Ravnah začeli več kot solidno, saj so se enakovredno kosali z domačini, ki so najresnejši kandidati za osvojitev 1. mesta in ponovno igranje v 1. zvezni ligi. Na žalost pa so po odličnem 1. setu vidno popustili in bili v 3. setu le bleda slika tiste Izole, ki je tekmo začela. Kanalski Salonit se je ves teden pred tekmo na Reki otepal s hudimi težavami, saj se je na seznamu poškodovanih in bolnih kar čez noč znašlo 6 igralcev. Grozilo je že najhujše, vendar so se stvari do tekme le popravile. netil v prvih dveh setih in klonil v tretjem. V četrtem setu pa so bili domačini zelo blizu zmage in izenačenja v setih na 2:2, saj so vodili že z rezultatom 12:14. Le zelo objektivnim sodnikom gre zahvala, da je Salonit uspel dobiti set in s tem zmago. Redkokdaj se namreč zgodi, da lahko pride takih primerih do preobratov na škodo domačinov PRIHODNJE KOLO 22.12. Bor Kontovel (21. 12. ob 18.00), Polet - Don Bosco (10.30). Italsider-Ricreatori, Lloyd - Libertas TS NAJBOLJŠI STRELCI BOR: Furlan 98, Udovič 53. Race 43, Dovgan 21, Trevisan 12. Mesesnel 10, Mazzucca 8. KONTOVEL: Ivo Starc 85. čuk 68, Perini 66, Ban 57, Klavdij Starc 32, Nabergoj 12, Regent 4. Bukavec 1. POLET: Sosič 122, Daneu 49. Malalan 29, Ferluga 29, Leniša 19, Petje 8, A. Piccini 2. edko DVE PRIJATELJSKI TEKMI Bor proli Servolani in Motori Pletu Borovi košarkarji bodo danes i-grali dve prijateljski tekmi. Mladinci bodo ob 20. uri v telovadnici, v Ulici della Valle igrali proti Servolani, ki nastopa v D ligi. Bor bo igral z naslednjo postavo: Vatovec, Žerjal, Klobas, Kraus, Francia, Lisjak, Guštin, Košuta, Mazzucca in Sestan. Borovi člani se bodo v prijateljskem srečanju v Dolini (ob 20. uri) spoprijeli s peterko Motori Plet. Bor bo igral s to postavo: Sosič, Barazzutti, Kralj, Pertot, Sirk. Ambrožič, Fabjan, Kravos, Oblak. V MOŠKI ODBOJKARSKI C LIGI Mariborčani so v tem kolu skorajda pripravili enkratno presenečenje, saj so prisilili moštvo vodečega Karlovca k maksimalnemu naprezanju. Pomlajeno moštvo obdravskega ligaša, ki igra čedalje bolje, je odvzelo Karlovčanom dva seta in bilo v 5. setu zelo olizu končnemu uspehu. V zadnjem kolu jesenskega Jela prvenstva se gledalcem v Izoli in Kanalu obeta lep nedeljski dopoldan. Izolčani sprejmejo v goste moštvo Čajevca iz Banjaluke in tipajo, da bodo le prišli do dolgo pričakovanega drugega para točk. čajevec je sicer solidno moštvo, ki bi pa moralo v Izoli položiti orožje. Kanalci bodo v nedeljo spet priče kvalitetnemu in zanimivemu srečanju, saj prihaja v goste Metalac iz Siska. Lanski prvoligaš je trenutno pod samim vrhom prvenstvene lestvice z velikimi željami in ambicijami, da se ponovno vrne v staro družbo izbrancev. Tekma bo vredna ogleda. Upajmo, da bodo domačini z lepo igro (in morda zmago) najlepše in dostojno zaključili 1. del prvenstva. Kras meri jutri na prestižen uspeh uro in pol je bila nad ravnijo po- Lestvica pred zadnjim kolom: Karlovac 9 9 0 27 6 18 Fužinar 9 8 1 26 5 16 Metalac 9 8 1 25 12 16 Interplet 9 6 3 20 13 12 Salonit 9 5 4 17 14 10 čajevec 8 3 5 12 17 6 Mladost 9 3 6 13 20 6 Jedinstvo 9 3 6 12 24 6 Maribor 9 2 7 12 23 4 Partizan 9 1 8 13 25 2 Izola 9 1 8 8 26 2 E. Hvalica V četrtem prvenstvenem zavrt-Ijaju moške odbojkarske C lige bo jutri šesterka Krasa po dveh zap> rednih gostovanjih spet nastopila pred svojimi navijači. V goste ji prihaja ekipa SAI iz Belluna, ki je zaigrala v prvih kolih letošnjega prvenstva zanesljivo in odkrito meri na zelo visoko uvrstitev. Na lanskem prvenstvu je šesterka iz Belluna zelo uspešno nastopala v C skupini C lige in se je uvrstila v zgornji del končne lestvice. Letos pa je zabeležila v pred-prvenstvenih srečanjih vrsto odličnih nastopov proti močnejšim nasprotnikom, tako da drevišnji Kra-sovi tekmeci ne skrivajo svojih ambicij za napredovanje v višjo ligo. Z ozirom na vse te okoliščine bo drevi Krasova naloga zelo težavna, vendar prijetno presenečenje ni nemogoče. Po zadnji, navdušujoči zmagi v Padovi je morala Krasovih odbojkarjev zelo visoka, ekipa je pokazala velik tehnični napredek. Poglavitno je, da «belo-rdeči» zaigrajo na dobri ravni in nudijo primeren športni užitek svojim simpatizerjem. Kolikor pa bodo znali navijači učinkovito «priskočiti na pomoč» s toplo podporo v najtežjih trenutkih, bi se morale povečati Krasove možnosti za zmago. Tekma Kras — SAI Belluno bo jutri v nabrežinski občinski telovadnici s pričetkom ob 21.15. - bs - ŠD PRIMORJE vabi vaščane in simpatizerje Primorja na otvoritev sedeža in novega športnega krožka, ki bo v soboto, 21. t. m., ob 21. uri. Ob tej priložnosti bosta nastopila proseška godba in pevski zbor Vasilij Mirk. Vljudno vabljeni' --- Janko Perat UMIRAJOČI L ČAS ». J «Hudirja je! To je samo videz. V tem našem samoupravnem sistemu, ki je veljaven za vse, samo za policaje ne, je težko biti predsednik. Noben človek ne ve, kako težko je. Velik psiholog moraš biti, da jih usmerjaš k skupnim ciljem. Vse moraš upoštevati, ničesar podcenjevati. Sicer pa, če si psiholog, boš ljudi združU kljub različnosti njihovih mnenj in stališč. Samo znati je treba. Upoštevati moraš, da je pri enih nekaj dobro, pri drugih pa slabo. V nas vseh je nekaj slabega, kar se prepleta z dobrim. Tudi tisto, kar je na videz slabo, je treba znati izkoriščati, da služi dobremu. France mi na primer s svojimi prenapetimi stališči zdajle podira načrte. Cez dve ali tri leta pa mi bo še kako potreben. Zdaj, samo zdaj ga moram zavreti. Samo toliko, da začnem gradnjo motela. Potem pa naj kar začne z agitacijo za gradnjo vrtca.» «Ti kar čakaj dve ali tri leta! Medtem ti bo toliko škodoval, da se boš praskal za ušesi.» «Nikar! Zmago ga bo že spravil k pameti, boš videl.» «Daj no mir, Zmago in France sta si enaka. Oba sta zaverovana v svoje poslanstvo, toda zaradi dreves ne vidita gozda. Manjka jima tisti splošni, razumski pogled na naš razvoj. Taki pa so nam objektivno škodljivi. In če pomislim, da se ti takšen gmajnar postavlja s Shakespearom . . .» «Ne pozabi, da ni malo takih!» «Saj to je tisto! Preveč jih je. In na žalost imajo vsi pravico stresati svojo pamet. Prav odtod izvirajo naše težave. Vsi se razumejo na vse, to ti je naša samouprava. Socializem pa bomo zgradili le z denarjem in ne s čustvi. Tega pa niti Zmago niti France nočeta razumeti.» «No ja. Naj bo že kakorkoli, to morava upoštevati. Toda tako ali drugače morava načrt izpeljati in motel zgraditi. Ta motel mi hudo leži na srcu. To je moja življenjska naloga, k! jo hočem uresničiti v svoji mandatni dobi. To sem dolžan našemu socializmu. Popolnoma sem namreč prepričan, da je gospodarski račun motela nadvse ugoden in perspektiven.» «Slep bi moral biti, kdor bi tega ne uvidel. Sicer pa se s tepci ni vredno pogovarjati. Jaz se že ne bom! Na živce mi gredo.» «No, kaj sem pravzaprav hotel reči? Ko že sediva tukaj... Saj veš, kako malo časa imava za zasebne stvari. No, rad bi te spomnil, da nikar ne pozabi na tisto posojilo.» «Za počitniško hišico, misliš? To bo dobra naložba. Zate prav tako dobra, kot bo motel za občino. Komaj pol kilometra stran od motela, zraven mlina, v tako prijetnem okolju . . . Ta hišica ti bo lahko nesla lepe denarce.» «No, veš kaj! Ko sem se odločil za gradnjo, v resnici nisem mislil, da bi jo dajal v najem. Toda današnji tempo življenja, posebno če si na takem položaju, kot sem jaz, je že tak, da te izčrpava do skrajnosti. Komaj čakam na soboto, da se malo spočijem. Zdravniki pravijo temu rekreacija. Res so jo pogruntali! Ce hočeš danes biti uspešen, se moraš re-kreirati.» «No, tudi za rekreacijo ti bo lahko služila. Kljub temu jo boš lahko dajal v najem tujcem. Ne bi bil pameten, če bi takih prilik ne znal izkoristiti.» «No, nič ne rečem. Tudi to bo najbrž treba početi. Trdna valuta ti vedno prav pride. Veš, avto, rezervni deli in to pa ono Sicer pa, saj sam veš, kaj bi ti pravil.» «Saj se razumeva. Sicer pa, ko sva že pri tem, tudi jaz imam zadevico, ki bi jo rad rešil. Kot pravi stari pregovor: roka roko umije . . .» «Le na dan z besedo! če se da rešiti v mejah zakonitosti, sem ti na voljo.» «Prav nobenega predpisa ti ne bo treba kršiti. Da bom odkrit: zadeva se tiče mojih otrok. Znano ti je, da sem že nekaj let ločen. Moral sem se ločiti, nisem mogel več prenašati. No, zdaj pa moja bivša žena hodi z našim Francetom, o katerem smo se malo prej pogovarjali.» «No, in?» «Stvar je tale. Ne maram, da bi ljudje kazali za mojima otrokoma, češ, takšno mater imata. Direktor banke sem, početje moje bivše žene pa škoduje mojemu ugledu. Konec koncev sem vendarle njun oče.» «še vendo ne razumem, kaj bi rad od mene.» «Nič nemogočega. Ona je ravnateljica otroškega vrtca. Lahko bi jo poklical k sebi in ji namignil, da s svojim vedenjem škoduje ugledu ustanove. Reci ji na primer, da si dobil pritožbe staršev ali kaj podobnega. Reci, da so zaskrbljeni zaradi slabih vzgojnih vzgledov, ki jih daje s svojim življenjem.» «Hm. Ravno včeraj ali predvčerajšnjim sem slišal mnogo dobrega o njeni prizadevnosti. Menda jo matere naravnost občudujejo. Štejejo ji v dobro, da se je v zadnjih nekaj letih tako povzpela. Pravijo, da je dosti naredila za vrtec. Ta sicer dela v zelo slabih prostorih, a je vseeno najboljši. Tako vsaj pravijo.» «Že, že, vendar bi se lahko drugače vedla. Prosvetna delavka je. Sicer pa, kot sem rekel: roka roko umije . . .» «No ja, saj nisem rekel, da je ne bom poklical. Takole poluradno Jo bom povabil, da mi pride poročat o problemih vrtca in o bodoči gradnji. Potem ji bom pa kar mimogrede...» «Opomni jo, da boste sicer primorani misliti na drugega ravnatelja. To bo najbrž zaleglo.» «Videl bom. Naredil bom, kar bo v mojih močeh.» dalje. Do kredita, ki ga potrebuješ, je še polno ovir. No, telefoniraj mi, kako je potekal pogovor!» XV SAM Vročega popoldneva v poznem poletju, ki se je nagibalo v jesen, sem končal delo in že pospravil svoje stvari Tedaj me je po telefonu poklical Zmago in me povabil, 'naj se oglasim pri njem na kratek pogovor. Vabilo me je presenetilo, saj je bilo od policije, čeprav sva si bila z Zmagom, šefom notranje uprave, dobra znanca. Malo pa mi je vendarle dal misliti uradni ton njegovega glasu, šel sem naravnost k njemu. «Izvoli, sedi! Naj naročim kavo ali pa bi raje Šilce slivovke?» «Pa daj slivovko, da pridem malo k sebi, ko me s tako uradnim glasom kliče na zaslišanje šef notranje uprave. Kar takole, ne da bi vedel zakaj,» sem poskusil s šalo. Usedel sem se v mehki usnjeni fotelj v kotu, zraven okna. Velika soba je bila okusno opremljena, celò sveže cvetice so bile na vogalu široke, težke pisalne mize. Na steni za njo je visela Titova slika, na levi pa še kar okusna pokrajina Gorenjske s Savo. Najbrž je Godčeva, sem pomislil. Kjer je bilo okno, so čez steno visele dvojne zavese iz bele tančice brez vzorcev, ob straneh pa so bile zavese iz težkega temno-rjavega blaga, ki se je lepo prilegalo umirjeni skladnosti barv. Kdo ve, ali je Zmago tisti, ki ima tako izbrušen okus, ali pa je ta razpored zamisel kakega arhitekta. Cvetice na mizi, razmestitev knjig in druge podrobnosti bi kazale, dt Zmago pravzaprav ni brez okusa. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, UL 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naroinina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 150 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK -Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi _ Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 2°0, «nanč™ • upravni 300, legalni 400, osmrtnice Stran 6 20. decembra 1974 sun- « "sv.,. Izdaja in tiska Odgovorni urednik Gorazd Vesel ZTT - Trst Resolucija sprejeta na 10. občnem zboru SKGZ (Nadaljevanje s 1. strani) vi ni nobenega Slovenca, niti na uradih za stike z občinstvom. V tehničnih službah, ki delujejo v okviru ministrstev za promet, za trgovino in industrijo ter za trgovino z inozemstvom, prav tako ni Slovencev, razen v najnižjih kategorijah. Ko je prešlo kmetijstvo v pristojnost dežele, ta ni poklicala iz notranjosti države tam službujočih slovenskih strokovnjakov. V nekaterih komisijah je dežela res določila tudi mesta za Slovence, drugod pa je prav v zadnjem času v tem pogledu nastala nepopravljiva škoda, predvsem glede sestave prizivnih davčnih komisij. V višjo komisijo prve stopnje je bil v tržaški pokrajini na 30 članov imenovan en sam Slovenec, na Goriškem so bili trije, v komisijo prve stoonje je v tržaški pokrajini na 66 članov bil prav tako imenovan en sam Slovenec. Člani teh komisij bodo na tem mestu do 75. leta starosti, kar pomeni, da bo dostop Slovencev desetletja nemogoč. Tak odnos do Slovencev je nedopusten, na Tržaškem je v kričečem nasprotju s Posebnim statutom. v deželi pa z državno u-stavo in deželnim statutom. Zato morajo država, dežela in krajevne uprave končno začeti sistematično uresničevati pravično zastoostvo Slovencev v javnih službah in komisijah, saj je to eden izmed temeljnih pogojev za uveljavitev e-nakopravnosti slovenske narodnostne skupnosti. Stalnemu slovenskemu gledališču v Trstu je grozila zapora zaradi neizpolnjevanja finančnih obveznosti države, za letošnjo sezono pa se mu je verjetno uspelo rešiti z zasilnimi rešitvami. Nedopustno bi bilo, če bi morali tudi v prihodnje pred začetkom vsake sezone trepetati za usodo našega gledališča, ki smo ga z največiimi žrtvami ohranili 29 iet, zato je več kot nujno, da končno država izpolni obljubo in do kraja publici-zira to našo osrednjo kulturno ustanovo. Prav tako se mora premakniti z mrtve točke publicizacija šole Glasbene matice v Trstu in Gorici, ki spričo vedno večjega števila gojencev, razvejanosti delovanja in kvalitete, prerašča sedanje * organizacijske strukture in moči naše skupnosti. Slovenci se kot del družbe, v kateri živimo, zavedamo resnosti gospodarskega in političnega položaja, ki ga je treba reševati z ustreznimi in pravičnimi ukrepi. V nobenem primeru ne bi razumeli, da bi današnje splošne težave služile za izgovor, da v takem položaju ni mogoče razreševati slovenskih problemov, s sprejetjem vseh pozitivnih norm, ki bi vsestransko uredile položaj naše narodnostne skupnosti. Odprta meja med Jugoslavijo in Italijo je izoblikovala enotno obmejno področje, pri čemer prihaja vedno bolj do izraza skupni iateres slovenske in italijanske narodnostne skupnosti za sodelovanje med narodi in državami. Ob nujnosti stikov narodnostnih skupnosti z matičnim narodom, bo posredovalna vloga skupnósti pri kulturnih, gospodarskih in političnih stikih uspešna le, če bosta živeli v vzdušju zaupanja, gotovosti in svobode, brez strahu, da bi ju gledali s sumničenjem kot nosilce posebnih interesov. Prihodnje leto bomo praznovali 30-letnico zmage nad nacifašizmom. Te proslave bodo bolj občutene zaradi razkritih zločinskih ukrepov starih in novih fašistov, da bi z atentati in nasiljem ustvarili nered, da bi se potem sami proglasili za nosilce reda. Slovenci smo v boju proti fašizmu zastavili vse svoje sile in zato plačali visok davek. V tem boju se je ustvarila množična ljudska in borbena enotnost med Slovenci in Italijani, naše kraje s Trstom, Gorico in Benečijo pa so osvobodile enote jugoslovanske ljudske armade in delavski bataljoni mest. Proslava 30 - letnice osvoboditve ne bo smela mimo teh zgodovinskih resnic, ker je bilo takratno gibanje najbolj pristno antifašistično in je osvoboditev do tal podrla fašistični stroj in oblast. na skupnih prireditvah demonstrativno poudarjali različnost in s tem kopali še globlji jarek med ljudmi in organizacijami. Prisiliti je treba krščansko demokracijo in druge politične sile, ki enako mislijo, da spoznajo, da je v današnjih razmerah prvi korak k reševanju problemov slovenske narodnostne skupnosti uresničitev pravice do uporabe slovenščine, posebno v predstavniških organih. Odklanjanje te pravice ne odraža prave stvarnosti, družbenega napredka in zrelosti prebivalstva v naših krajih. SKGZ mora na tem področju izvajati moralni pritisk z ustrezno in razvejano politično akcijo, ki naj zajame vse politične stranke. Treba je iti v odločnejšo in bolj organizirano akcijo za uveljavljanje dvojezičnega poslovanja. Popuščati pri teh osnovnih priznanih pravicah bi pomenilo kapitulacijo pred tistimi, ki so nam včasih to pravico odrekali, pa so že kak čas polni obljub in lepih besed. SKGZ se zaveda, da imajo krajevne uprave, občine, pokrajine in gorske skupnosti kljub omejenemu delokrogu in omejeni avtonomiji, le določeno območje odločanja, predvsem v urbanizmu, šolskih gradnjah, pri javnih deiih, topografskih napisih, rabi slovenščine, pravičnem zastopstvu. Zaradi tega je sledila dogajanjem v izvoljenih svetih ter ustanov in do posameznih vprašanj zavzela bodisi politična stališča bodisi stališča na podlagi strokovne obdelave problemov. Spričo vedno bolj zapletenih problemov pa bo potrebna še večja prisotnost, kot doslej. SKGZ mora biti pri razpravah o šolskih odlokih bolj aktivna in se mora zaradi kratkega časa potruditi, da pride do skupnih stališč z drugimi političnimi silami, da se zagotovi čim večja avtonomija slovenske šole. Izdelati je treba strategijo in razvojni načrt manjšinskega gospodarstva, izdelati program in ustvariti instrumente, ki mu bodo v pomoč. Podeželskemu prebivalstvu, ki je bilo in je še vedno gospodarsko diskriminirano, pa je treba ustvariti pogoje za njegov gospodarski razvoj. Glede zadružništva se je treba otresti jalove deklarativnosti in začeti učinkovito pomagati obstoječim zadrugam, ki so zaslužne za to, da se je slovensko gospodarstvo ponekod obdržalo in okrepilo, k njihovi utrditvi in nadaljnjemu razvoju, hkrati je treba podpreti nove pobude s strokovnimi informacijami in pomočjo. V gospodarstvu na splošno mora ob obstoječih strokovnih organizacijah biti še bolj prisotna sama Zveza. V novih razmerah bodo potrebne temeljite strokovne analize, kar nas bo usposobilo, da bomo učinkovito vplivali na družbe-> - gospodarsko programiranje. SKGZ bo ponovno razpravljala o kraških rezervatih, posebno z.ato, da uskladi svoje stališče do njih s stališčem, ki ga je zavzeia gospodarska komisija. Dejavnost na ljudsko - prosvetnem področju je še vedno uspešna, istočasno pa je treba posebej opozoriti, da je ponekod v krizi. To terja temeljite analize vzrokov, na podlagi česar bo mogoče najti u-strezajoče, ponekod za našo mladino privlačnejše oblike dela, kar bo terjalo ljudi z ustrezajočo miselnostjo in kvalitetami. Slovensko amatersko gledališče v Trstu je pomembna Dostavka v naši kulturni dejavnosti v mestu pa tudi v okolici, saj je mar-sikam po dolgem času znova poneslo odrsko besedo in tako izpolnilo vrzeli v tej dejavnosti. Za njegovo uspešnejše in trajno delo ter za rast kvalitete bodo potrebni napori tudi naše širše skupnosti. V mestnih središčih, kjer je asimilacijski pritisk največji, je treba vložiti več naporov m žrtev za oživitev primernega delovanja. Spričo dejstva, da bo kmalu nad polovico slovenske mladine nad 14. letom dijakov in študentov, je treba iskati bodočo orientacijo in perspektivo naše narodnostne skupnosti, ker je treba uskladiti družbene’interese te mladine s splošnimi interesi naše narodnostne skupnosti. Posebno je treba s tem v zvezi poudariti večjo nujnost, da se TRŽAŠKI DNEVNIK nih društev v SKGZ ni bistveno prizadela množičnosti športne organizacije, nasprotno pa jo je notranje okrepila in razčistila nekatera idejna izhodišča, kar je u-stvarilo pogoje za vključevanje športnikov v manjšinsko življenje in ureditev nekaterih problemov v športnih društvih. Posebno pomembno je, da ni prenehalo sodelovanje športne zveze z nevčla-njenimi organizacijami. Vse to u-stvarja ugodne pogoje za razvoj slovenskega športa v Furlaniji-Ju-lijski krajini. Športno delovanje je treba ovrednotiti kot enakopravno komponento narodnostnega boja, pri tem se je treba truditi, da ne bi športna društva podrejala svojega narodnostnega značaja trenutnim klubskim interesom in minljivim tekmovalnim uspehom. Potrebna je tesnejša povezava med kulturno -prosvetnimi organizacijami in ustanovami ter športnimi društvi, zato da bi športnike navajali tudi h kulturnemu in javnemu delovanju. SKGZ mora pozorneje prisluhniti razpoloženju mladih generacij, italijanske in slovenske. Bitka, ki se omejuje samo na pravice Slovencev oži mlademu človeku manevrski prostor. Zato je tudi od našega zadržanja odvisno stališče italijanske mladine, ki pa je že v marsičem spremenjeno. Začetek gradnje kulturnega in športnega doma v Gorici pomeni uspešen začetek prve faze naporov goriške skupnosti v naši Zvezi in celotne Zveze same. Potrebni bodo novi veliki napori za čimprejšnjo dograditev doma, ki bo omogočil večji razmah kulturnega in športnega delovanja na Goriškem. Vprašanje kulturnih domov iz londonskega sporazuma še vedno ni povsem rešeno. SKGZ bo pobudnik za to, da se zavzame enotno stališče do tega vprašanja. Primerni prostori, dvorane in sedeži postajajo v mnogih krajih velika ovira za delovanje. Res je, da se ponekod to vprašanje rešuje, toda v veliko premajhni meri. da bi moglo vsaj delno zadovoljiti potrebe. SKGZ z včlanjenimi organizacijami in člani društev morajo vložiti še več truda, da ne bo pomanjkanje prostorov vzrok za prekinitev ali slabitev delovanja. V ta namen je treba sestaviti kratkoročni in dolgoročni načrt ter poiskati sredstva predvsem iz javmih skladov, iz prostovoljnih prispevkov in drugih virov. Znotraj vseh ustanov, ki so članice SKGZ, je treba uveljaviti vedno bolj demokratične odnose, omogočiti sodelovanje in soodločanje vseh dejavnikov. S tem se bo u-resničevala težnja vsakogar, ki u-stvarja, da tudi sodeluje pri odločitvah, kar bo ustvarilo pogoje za bolj sproščeno in torej tudi uspešnejše delo. SKGZ je uresničila že dolgo časa spoznano nujnost in sklep zadnjega občnega zbora, da je treba omogočiti sistematično strokovno obdelavo in tako odpirati pot znanstvenemu preučevanju manjšinskih vprašanj. Ustanovitev Slovenskega raziskovalnega inštituta je dala že prve sadove. Uvedba priznanj SKGZ posameznikom, organizacijam, društvom in ustanovam bo pomenila znamenje hvaležnosti dobitnikom in spodbude drugim, predvsem mlajšim, za trajno in uspešno delo. Za nadaljnje delo SKGZ in njenih članic velja, spričo vedno novih in obsežnejših nalog, ki jih morajo izpolnjevati, da je treba uskladiti želje in potrebe z danimi možnostmi. Zato je treba določiti prioriteto problemov, ki jih bomo morali rešiti. a in nastopi v korist Slovencev, akor tudi resolucije pokrajinskih i občinskih svetov, ki so se za-ele uveljavljati pred leti, so po-nembna pridobitev, ki jo je treba e naprej razvijati. Pomembno je lamreč, da Slovenci iščemo zaveznike v konkretnih akcijah za laše pravice med italijanskimi de-nokratičnimi silami, ker to ne u-itvarja le boljših pogojev za ures-ličitev pravic, ampak obenem pre-ivasi samo italijansko okolje in »mogoča, da v njem vzklijejo nori elementi demokracije in napredla. Kljub temu so skupni nasto »i Slovencev neobhodni, sàj so vahteve Slovencev bolj konkretne n njihovo enotno stališče ne dopušča izigravanj, predvsem pa zaradi načela, da naj o svojih stvareh v končni fazi odločajo le tisti prizadeti. Sodelovanje med kulturno - prosvetnimi organizacijami, ki pripadajo različnim krogom, je treba podpirati, zato da skupno nastopanje stke vezi med člani različnih organizacij, škodljivo bi bilo, če bi -la lasisucni snuj —j- -j Solidarnost strank ustavnega lo- čimprej ustanovi slovenski tehmč- inHnctT*iiški institut (t6nničn3 ni industrijski inštitut (tehnična srednja šola). Članice zveze so avtonomne v svojem delovanju, ker je le avtono-mija jamstvo za ustvarjalno in u-spešno delovanje, toda SKGZ mora biti hkrati pobudnica za večje akcije pri članicah, pri čemer mora izpeljavo samih akcij spremljati. Posebno potrebna je danes i-dejna vzgoja mladega rodu. Izde-lati je treba glede tega podroben načrt, ki ga morajo izvajati vse članice ob neposredni podpon Zveze. Potrebno je popraviti napake odnosa do mladinskega vprašanja in s pravilno akcijo zagotoviti priliv mladih sil na področje manjšinskega življenja To ni le vprašanje tehnično-praktičnega značaja, am-pak nujnost, ki terja organski pri-stop k mladinski problematiki. Mladino je treba pravilno poučiti o vsebini in značaju manjšinskih organizacij. s tem pa omogočeno dolgoročno in načrtno delovanje zveze in njenih članov. Vključitev Zveze slovenskih šport- KRZNA SUPER ELEGANTNI MODE1J VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAS1VK1 VELIK PRIHRANEK PELLICCEIRIA CERVO TRST Viale XX TEL. ;% 301 Seltembre 4L IG/III Elektronski center Tržaške hranilnice Časnikarji si ogledujejo elektronski center Predsednik Terpin. in generalni ravnatelj Delise sta včeraj časnikarjem pokazala nov elektronski center, ki ga bo Tržaška hranilnica uradno odprla v soboto v Istrski ulici št. 135. Predsednik Terpin je povedal, da so celotno organizacijo hranilnice razdelili na dvoje: na trgovski del, ki vključuje urade, ki imajo stik z občinstvom in na industrijski del, kjer je računovodstvo, knjigovodstvo, elektronski stroji itd. V novem, res lepem poslopju, ki sta ga načrtovala arhitekta Celli in Tcgnon, sta nameščena dva najmodernejša elektronska računalnika IBM 370/135, ki sta povezana s 23 terminali Olivetti in 10 terminali IBM, tako da lahko povsod na zelo hiter način pregledajo in rešijo neko vlogo. Celotno zgradbo z notranjo opremo so zgradili v točno predvidenem roku dveh let in za vse skupaj porabili tudi vnaprej predvidenih milijardo osemsto milijonov lir. Drugi zvezek enciklopedije F-JK Na sedežu časnikarskega krožka so včeraj predstavili drugi del obsežne enciklopedije Furlanije - Julijske krajine, ki se tokrat nanaša na trgovino, promet, kredit, zavarovalnice, emigracijo, turizem, lov in ribolov, prehrano in kuhinjo. O delu ustreznega zavoda sta govorila član vodstva redakcije Cesare Russo in predsednik Giancarlo Pagani, ki sta podčrtala napore, da se bolje upozna in s tem tudi deželo med seboj poveže. Drugi zvezek enciklopedije ima 1.429 strani in stane 28 tisoč lir. Izredno poučno in zanimivo predavanje Takih predavanj potrebujemo še! V Kulturnem krožku «P. Tomažič» je v sredo zvečer predaval F. Klopčič o «Leninu in nacionalnem vprašanju» V sredo zvečer je v prostorih tržaškega kulturnega krožka «Pinko Tomažič» na Trgu Stare Mitnice predaval nadvse ugledni gost iz Ljubljane: France Klopčič, zelo znan politični delavec in zgodovinar, ki je bil ob začetku leta 1929 tajnik pokrajinskega komiteja KP Jugoslavije za Slovenijo, v stari Jugoslaviji večkrat zatiran. Sodišče za zaščito države ga je leta 1931 obsodilo 18 let ječe, toda Klopčič je V NOVEM PRISTANIŠČU Težak tovor zabojev smrtno poškodoval avstrijskega šoferja Na šestem pomolu novega tržaškega pristanišča se je včeraj dopoldne pripetila huda nesreča, v kateri je izgubil življenje 37-letni avstrijski šofer Jcsef Furst. Mož je na pomol pripeljal tovarnjak dunajske tvrdke «Walter», na katerem je bil tovor kartonastih zabojev z igralnimi kartami. Nesreča pa se je zgodila, ko so z žerjavom začeli razkladati tovor in ga nakladati na turško ladjo «Agri». Z višine štirih metrov je tedaj padlo 22 zabojev, ki so skupno tehtali skoraj 800 kg, no nesrečnega šoferja, ki je stal v bližini tovornjaka. Fiirsta so z rešilcem avtonomne pristaniške ustanove nemudoma prepeljali na oddelek za oživljanje, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo. Vendar so bile poškodbe takšne, da jim je Fiirst podlegel. takrat že emigriral v Sovjetsko zvezo, kjer je pet let delal v uredništvu dnevnika «Stalinogorskaja pravda», a ga je leta 1937 zadela znana Stalinova čistka, tako da je preživel v taborišču Uhta do leta 1945 ter ga je šele leta 1955 vrhovno sodišče SZ rehabilitiralo, nakar se je vrnil v domovino, kjer je bil na 4. kongresu ZK Slovenije izvoljen za člana centralnega komiteja ZKS. Predavatelj je v glavnih potezah orisal zgodovino odnosov delavskega gibanja do nacionalnega vprašanja začenši od znamenitega komunističnega manifesta leta 1848 pa vse do Togliattijevih stališč pred njegovo smrtjo. Predavatelj je opozoril poslušalce na številna Leninova stališča, ki jih je zbral v svoji knjigi, ki je izšla letos pri Cankarjevi založbi v Ljubljani pod naslovom: «Leninova beseda — Izbrani spisi o nacionalnem vprašanju. — Zbornik razprav, člankov in napotkov o nacionalnem vprašanju. Klopčičevo predavanje je bilo namreč naslovljeno: «Lenin in nacionalno vprašanje» in je trajalo eno uro. Predavanju je sledila še enourna razprava, v kateri se je o-glasilo tudi več mladih članov krožka in poslušalcev. Naj ob tej priložnosti izrazimo željo, da bi podobna tako temeljita predavanja o vprašanjih te vrste še večkrat slišali v Trstu. A uglednemu predavatelju, ki je lani dopolnil 70. leto — iskreno čestitamo in se mu za zamudo opravičujemo ob izrazih prepričanja, da ga bomo v Trstu imeli še priliko poslušati. Takih predavanj namreč potrebujemo pri nas še in še. Med živahnimi komentarji, ki so se nadaljevali tudi po zaključku tega poučnega in zanimivega večera, je marsikdo izrazil upravičeno misel, da bi bilo koristno, če bi prej omenjena Klopčičeva knjiga izšla tudi v italijanščini. O evropskem sodelovanju (Nadaljevanje s 4. strani) stičnih, a tudi manj razvitih dežel Evrope, kot tudi iz dežel v razvoju nasploh. V tem okviru so vsekakor najpozitivnejši tisti ukrepi, s katerimi bodo zahodne dežele razširile na dežele vzhodne Evrope zmanjšanje carinskih tarif, u-svojeno v okviru Kermedyjeve runde, kot je nadalje tudi pomembna ublažitev politike omejitve izvoza tistih proizvodov, ki zanje velja ta omejitev iz strateških razlogov. Nadaljnja ugodna okoliščina, ki je kot taka prišla do izraza v mednarodni trgovini, je tudi znatno liberalnejša kreditna politika Zahoda, kar je moč zaslediti v mnogih kreditnih aranžmajih, kjer nastopajo kot glavni koristniki Sovjetska zveza, Poljska, Romunija, od manj razvitih pa Grčija in Turčija. Posebnost pomena zasedanja komiteja je nadalje v tem, da je to pot bolj kot kdajkoli prej prišla do izraza specifičnost problematike manj razvitih dežel Evrope. Vse te dežele postavljajo zahtevo — in to v kar najbolj odločni obliki — da bi njihovi problemi v pravi meri prišli do izraza v delu in dejavnosti Ekonomske komisije OZN za Evropo ter njenih področnih organih, pri čemer so jasno in nadvse prepričljivo prikazale relativno zaostajanje lastnega razvoja, kakor tudi svojo nezadostno in neustrezno prisotnost v pozitivnih gospodarskih gibanjih v Evropi zadnjih let. Predstavniki nekaterih dežel so poudarili težkoče, ki se z njimi sooča njihova zunanja trgovina spričo omejitve uvoza govejega mesa v dežele EST. In ker zadevni razgovori n-.2d zainteresiranimi niso dali nobenega rezultata, se zdaj, po njihovem mnenju, pojavlja potreba, da njihove vlade stvar ponovno preuče ter sprejmejo ukrepe za obvarovanje njihovih zakonitih pravic. Takisto je Komite sprejel sklep, na osnovi katerega bo izdelana splošna študija, ki bi v njej — v širšem okviru vprašanja trjih delavcev — bila obdelana vprašanja gibanja kapitalov proti deželam izvoznicam delovne sile in pa pomena dostav delavskih prihrankov za plačilne sposobnosti teh dežel, kot tudi vprašanje pomena prispevka delavcev k ekonomisti rasti razvitih dežel. JUGOSLAVIJA manj draga zima | Šport, zabave, zdravljenje..? v hotelih višje kategorije z ogrevanimi bazeni. Dnevne letalske zveze z Rimom in Milanom. Trajektne povezave iz Ancone in Barija po večkrat na teden En teden z letalom Iz Rima 68.000 lir, iz Milana 86.000 lir. 25-dnevno bivanje s potovanjem z ladjo 124.000 lir. Enomesečno nevezano bivanje 132.000 lir. TEDEN NA SNEGU v znanih smučarskih središčih v Sloveniji: Kranjska gora, Bled (Zatrmk), Bohinj (Vogel) in Bovec (Kanin). Forfait za vso oskrbo od 33.000 lir (od 7. januarja do 31. marca). Bazeni, casinò, drsanje, smučarske sole, |a-hanje, izposojanje smuči, drsalk itd... Informacije in prospekti: JUGOSLOVANSKI TURISTIČNI URAD UFFICIO DEL TURISMO JUGOSLAVO 00187 RIM, Via Veneta 10, tel. 461454 DA BO VAŠA HIŠA «DOM» VAM IZDELUJE IN OPREMLJA CONSORZIO ARTIGIANI MOBILI E ARREDAMENTI - NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK Obiščite našo stalno razstavo! TRST - Ul. Settefontane, 74 tel. 741440 • Na Rcpentabra se je včeraj sestalo vodstvo sindikalne federacije gradbincev. Poleg razprave o problemih, ki zadevajo to kategorijo delavstva ter potrditve načela sindikalne enotnosti, se je federacija zavzela za ustanovitev področnega sveta za zahodni Kras. Ekskluzivni uvoznik za Italijo: VELOX sari dec. min. sanità n. 984 uvoz-izvoz zastopstva Trst, ul. F. Rismondo 9 Telef. 761-884 - 761-819 Pri Montebellu izmišljen rop Pri belem dnevu sta včeraj neznana zlikovca oropala 25-letnega u-službenca podjetja «Gattone» Giuseppa Messine. Ta je nekaj po 13. uri v svojem avtomobilu na Trgu Montebello štel ves denar (približno 722 tisoč lir in dva čeka za skupno 170 tisci lir), ki ga je prejel dopoldne v imenu podjetja. Takrat pa se mu je približal mlad nepridiprav, ki je imel v rokah pištolo zavito v šal in ki mu je iz rok iztrgal ves denar in čeka. Nato pa je zlikovec pobegnil, sedel na motor «kawasaki», na katerem ga je že čakal pajdaš, ter izginil. Pozno ponoči smo izvedeli, da je major Morandini ugotovil, da si je Messina rop izmislil, zaradi česar je odredil njegovo aretacijo. Bomba v Lloydovi palači: samo lažno telefonsko sporočilo Po nekaterih mestnih šolah, ki so pred kratkim prejele telefonska sporočila, da je v njihovem poslopju bomba, ki je seveda ni bilo, je včeraj prišel na vrsto Lloyd Adriatico. Okrog 15. ure je namreč telefonist tržaške družbe sprejel o-pozorilo, da je v palači bomba, ki naj bi kmalu eksplodirala. O tem so bili nemudoma obveščeni agenti kvesture, ki so potem, ko so vsi zapustili stavbo, prebrskali vse kotičke. O bombi pa nobenega sledu. odprto pismo našim klientom V tem težkem trenutku moramo vsi stisniti zobe in skušati zavreti val pesimizma in zaskrbljenosti, ki nas preveva zaradi nestalnosti cen, ki težijo k naraščanju. Proti povišanjem se bomo mi borili z nadvse pozitivno pobudo. V nasprotju s ki predvideva znižanje cen in popuste ob koncu sezone, smo mi “j6.1 2 n fenzivo proti draginji. Svoje kolekcije, ki so kompletne v vseh oddelkih, dajemo na prodaj po zares ugodnih pogojih in to pred božičnimi in novoletnimi prazniki. NAŠE PONUDBE ZA NAKUP V GOTOVINI: Plašči, obleke, jopice, jopiči, vo'nene moške, ženske in otroške hlače popust 20% Imitacija krzna, kostimi, krila popust 20% Oblačila za smučanje popust 20% Smučke, vezi, smučarski čevlji ter čevlji za po smučanju popust 15% Izdelki za novorojenčke in nosečnice popust 20% Dragocena in navadna krzna popust 10% + blagovni bon 5% Drugi izdelki, ki niso navedeni popust 10% POSEBNE PONUDBE ZAKLJUČNIH SERIJ Moški, ženski in otroški izdelki Pletenine, srajce Športni izdelki Smučarski izdelki Smučarski čevlji in čevlji za po smučanju popust 50% popust 50% popust 50% popust 30%, 40%, 50% popust 30% N.B. V omenjenih popustih so všteti vsi drugi popusti PREPRIČANI SMO, DA BODO NAŠI ODJEMALCI CENILI TO NAŠE PRIZADEVANJE IN NAM BODO KOT VEDNO OSTALI ZVESTI V PREPRIČANJU, DA SMO RESNO PODJETJt IN DA SO ZNIŽANJA ZARES STVARNA Nase trgovine bodo odprte v ponedeljek 23. in 30. decembra UL CARDUCCI 10