V OKVIRU
RAZMIŠLJANJA OB AKTUALNI TEMI
Razvoj demokratizacije in samoupravljanja je povečal potrebo po informiranosti. Ker informiranost še pogosto zaostaja za potrebami razgibane družbene dejavnosti, smo začeli v zadnjem času poudarjati potrebo, da je treba izvor informacij razširiti, da je treba o vseh važnih stvareh obveščati proizvajalce in državljane.
Čeprav ne nameravamo zanikati potrebe po obveščanju, po seznanjanju z različnimi sklepi in ukrepi, se nam zdi potrebno, da ob tem opozorimo na problem, ki ga v naglici prepogosto zapostavljamo. Ob tem. mislimo na potrebo po takšnem informiranju, ki daje upravljavcu in državljanu možnost ukrepanja. Se pravi,
segli. Kadar gre za stvari, o katerih je treba na sestanku odločati, se pogosto dogaja, da v gradivu niso navedeni alternativni predlogi, različne možnosti in mnenja, ki so nastala o pripravljalnih razpravah. Tak način obveščanja bi prav gotovo znatno pripomogel k tehtnosti odločanja in večji zainteresiranosti članov različnih svetov in komisij.
Poleg same obveznosti, ki jo imajo upravni uslužbenci različnih organov, pa bi kazalo tudi razmišljati o smotrnosti, o sistematiki informacij. Dogaja se namreč, da nekateri forumi sicer pripravljajo gradivo za seje, ki pa je pogostokrat neobdelano. To gradivo vsebuje celo goro številk in
SMOTRNOST OBVEŠČANJA
za vsakršen ukrep, za katerega si želimo širše družbene podpore, javne diskusije ali pa sami predpisi zahtevajo, da o njih odloča večje število ljudi, za vsak tak sklep je potrebno obveščati vnaprej. Pri nas pa se še vse prerado dogaja, da za to zmanjka časa, ljudi in dobre volje.
Marsikateri delavski svet se pritožuje, da dobiva gradivo za seje pred samim začetkom, o podobnih težavah pripovedujejo ljudski odborniki in člani različnih družbenih organov. Pritožujejo se zaradi tega, ker jim s tem ni dana možnost, da bi se lahko dovolj seznanili s problemi, ki jih bodo obravnavali, ne omogoča jim, da bi se o tem lahko s komer koli posvetovali, še manj pa, da bi o tem seznanili tiste, ki so jih v predstavniški organ izvolili. _ Takšna praksa že v kali duši širšo ak-tivizacijo državljanov, ki bi jo mi prav z zelo razvejanim družbenim sistemom radi do-
statističnih izračunov. Iz gradiva nastajajo brošure in publikacije, Ici včasih zahtevajo po teden dni prostega časa, če bi se hotel odbornik vanje poglobiti. Praksa pa kaže, da aktivnejši državljani niso angažirani samo v enem družbenem organu, ampak da se marsikdaj funkcije prepletajo. Ravno zato je njihov prosti čas omejen. Obsežnega gradiva ne utegnejo prebrati, zato zaželenega uspeha nismo dosegli,
Če bi hoteli doseči na tem področju večje uspehe, potem bi morali dajati takšne informacije, ki bi omogočale dobro pripravo za seje, pametno odločanje, sestaviti bi jih morali tako, da bi iz njih izluščili nabolj bistvene probleme, o katerih bo treba odločati, za ilustracijo pa bi lahko priložili podrobnejše podatke. Torej ne gre samo za informativnost, ampak predvsem za smotrno obveščanje, ki omogoča pre-udarnejše odločanje.
' VINKO TRINKAUS
AMORTIZACIJA IN AKUMULACIJA
Če skušamo analizirati elemente. ki vplivajo na višino doseženega narodnega dohodka v neki gospodarski dejavnosti, se nujno srečamo z vrsto vprašanj, ki v našem gospodarstvu še zdaleč niso urejena. Z ene strani gre pri tem za različna pota. ki so jih posamezne dejavnosti prešle v svojem dosedanjem razvoju, z druge strani pa tudi za razlike v tržnem, lokacijskem ter kadrovskem položaju in različni stopnji opremljenosti teh dejavnosti oziroma tudi posameznih podjetij znotraj dejavnosti. Vse te razlike navadno imenujemo različne pogoje poslovanja. O njih se zlasti po prehodu na novi gospodarski sistem zelo veliko razpravlja, saj vsi ti elementi lahko vplivajo na razne deformacije pri izvajanju načela delitve po delu v praksi. Te razprave so vsekakor nujne, saj morajo sčasoma pripeljati do rešitev, ki bodo tudi v praksi izločile vpliv raznih objektivnih in naravnih pogojev na višino doseženega dohodka. Vendar pa smo vse prepogosto v teh razpravah prezrli vpliv amortizacije na višino doseženega dohodka, čeprav _ je prav od politike, ki jo vodi družba na področju amortizaicje v marsičem odvisno, kolikšna bo višina doseženega dohodka. V dosedanjih razpravah je bila sicer ( amortizacija mnogokrat omenjena, vendar pa je bila obravnavana površno, nedokumentirano in je temeljila navadno le na navajanju dokaj splošnih ter nepreciznih stališč in načel. Pred nedavnim pa smo začeli tudi v naši republiki posvečati vprašanju amortizacije več-pozornosti, o čemer pričata tudi gradivo in razprava s posvetovanja slovenskih ekonomistov, ki je bilo pretekli mesec v Mariboru. Pretekli četrtek pa je Upravni odbor Zbornice za industrijo,
rudarstvo, gradbeništvo in promet LRS na svoji zadnji seji obravnaval na podlagi dokaj obsežnega gradiva podrobno to vprašanje in tudi sprejel nekatere napotke za nadaljnje proučevanje celotne problematike v zvezi z amortizacijo in enostavno reprodukcijo osnovnih sredstev v našem gospodarstvu. Delu te problematike je namenjeno tudi naše razmišjanje.
Načeloma bi morala amortizacija zagotavljati vsaki gospodarski organizaciji pogoje za obnovo njenih zmogljivosti, in sicer tedaj, ko so te zmogljivosti fizično iztrošene ali ekonomsko zastarele in ne omogočajo doseči vsaj povprečne produktivnosti v stroki. Že iz tega nedvomno izhaja, da amortizacija ne bi smela vplivati na višino dohodka, prav tako pa tudi ne bi smela biti odvisna od akumulativ-nosti. Le tako bi bila zagotovljena integriteta družbenega kapitala, vloženega v proizvodnjo, z druge strani pa bi tudi delovni kolektiv; imeli zagotovljena sredstva za obnovo svojih zmogljivosti, kadar bi te zmogljivosti bile fizično ali ekonomsko neuporabne. Amortizacija naj bi torej imela v gospodarskem procesu povsem specifično funkcijo, ki ne bi smela biti v nobeni zvezi z instrumenti delitve dohodka. Edina izjema bi bil primer, da podjetje s svojim celotnim' dohodkom ne doseže niti tistih zneskov, ki so potrebni za nadomestitev vrednosti osnovnih sredstev, ki je bila prenesena na nove izdelke. V tem primeru doseže tako podjetje popolno izgubo in ga je treba bodisi sanirati,- bodisi likvidirati.. ker je njegov nadaljnji obstoj ne samo družbeno nekoristen, ampak tudi škodljiv, saj ne zagotavlja integritete družbenih sredstev, kj so bila takemu podjetju zaupana.
RAZGOVOR Z DIREKTORJI NEKATERIH NAŠIH PODJETIJ OB NAVODILU ZIS O NAČELIH IN SPLOŠNIH MERILIH ZA DELITEV ČISTEGA DOHODKA
DRUŽBENA ODGOVORNOST V PRAKSI
■IfflllllEllllllllllllllllB
»... Delitev v kolektivu je družbena funkcija, ta je sestavni del družbene delitve v celoti. S tem, ko delovni kolektivi uresničujejo delitev, ne odločajo samo o bistvenih vprašanjih poslovanja in razvoja svojega podjetja, temveč tudi o vprašanjih, ki zadevajo v interese vse skupnosti, v njeno ekonomsko politiko, gospodarski razvoj in družbene odnose...«
(Iz priporočila Zvezne ljudske skupščine o delitvi čistega dohodka v delovnih kolektivih.)
Novi gospodarski sistem in predpisi o delitvi dohodka so sprostili v delovnih organizacijah obilo pobud in ustvarjalnih sil. Sprostili pa so tudi nezdrave težnje po primerjanju, po povišanju osebnih dohodkov, ki niso bili v skladu s prizadevanjem, s povečanjem produktivnosti ampak so nastali kot posledica ugodnejših razmerij delitve med družbo in delovnimi kolektivi, povišanjem cen in podobnimi negospodarskimi ukrepi. Takšna, ekonomsko neutemeljena povišanja pa so povzročala težave v našem celotnem gospodarstvu in resno ogrožajo njegovo stabilnost. Na preprosti resnici, da je mogoče stabilizacijo gospodarstva doseči samo s pravilnim razmerjem med produktivnostjo in potrošnjo, da oblike potrošnje ne smejo preseči možnosti proizvodnje, na to resnico so nekateri delovni kolektivi pozabljali. Se več, pozabljali so, da povečana potrošnja ob enaki
proizvodnji pomeni pohod na prizadevanja bolj gospodarnih proizvajalcev. Jemali so več, kot so bili upravičeni, jemali so več, kot so ustvarili ali kot bi bilo prav, da bi vzeli glede na nadaljnje perspektive smotrnega gospodarjenja.
Ta neskladja se niso pokazala samo pri neupravičeno povečanih osebnih dohodkih, ampak v vseh oblikah potrošnje. V trenutno predimenzioniranih rekonstrukcijah, novogradnjah, negospodarskih investicijah, skratka v vseh vidikih potrošnje. In čeprav je nesimpatično, smo se morali odločiti za administrativen ukrep, da bomo ta neskladja uredili. Potrebno je, da zajezimo vse tiste apetite, ki so presegli sposobnosti, da se povrnemo v realne materialne okvire.
Ob tem kaže povedati, da kolektivi dobri gospodarji pri teh ukrepih ne bodo prizadeti. Imamo celo primere, ko so nekateri
delovni kolektivi delili manj kot bi po suhih izračunih lahko. Velik del dohodka so nalagali v smotrne rekonstrukcije, ki jim bodo omogočile, da se bodo lahko kot enakopravni partnerji že kmalu pojavili v mednarodni delitvi. Zavedali so se, da se pametno naložen denar obrestuje, da ga je bolje naložiti v podjetje, kot pa prekmalu potrošili.
Da bi zvedeli, kaj menijo o novih ukrepih tudi v delovnih kolektivih, smo se obrnili na tri direktorje, ki so nam dali na naša vprašanja naslednje odgovore:
ZVONIMIR TANKO, direktor tovarne koles »-Rog« Ljubljana:
»Po mojem mnenju so ti ukrepi uveljavljeni pravi čas, bolje rečeno, zadnji čas je, da so jih uveljavili. Ponekod namreč niso poznali prave meje pri delitvi dohodka.
Kolikor sem razbral iz dnevnega časopisja, ki je pisalo o načelnih in splošnih merilih za delitev čistega dohodka in ki ga je sprejel Zvezni izvršni svet, nas v »Rogu« vse to ne bo prizadelo. Mi smo že namreč lani delili čisti dohodek tako, da so hitreje naraščali skladi kot osebni dohodki. Delili smo ga tako, da so bili osebni dohodki odvisni od produktivnosti, ob tem smo seveda tudi mislili na sklade podjetij. Lani je na primer pri nas porasla produktivnost v primerjavi s prejšnjim letom za 30 %, za 22 % več pa smo izplačali osebnih dohodkov.
Ce sem še bolj natančen, moram povedati, da smo 'delitev čistega dohodka v minulem letu (za sedaj je razmerje enako) spremenili predvsem v korist skladov. Leto prej smo delili čisti dohodek v razmerju 72:28. To
(Nadaljevanje na 3. strani)
Funkcija amortizacije je torej načelno in tudi teoretično povsem jasna. Brž ko pa skušamo ta načela prenesti v prakso, nastajajo številni problemi. Zelo težko oziroma v resnici povsem nemogoče je namreč v praksi ugotoviti, kolikšen del vrednosti osnovnih sredstev se v konkretnem proizvodnem procesu troši in prenaša na nove izdelke. Takšnih meril ni niti za fizično trošenje, še manj seveda za ekonomsko staranje osnovnih sredstev. Zaradi tega je višina amortizacije vselej predmet določenega dogovora med vsemi, ki sodelujejo v delitvi doseženega družbenega proizvoda. To pa pomeni, da je amortizacija v svojem bistvu vedno kompromis med različnimi interesi, ki prihajajo do izraža v delitvi družbenega proizvoda. Pri nespremenjenih prodajnih cenah in stroških pomeni višja amortizacija nižji narodni dohodek, medtem ko v nasprotnem primeru omogoča nižja amortizacija prelivanje dela vrednosti Sredstev v narodni dohodek.
Prednje ugotovitve so bile potrebne za opredelitev vloge amortizacije v našem gospodarskem sisterhu. Tudi sedanja delitev dohodka v našem sistemu je v bistvu progresivna (zlasti če upoštevamo prispevek od izrednega dohodka), zaradi- česar je delež družbe v doseženem narodnem dohodku odvisen predvsem od njegove višine. To pa pomeni, da je družba zelo zainteresirana na tem, da je dohodek razmeroma visok. Zaradi tega družba normira — kolikor je le mogoče — višino poslovnih Straškov, pri tem pa seveda tudi predpisuje višino amortizacijskih stopenj, ki jih delovni kolektivi obračunavajo v breme svojega celotnega dohodka. V takem sistemu delitve dohodka pa seveda določene amortizacijske stopnje nimajo več osnovne funkcije zagotavljati popolno reprodukcijo osnovnih sredstev v skladu s tempom proizvodnega procesa, ampak služijo kot eden od instrumentov, s katerimi lahko družba zelo učinkovito vpliva na višino dohodka, ki ga dosegajo gospodarske organizacije. V tej svoji funkciji pa je amortizacija zelo podobna drugim instrumentom delitve. Posebno še bivšim minimalnim osebnim dohodkom, ki so predpisovali, kakšen delež za osebne dohodke pušča družba kolektivu neobdavčen, t. j., nekako so normirali višino reprodukcije delovne sile. medtem ko stopnje amortizacije normirajo višino reprodukcije osnovnih sredstev.
Kljub temu pa je amortizacija vendarle mnogo bolj pomemben instument delitve dohodka kot vrsta drugih instrumentov, na kar v razpravah o delitvi dohodka tako med ko-liktivom in družbo kot znotraj kolektivov zelo pogosto pozabljamo. Kolikor je amortizacija določena prenizko — taka pa je tudi v glavnem celotna amortizacija v našem gospodarskem sistemu — namreč vpliva pri vseh gospodarskih organizacijah na porast izkazanega dohodka. To pa pomeni stalno nevarnost, da za neproduktivne namene potrošimo del tega* kar bi moralo biti namenjeno za realno reprodukcijo tistih sredstev, ki služijo za proizvodnjo. Ta nevarnost obstoji tako pri tistem delu doseženega dohodka, ki ostane delovnim kolektivom* kot pri delu narodnega dohodka* ki ga bodisi pred ugotovitvijo dohodka, bodisi v delitvi dohodka zajema družba za svoje potrebe. Delovne kolektive lahko visok dohodek zavede v notranjo delitev, v kateri obsegajo osebni dohodki in sredstva za družbeni standard tudi del, ki bi moral biti porabljen za nadomestitev vrednosti v proizvodnji porabljenih sredstev. Pa tudi v potrošnji politično-teritorialnih enot lahko pride do pretiranega porasta proračunske in druge splošne potrošnje, namesto da bi bil del teh sredstev uporabljen za investicije v tista podjetja, od koder tak nerealno visok narodni dohodek tudi dejansko izvira.
Tudi v primeru, če je del narodnega dohodka, ki izvira iz prenizko določene amortizacije, uporaben za investicije v proizvodna osnovna sredstva, še vedno nismo odpravili vseh posledic prenizke amortizacije. Z ene strani vzbuja visok dohodek’ videz zelo velike gospodarske moči. kar tako kolektive kot celotno družbo pogosto zavaja k odločitvam o megalomanskih investicijah za razširjeno reprodukcijo, pri čemer pa niso zagotovljeni pogoji za nemoteno obnovo zmogljivosti, ki so tako velika sredstva dejansko tudi omogočile. Z druge strani pa takšno investiranje v povsem nove objekte stalno poglablja razlike v tehnični opremljenosti med starimi in novimi podjetji, zaradi česar morajo stara podjetja, če nočejo občutno zaostajati, dosegati zelo visok dohodek in zagotoviti obnovo svojih zmogljivosti z investicijami iz svojih skladov. Ker pa skladov, ki so mnogo bolj obdavčeni kot sredstva amortizacije, ni mogoče po-(Nadaljevanje na 3. strani)
iniuai
■
■
■
a
n
E
E
E
e
E
E
E
8
8
g
e
e
B
S
H
I
i
B
E
B
E
B
B
B
— Upodobil sem samo tisto, kar ni zgrajeno na kredit — pa sem dobil nov stil — in-
Karlkatura: MILAN MAVER
vesticijski surrealizem...
IBBBEBBBEBBBBBI
IBBBBB?
A
INTERVJU Z DR. RUDOLFOM OBRACUNCEM, SVETNIKOM 1ZVRŠN EGA SVETA LRS,
O BLOKIRANJU CEN V ZDRAVSTVU
BOLNIKI NE BODO PRIZADETI
Zvezni izvršni svet je pred dnevi izdal odlok, da zdravstvene storitve letos ne smejo biti dražje kot 31. decembra 1961. Pomislek, da bi ta administrativni ukrep prizadel bolnike, pa je odveč. Naperjen je predvsem zoper neupravičeno povečevanje osebnih dohodkov in neizkoriščene notranje rezerve. Sicer pa preberite razgovor z dr. Obračunčem, dolgoletnim zdravstvenim in družbenopolitičnim delavcem, ki smo ga tudi v vašem imenu prosili za nekatera pojasnila.
Od zdravstvenih delavcev smo neštetokrat slišali, da so pavšali in oskrbni dnevi, ki so jih priznali zavodi za socialno zavarovanje, prenizki. Ce je to res, jim bo blokada cen popolnoma zvezala roke, kolikor ne izkoristijo notranjih rezerv.
Lamentiranje večkrat ni bilo upravičeno. Ob sklepanju pogodb se zdravstveni zavodi sklicujejo na deficite v nekaterih njihovih oddelkih, da bi jim plačniki priznali višji oskrbni dan, zamolče pa, koliko viška imajo v drugih oddelkih. Če ima na primer kirurgični oddelek primanjkljaj, zakaj ga ne bi pokrili z viški internega, pediatričnega ali morda še katerega drugega oddelka? Dovolj, da si ogledate oddelčne cene, pa vam postane jasno, da večino bolnišnic ne prizadenejo priznana povračila.
Ravno tako pa sem prepričan, da bo plafoniranje cen nekatere zdravstvene zavode v resnici prizadelo. Iz zaključnih računov, ki jih zdravstveni kolektivi prav zdaj sprejemajo, bo razvidno, kje so oskrbni dnevi in pavšali realni in kje prenizki ali previsoki. Temu se bo dalo odpo-moči. Republiški izvršni sveti in okrajni ljudski odbori smejo vskladiti nesorazmerja, da bodo vsi zdravstveni zavodi poslovali ob približno enakih pogojih.
Dohodki se lahko povečajo s številnejšimi storitvami. Bolnišnice pa so že zdaj prenatrpane.
Stacionarni zavodi bi ob sedanjih kapacitetah težko povečali število oskrbnih dni, četuti vsak nov bolnik pomeni nekaj tisočakov več dohodka. Ne bojte se pa, da ne bi začeli intenzivno iskati ' možnosti, da jih povečajo. Mogoče z dopustno utesnitvijo administracije ali morda z adaptacijo neizkoriščenih prostorov. Lahko tudi z dozidavami.
Kdo bi Jim preprečil, da bi sprejeli preveč dohodkov? v svetih zdravstvenih ustanov je polovica zunanjih članov, to Je res, samo H ne prihajajo redno na seje. Interni člani zlahka zaščitijo 'svoje interese...
Verjetno ste že slišali, da bo splošni zakon o organizaciji zdravstvene službe deloma spremenjen in dopolnjen. Med drugim je predvideno, naj bo v teh svetih dve tretjini zunanjih članov. Razen tega bodo sklepi izglasovani z dvotretjinsko večino. Že sam zakon bo potemtakem zagotovil večji družbeni vpliv na delo in življenje v zdravstvenih zavodih.
In če sveti sami ne bodo prišli na to. da se dohodek veča na račun znižanega standarda oskrbe? Tudi to je mogoče.
Brez skrbi! Zdravstveni kolektivi bodo v prihodnje redno dostavljali če ne mesečnih, vsaj trimesečne obračune svetom za zdravstvo, zdravstvenim centrom in zavodom za socialno zavarovanje. V samih elementih cen bodo signali o zdravih Fn nezdravih tendencah. Mogoče jih včasih ne bo lahko opredeliti. Sveti zdravstvenih ustanov, pa bi že laže pogledali za kulise spornih številk in zahtevali ustrezne analize. Konkreten primer: če se prehranski stroški znižajo medtem, ko se živila dražijo, najbrž nekaj ni v redu. Razen če niso kuharji prej razsipavali z denarjem.
Že, že, toda takšnole pregledovanje elementov cene Je zamudno, zahteva polno angažiranost ljudi. Zdravstveni centri pa so novečini še kadrovsko šibki, medtem ko se občinski sveti za zdravstvo najbrž sami ne bodo spuščali v takšne nadrobnosti.
Lahko pa centri ali sveti za zdravstvo vsaj občasno najamejo strokovnjake iz drugih delovnih organizacij. Elemente cen pa bo vsekakor treba analizirati sproti, da si bomo na jasnem, ali gre varčevanje v pravo smer. Elementi cen bodo pokazali tudi eventualne nepravilne notranje rošade. Ne rečem, da se na primer pri zdravilih ne da varčevati. Marsikatero tuie in drago zdravilo že lahko nadomestimo z domačim, ceneišim. Pa nai je že izdelano v tovarni ali ročno. Ne smemo pa dopustiti, da bi preizkušeno, dobro zdravilo samo zaradi tega, ker je drago, zamenjali s cenejšim, toda slabšim.
Ali po vašem mnenju obstoje v sami terapiit še kakšne rezerve razen morda v zdravilih?
Seveda. Nekateri zdravstveni kolektivi so že izločili nepotrebne, drage diagnostične postopke. Vsaka takšna redukcija pomeni
prihranek. Je pa tudi res, da so nekateri nujno potrebni za precizno diagnozo. Če jih opuste, varčevanje ne bo več varčevanje...
Iz varčnosti nekateri zdravstveni zavodi sami opravljajo specialistične preglede, da jim ni treba plačevati tujih uslug. Verjetno se bo ta tendenca še povečala.
Tako samo po sebi ne bi bilo narobe, če bi le imeli ustrezno opremo in strokovnjake. Kjer tega ne bo, utegne nivo pregledov pasti. Strokovni sveti zdravstvenih centrov ne bi smeli brezbrižno mimo takšnih pojavov. Po mojem pa bi imeli zdravstveni kolektivi veliko več koristi, če bi svoje člane polno zaposlili. Odkrivanje rezerv v kadrih je najmanj delikatno, je pa zelo učinkovito.
Ste prepričani, da jih bodo začeli Istočasno odkrivati kot materialne?
Sam položaj jih bo prisilil k temu. Finančno šibak zavod prav gotovo ne bo več dovolil, da bi njegov zdravnik med rednim delovnim časom drugje honorarno delal. Sicer pa tudi predpisi tega ne bodo več dovoljevali. Lahko pa zdravstveni zavodi koordinirajo delo. Takrat, ko zdravnik ne bo imel posla v lastni ustanovi, naj dela drugje, šteje pa naj se mu v redno delovno obveznost. Za obe ustanovi bi bila takšna koordinacija donosna. Tista, ki »posoja« strokovnjake, bi si povečala dohodek, druga pa ne bi po nepotrebnem plačevala uslug.
Zakaj po nepotrebnem, če pa honorarce potrebujejo?
Ne trdim, da ne, samo nobeden honorarec se do zdaj ni branil na primer dveumega »dela«, čeprav se je sam prepričal, da opravi vse v eni uri. Če se mu bo delo v tuji ustanovi štelo v redno zaposlitev, pa ne bo več zainteresiran, da ostane tam dlje, kot je potrebno.
Kako pa je z dodatnimi dohodki od nadurnega dela, dežurstev in pripravljenosti na delo?
Kakor veste, so ti predstavljali doslej precejšen del celotnih osebnih dohodkov in so seveda temu primerno črpali čisti dohodek in zmanjševali možnost za oblikovanje večjih skladov. Po novem bo vse to vključeno v redne dohodke.
Mislite, da ta ukrep ne ho povzročil nobene škode?
Želel bi, da vaš pomislek ne bi bil potreben. Zdrava pamet pa pove, da se nihče več ne bo gnal za dežurstvi in nadurnim delom.
Pa če se dežurstva preveč omeje?
V tem primeru bo pač potrebna družbena intervencija, na kateri gradimo vse te spremembe.
Zdravstvene delavce je verjetno ta novica prizadela, alt ne? Ostane pa jim vendarle še možnost, da se jim osebni dohodki ne zmanjšajo: analitična ocena delovnih mest je marsikateri zavod opozorila, da ima odvišne ljudi. Z odpustom teh se maša osebnih dohodkov ne ho spremenila, se pravi, da bodo ostali lahko več prejemali.
Zakaj pa ne, če bodo več delali? Mislim pa, da o odpustih ne bo govora, ker bo zdravstvenim zavodom računica pokazala, da je bolj ekonomično, če dejavnost razširijo, kakor če nekaj ljudi odpustijo. Pač pa bodo najbrž povsod še bolj pazili, da bo delovni čas čimbolj izkoriščen in da bodo imeli dobre in delovne medicinske in druge strokovnjake. To pa je popolnoma v redu.
Se bolje bi bilo, če bi že Imeli merila za delo. S stimuliranjem večje prizadevnosti in vestnosti bi verjetno hitreje odkrivali rezerve v Ijndeh.
O tem že dolgo govorimo. No, veliko nam bo že s tem poma-gano, da bo Zvezni izvršni svet dal navodila glede organizacije dela in preskrbel standarde in normative za najbolj množične storitve, po katerih bodo določeni tudi osnovni elementi cen. Zdravstveni zavodi se bodo potem veliko laže orientirali v gospodarjenju. Marsikatera dosedanja pomanjkljivost je šla na račun nespretnosti in premajhnega poznavanja ekonomike.
Ob koncu še eno vprašanje: se vam 'ddi pot, ki jo ubiramo v sanaciji zdravstva, tvegana?
Ne bi rekel. Ni pa lahka.
- MARIOLA KOBAL
PO VELIKIH DILEMAH V KOMBINATU »DIMITRIJE TUCOVTC-
NAJBOLJŠI SALDO
Štiri debele zvezke, katerih vsak ima nad 500 stkani, jj 1 obsegajo zapisniki s sej delavskega sveta in upravnega od- 1 1 bora kombinata sladkorja in destilatov »Dimitrije Tucovič« J 1 v lanskem letu. Šef računovodstva je prav tako skrbno pri- jj 1 pravil zaključni račun za leto 1961 in tako je zdaj teh pet jj | zvezkov, opremljenih kot za razstavo, edina dokumentacija jj jj za povest o veliki tovarni in o tistem, kar je tovarni in jj jj ljudem v njej prineslo leto, ki je minilo.	. jj
Vsi pokazatelji so pomenili veliko povečanje — dohod- jj 1 ka, skladov, produktivnosti, vsega razen osebnih dohodkov, jj jj Tu je indeks najmanjši — komaj okoli 7,3 odstotka. Zaradi jj g tega odstotka in razmerja med njim in drugimi pokazatelji jj 1 v tem velikem kolektivu zdaj nihče ne drhti spričo napo- g g vedanih pregledov poslovanja in zaključnega računa, nihče jj 1 se ne boji, da bi mu kdo rekel: lahko bi, morali bi gospo- jj g dariti drugače.	J
iiinimiiiiinnimiiiiiimiHiiiiniiiiimiiiiiiiiimmmimiinmmiminmimmiHnnfflniimnBfflmiirmnniummninnnimiimnmmiTmnnniinminnnmiinmmiimmimmmnm
DELITI MILIJONE NI LAHKO
Sredi lanskega leta se je 39 članov delavskega sveta — strojniki, ključavničarji, električarji in UDravni nameščenci — prvič znašlo pred veliko nalogo, ki je niso bili vajeni: razdeliti milijone, več sto milijonov, ki jih je kolektiv ustvaril z delom.
Zakonodajalec je rekel samo tole: skupnosti ste dolžni dati tak in tak odstotek skupnega dohodka, ostalo pa — delite, kakor mislite, da je najbolje za podjetje.
Tisto »ostalo« pa ni majhna reč, saj je naneslo v minulem letu šest sto petdeset milijonov dinarjev.
»Bodimo popolnoma iskreni: ljudje smo, skušnjava je huda, ni lahko deliti sto in sto mili-ionov in glasovati, kam boste kaj dali; odločitev je težavna celo takrat, ko nimaš v žepu niti sto dinarjev,« pripoveduje eden izmed tistih, ki so neposredno odločali v tem podjetju.
Zdaj je lahko reči: ljudje v sladkorni tovarni so premagali sami sebe in bili kos vsem skušnjavam.
Pa ni bilo lahko — to vam bo potrdil vsak izmed njih — premagati hudo dilemo in pritisk, ki so mu bili izpostavljeni vsak dan v 12 mesecih lanskega leta.
Začelo se je že tistega dne, ko so izdelali tako težko pričakovani osnutek pravilnika in ko je bilo treba jasno povedati, da bo poslej veljal kot zakon.
Prva različna mnenja so se pojavila že pri tistem osnovnem, kolikšen odstotek čistega dohodka bo ostal v skladih podjetja in koliko bodo namenili za osebne dohodke zaposlenih.
Dolgo, zelo dolgo je neko popoldne zasedal upravni odbor. Glasovi so bili razdeljeni, mnenja različna, niso mogli izoblikovati skupnega stališča. Predloženo razmerje 50:50 se je zdelo nekaterim realno, drugim pa odstotek prenizek. Spričo takšnega položaja so prepustili delavskemu svetu, naj na temelju vseh teh mnenj sprejme sklep, ki bo obezen tako za upravni odbor kakor za vse ljudi v podjetju.
Sest ur in petnajst minut je trajala razprava na seji delavskega sveta 25. julija 1961. Takrat ni nihče zameril generalnemu direktorju Milanu Marja-koviču, sekretarju organizacije pravi pogosteje, kot je navada, in tudi ne tovarišu Milanu Ran-koviču, sekretarju organizacije Zveze komunistov, prav tako ne tretjemu Milanu (Čvarku), predsedniku sindikalne organizacije, ker so nastopali izven meja, ki iih označujejo pravice navadnih članov delavskega sveta.
Razpravljali so o vsakem odstotku posebej.
»Kasneje smo spoznali, da bi morali iti celo na decimalke, zakaj za nas, za našo tovarno pomeni ta famozni in preprosti en odstotek čistega dohodka visoko vsoto 6,5 milijona dinarjev. Ko smo razpravljali o oribližno petih odstotkih, smo deiansko raz-pravliali o več kot 32 milijonih dinarjev.«
Trenutek druge krize je nastopil med razpravo o izhodiščnih osnovah, o tako imenovanem startu pri nagrajevanju. Nihče ni govoril o dinarjih, govorili smo samo o točkah, vendar je vsakdo vedel, da se giblje vrednost točke nekje med 50 in 60 dinarji, torej je bilo lahko računati. Piko na »i« smo postavili s sklepom, da je najvišje možno število točk 1000, najnižje pa 207. Tako smo določili startne osnove za nagrajevanje — generalni direktor Milan Marjanovič , je dobil okoli
55.000	din, snažilka Mara pa 11 385 din. Drugih 600 članov kolektiva je razporejenih s startnimi osnovami med tema skrajnostima.
Preostalo je le še, da člani delavskega sveta in aktivisti družbenih organizacij zagotovijo, da bo te pravilnike sprejel vsak človek v vsakem obratu in ekonomski enoti, seveda z nujnim pojasnilom, da startne osnove nikakor ne pomenijo fiksne plače, temveč so le merilo pri nagrajevanju, ki bo odi visno od uspešnega dela vsakega posameznika in njegove delovne enote.
Podatek, značilen za to smer: ob koncu leta 1960 je bilo v skladih na vsakega zaposlenega
219.000	din, leto dni kasneje pa se je vsota zvišala na 604.000.
PRITISK ZUNAJ IN ZNOTRAJ
»Nekaj jih ni vzdržalo,« pravijo zdaj z obžalovanjem.« Precej dolg je spisek tiskih, ki so zapustili podjetje. Celo inženir, direktor sektorja, tehnik, ključavničar in še vrsta drugih že več mesecev ni več na našem plačnem seznamu.«
V tej njihovi zgodbi o ljudeh je čutiti določeno pomilovanje, pa tudi prizvok jeze na tiste, ki so v težkih trenutkih, kakor pravijo v podjetju, zapustili kolektiv, in na tiste, ki so jih neposredno ali posredno odvedli iz podjetja.
Zakaj — to je treba odkrito povedati — vsi ti ljudje so odšli iz sladkorne to-.-ame in zapustili kolektiv zaradi plač. Bili so tudi taki, ki je kolektiv od njih mnogo pričakoval, dobri strokovnjaki, ki so to dejansko postali v tem kolektivu, v tej sredini in z njeno pomočjo, lepega dne pa je vsak izmed njih predložil prošnjo — za odhod v drugo podjetje.
»Eden naših inženirjev je delal v sladkorni tovarni skoraj trideset let. Bil je tehnični direktor. Po pravilnikih, ki so pri nas zares imeli veljavo, je znašala njegova izhodiščna osnova 42.000. Odšel je v podjetje, kjer so mu zagotovili skoraj dvakrat višje mesečne prejemke.«
Drugi je bil izvrsten strojnik. Upravljal je centralno kurilnico, v kateri je zaposlenih 60 delavcev. Nekega dne je rekel, da je tisto, kar prejema, premalo v primerjavi z njegovo vrednostjo. Odšel je v beograjsko bolnišnico na neprimerno lažje delo — za oskrbovalca parne kurjave; skrbel je — tako pravijo — za nekaj kotlov, dobil pa je za osem tisoč višjo plačo. Takoj za njim sta odšla v isto ustanovo električar in ključavničar, prav tako za boljšo plačo.«
Bile so tudi anomalije, ki jih niso znali pojasniti. Oddelko-vodja centralne strojnice, visokokvalificiran delavec z 10-let-no delovno prakso, je dobil konec meseca povprečno 27.000. Njegova žena, ki je delala v bližnjem podjetju kot nekvalificirana delavka, pa je včasih prinesla ob mesecu domov več kot mož.
Težko je bilo vse to razložiti ljudem. V obratih ni manjkalo protestov:
»Le kaj hočejo doseči ti naši modrijani? Če bi podjetje ne imelo denarja, bi še nekako razumeli. Toda ta igra s poštenostjo na naših plečih ...«
ŠTIRJE SO OMAGALI
»Težki časi so bili za vse,« se spominja sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov. »Klicali smo posamezne člane in jih pošiljali agitirati v obrate. Pojasnjevali naj bi stališča delavskega sveta in naše organizacije, pa smo včasih čutili, da niti ti ljudje niso bili vedno prepričani o upravičenosti takšne politike.«
Se posebej napeto je postalo lani oktobra. Aktivisti Zveze komunistov in sindikata so odločili: v začetku novembra sklicati izredni sestanek partij-
ske organizacije in ugotoviti, kdo je za spoštovanje sklepov in stališč in kdo ne.
»Razgibano je bilo na tem sestanku,« se strinjajo vsi, ki so se ga udeležili. »Nedvoumno in konkretno je padalo po vseh in po vsem, o čemer smo sodili, da ni v skladu s stališči delavskega sveta in družbenih organizacij.«
Zgodilo se je, da so v določenem trenutku štirje demonstrativno odšli s sestanka partijske organizacije. Niso imeli moči, da bi odkrito nasprotovali organizaciji in njenim stališčem, prav tako pa niso mogli sprejeti njenih sklepov.
Sekretar si je zapisal v zvezek: še štiri bo treba zbrisati s spiska tistih, s katerimi smo računali.
NI VEČ VRHNJA
V TOVARNI SLADKORJA
Zdaj so vsi ti ljudje v sladkorni tovarni, še posebej tisti, ki so vzdržali poglavitno breme pri vztrajanju na poštenem gospodarjenju, dobili moralno zadoščenje in zdaj jih navdaja iskreno človeško zadovoljstvo, dodajajo pa:
»Nikoli, niti za trenutek nismo bili za politiko zategovanja pasu ali umetnega odrekanja za vsako ceno. Lani smo zvišali prejemke vsakega posameznika povprečno za 1700 din mesečno oziroma od 22.818 na 24.537 din. Seveda ne gre za nikakršno nehumanost. Prav v tem letu, ko smo morali vzdržati tolikšen pritisk in presedeti toliko ur popoldne in zvečer pri iskanja najboljših gospodarskih prijemov in rešitev, je bilo več primerov, v katerih se je pokazala naša pripravljenost, pomagati ljudem takrat, kadar so pomoči najbolj potrebni. Lansko jesen se je eden naših sezonskih delavcev, do katerih ima kolektiv mnogo manjše obveznosti kot do stalnih, smrtno ponesrečil pri raztovarjanju sladkorne pese. Zapustil je dva otroka in ženo, ki jima ni mogla zagotoviti vsega potrebnega za razvoj. Na seji delavskega sveta smo sprejeli sklep, da bomo skrbeli za ta otroka:	dokler ne zaključita
osnovne šole, jima bomo redno vsakega prvega v mesecu pošiljali 15.000 din, kasneje pa ju bomo prevzeli kot svoja štipendista. In dalje, na zadnji seji upravnega odbora smo sklenili dati 50.000 din pomoči našemu delavcu, -ki mu je umrla žena. Za takšne primere se bodo vselej našla sredstva.«
Tako se je zaključilo burno in v marsičem prelomno leto v kombinatu sladkorja in destilatov. Ko so računovodje zapisali dokončne številke zaključnega računa, se je pokazalo, da je v skladu za osebne dohodke ostalo nad 40 milijonov dinarjev.
Tudi tu bodo — to je skoraj gotovo — podelili vsem svojim zaposlenim morda še po eno mesečno plačo, ki so jo zaslužili, pa je niso dvignili v letu 1961.
RAD ULE VASOVIČ (Po Borbi)
llllllllllll!lllllllll!IIIIEIEIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllllllll!IIIIE*™ill!lllil!lllllll!lll!!llll!lllllll!«ll!IIIIIIIIIIIIEIIIIII!lll«IW
Problem s področja delovnih razmerij
AŠ PODLISTEK
1. Za uvod j e treba poudariti, da bodo obravnavane nekatere spremembe in dopolnitve zakona o delovnih razmerjih, ki so že več kot leto dni v veljavi. Vendar kažejo nekateri pojavi v praksi, pa tudi nekatere določbe v pravilih podjetij, zlasti pa v pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov, da marsikje teh sprememb še ne poznajo. Nekatera nezakonita ravnanja, razne deklarativne in nezadostno izvedene določbe v pravilnikih, zamotanost In dolgotrajnost postopkov pri urejanju individualnih zadev v nekaterih gospodarskih organizacijah, v nekaterih delovno-pravnih zadevah, preveč formalna vloga organov upravljanja itd., vse to so opozorila, da nismo dovolj storili za uresničenje vsebine, ki jo prinašajo dopolnitve Zakona o delovnih razmerjih. Mnogo je bilo. političnih razprav o uveljavljanju neposrednega upravljanja. Bilo je tudi mnogo razprav o tem, katere delovno-pravne zadeve naj spadajo v pristojnost delovnih kolektivov, samoupravnih organizacijskih enot v gospodarskih orga nizacijah. Mar-
sikje so ta načela skušali realizirati s sklepi delavskih svetov, . a tudi v pravilnikih. Toda razni pojavi kažejo, da vendar-le niso te »decentralizirane- ureditve izpeljali dovolj konkretno, tako, da bi zagotovile uspešnejše, hitrejše in objektivnejše urejanje individualnih zadev posameznih delavcev.
V ilustracijo tale primer: ekonomskim enotam so priznali pravico, da same sklepajo in odpovedujejo delovna razmerja. Toda v pravilniku o delovnih razmerjih so še pustili določbo, da o tem odloča komisija, ki jo imenuje osrednji delavski svet, predloge zanjo pa pripravlja sekretar podjetja. Kdo torej o tej zadevi odloča? Konkretno je zaradi tega spor. Pravno veljavno o tem sklepa še vedno komisija in ne ekonomske enote. Svoje odločitve o pristojnosti ekonomske enote namreč niso do kraja izpeljali: urediti bi jo morali po predpisanem postopku v pravilih ali v pravilniku o delovnih razmerjih. Podobnih primerov bi bilo mogoče našteti kar precej. Vsi pa dokazujejo, da ponekod še niso razumeli,
ponekod pa menda nočejo razumeti, da se enostavno zgolj s sklepi delavskega sveta ne dajo urediti take zadeve kot so pristojnosti raznih samoupravnih organizacijskih enot. Hkrati je treba rešiti še vrsto drugih vprašanj, ki pri tem nastanejo in v skladu s tem dopolniti — pravila in pravilnike gospodar-
Rado Miklič
skih organizacij. Sele na tak način bo zagotovljeno, da ne bodo priznane pristojnosti zgolj deklaracije in da bodo odločitve organizacijskih enot tudi — pravno veljavne. To ni birokratizem, temveč zahteva po urejenosti, brez katere ni ustaljenosti in primerne varnosti v notranjih odnosih.
Značilno je, da So bile spremembe zakona o delovnih razmerjih sprejete istočasno s spremembo zakona o sredstvih gospodarskih organizacij in z izdajo nekaterih novih zakonov, ki so izpopolnili gospodarski sistem in doslednejše realizirali
delitev dohodka po delu. To je razumljivo: delitev dohodka je odvisna od položaja proizvajalca, od urejenosti tega položaja pa zavisi razvitost proizvajalčeve ekonomske zainteresiranosti za poslovni uspeh in za gospodarski napredek podjetja, torej prizadevanje, da bi dosegli z boljšim delom večji dohodek.
Prav tako ne kaže prezreti, da pomeni pravica samostojnejše razpolagati s čistim dohodkom tudi znatno večjo odgovornost za dobro, uspešno gospodarjenje. To pa terja, da gospodarske organizacije preciznejše urede notranje odnose in ustvarijo trdnejšo podlago za dosledno spoštovanje pravic, a tudi za bolj disciplinirano izpolnjevanje dolžnosti. Tega pa z bolj ali manj deklarativnimi sklepi ni mogoče doseči. Potrebno je opraviti tudi dokaj zahtevno strokovno delo in tega je bilo doslej v gospodarskih organizacijah vendarle premalo, da bi mogli realizirati novosti zakona o delovnih razmerjih.
2. Najvažnejše njegove spremembe se tičejo osebnih dohodkov. To poglavje je v marsičem novo. Osebni dohodek je obravnavan in urejen kot delavčev delež v dohodku gospodarske organizacije. Osnove in merila so potrebna samo za ugotavljanje delavčeve udeležbe v sredstvih gospodarske organizacije, ki so namenjena za osebne dohodke. Izpopolnjene zakonske določbe upoštevajo, da je osebni dobo*

VEC pristojnosti za boljše poslovanje
UPRAVLJANJE
TUDI
V INDUSTRIJSKE PRODAJALNE
Amortizacija in akumulacija
Proces formiranja močnih trgovskih podjetij in skladno s tem razvoja notranjih odnosov je posebno z vidikov demokratičnih oblik samoupravljanja vprašanje, ki se danes vse bolj konkretno postavlja v ospredje. Rešuje se sicer različno, vendar vse bolj uspešno. Razumljivo je, da se v sedanji začetni fazi ne morejo takoj uveljaviti vsa načela sprejetih samoupravnih aktov in da tudi sama praksa zahteva, da se oblike neposrednega upravljanja stalno kvalitetno izpopolnjujejo.
Poseben problem nastopa pri formiranju ekonomskih enot pri podjetjih z razširjeno maloprodajno mrežo izven svojega kraja in tudi republike. To velja za poslovanje trgovskih podjetij kakor tudi industrijskih prodajaln. Zlasti vprašanje slednjih postaja vse bolj interesantno, ker praktično predstavlja razvoj industrijskih prodajaln pomembno in ekonomsko ugodno obliko direktnega plasmaja na trgu. Tovrstna oblika trgovinske mreže je zlasti razvita v tekstilni in usnjarski industriji. Letošnji občni zbori sindikalnih podružnic trgovine, posebej industrijskih prodajaln, pa kažejo, da so zaposleni glede na svoj položaj in z ozirom na prilično aktivnost in uveljavljenje samoupravnih pravic ekonomskih enot v ostali trgovini zelo živo zainteresirani za obliko upravljanja. Tu namreč nekoliko zaostajajo in nastopajo različna mnenja.
Tako n. pr. lahko povzamemo iz občnega zbora sindikalne podružnice raznih strok (Borovo, Varteks, Peko, Planika, Petrol) iz Trbovelj, kjer so kritično analizirali svoj položaj, da. matične podružnice in organi upravljanja sicer rešujejo njihovo problematiko, kot so delitev osebnih dohodkov, posloma politika, letni oddihi, stanovanjska vprašanja itd., vendar brez njihove vednosti. Kritično so ocenili neupoštevanje njihovih naročil, -pošiljajo namreč slabše blago, za katerega je manj povpraševanja, in tudi ne ob pravem času.
Tudi iz razgovorov z zastopniki podružnic v drugih krajih ugotavljamo, da poslovne enote nimajo dosti pravic v gospodarjenju in da obstajajo mezdni odnosi na področju upravljanja pa centralizirani sistem. Tako ima n. pr. podjetje Varteks v sklonu proizvodnega obrata konfekcije tudi trgovino in vključuje v obratnem delavskem svetu vse prodajalne. Iz Slovenije pa ni v tem organu upravljanja niti enega člana. V podjetju Borovo je trgovina samostojna gospodarska enota z obratnim svetom za celo državo. V tem svetu je tudi en član iz Slovenije. To bi jih niti toliko ne prizadelo, če bi posamezne poslovne enote imele de-
dek oblika za realizacijo proizvajalčeve pravice, da neposredno participira v delu dohodka, ki ga delovni kolektiv doseže z uspešnim gospodarjenjem. Urejen je kot ekonomska in pravna vez med delavčevim osebnim interesom in družbeno potrebo, da gospodarska organizacija čim uspešneje, čim boljše gospodari in na ta način ustvarja dovolj sredstev za kritje družbenih obveznosti, za lastno razširjeno reprodukcijo, za dvig družbenega standarda in za napredek osebne potrošnje delavcev. Nikjer v zakonu ni govora o “■določanju osebnih dohodkov ali o »nagrajevanju« delavcev itd.
Toda v marsikaterem pravilniku o delitvi osebnega dohodka uzakonjena načela niso uspešno realizirana. Na to kažejo že primeri, kjer so prezrli, da se delitev qsebnih dohodkov začenja urejati že v pravilniku o delitvi čistega dohodka. V njem morajo biti določbe o osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in določbe o načelih za delitev teh sredstev. Pravilnik, ki teh določb nima, je bistveno pomanjkljiv. Rekli bi lahko celo, da je — nezakonit. Brez takih določb v tem pravilniku tudi ni pravne podlage za pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Ta namreč konkretizira v pravilniku o delitvi čistega dohodka določena načela za delitev osebnih dohodkov s tem, da določi ustrez-
ločene samoupravne pravice, vendar so te zelo omejene in jih ekonomske enote v pravem smislu ne poznajo. Ničesar ne morejo odločati samostojno. Celotna kadrovska služba je centralizirana. Niso stimulirani za znižanje stroškov, ne morejo ničesar ukrepati: n. pr. ne morejo modernizirati lokalov in nabaviti nove opreme. Tako poslovalnice. Varteksa ne smejo najeti aranžerja v Ljubljani, temveč lahko to opravlja le aranžer matičnega podjetja. Vsi so prepričani, da bi določena decentralizacija upravljanja samo prispevala k boljšemu poslovanju. izpodbujala bi k večji produktivnosti in kvaliteti dela ter hitrejšemu reševanju notranjih odnosov.
Zaposleni v trgovski in servisni dejavnosti »Singer« (okrog 30 zaposlenih) so že večkrat zahtevali, da bi se prenesle na poslovno enoto konkretne dolžnosti in pravice; vendar doslej niso uspeli. Tu ni niti urejena stimulativna oblika nagrajevanja po delu, ampak prejemajo mesečne prejemke. Takih in podobnih primerov je več. Gotovo je, da so v sistemu in načinu dela določene posebnosti. Te razmere in zahteve so na posameznih področjih različne in jih posamezne enote najbolj poznajo, zato jih je treba upoštevati.
Na občnih zborih teh podružnic, ki so formirane pretežno po principu: vse industrijske prodajalne v eni podružnici, so dali tudi razne predloge, za rešitev teh vprašanj. Strinjajo se, da o vprašanju cen ne morejo odločati sami, ker je v interesu tovarne in potrošnikov, da so te na domačem tržišču enotne. Obstaja pa vrsta drugih nalog, zlasti s področja poslovne politike, ki jih posamezne enote lahko samostojno rešujejo, vsekakor pa bi morali o vseh važnejših problemih predhodno razpravljati. Mnenja so, da bi določene poslovalnice v enem kraju ali več poslovalnic bližnjega okoliša lahko predstavljale področne enote z obračunskimi enotami, kolikor gre za manjše poslovalnice. Nadalje, da bi se tako organiziralo tudi sindikalno delo oziroma podružnice. Predlogov je več, so dokaj realni in koristni, potrebno jih bo proučiti analizirati in rešiti. Ker gre za podjetja, ki imajo poslovalnice po vsej državi, smo se odločili, da predlagamo centralnemu odboru sindikata, da se ta vprašanja rešujejo skupno z proizvajalnimi podjetji ter najdejo kar najbolj ustrezne rešitve, ki naj tudi v tej dejavnosti uveljavijo čim bolj demokratične oblike samoupravljanji in s tem izpodbudijo k boljšemu gospodarjenju.
ne osnove in merila. Oba pravilnika sta torej med seboj vsebinsko pogojena in povezana; sta po vsebini zaokrožena celota. Le tako pravilnika podajata izdelan sistem notranje delitve dohodka. Pri obravnavanju pravilnikov pa le redko kje preiskujejo, ali je . podana taka medsebojna vsebinska povezanost. Tudi zbori proizvajalcev gredo mimo tega. A vendar je zbor proizvajalcev dolžan presojati, ali je in v kolikšnem obsegu je pravilnik o delitvi osebnih dohodkov -v skladu z določbami pravilnika o delitvi čistega dohodka. Namesto tega pa obravnavajo, ali imajo točkovni sistem, zakaj imajo premije, kakšne naj bodo osnove za nagrade, ali imajo tarifne postavke; premalo pa presojajo osnove za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in za delitev. A vendar zakon izrecno določa, da ocenjuje zbor proizvajalcev pravilnike o delitvi osebnih dohodkov predvsem s stališča, ali je ta delitev vsklajena s pravilnikom o delitvi čistega dohodka. To je razumljivo. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov ne določa osebnih dohodkov, ni predpis o osebnih dohodkih. Z določitvijo osnov in meril za delitev osebnih dohodkov je le samoupravna podlaga, po kateri proizvajalci lahko uresničujejo pravico do udeležbe-v delu doseženega dohodka. Od tod izvira nekaj važnih zaključkov. ^
(Nadaljevanje s 1. strani) večati samo z naraščanjem produktivnosti, ker bi v tem primeru bila sredstva za obnovo povsem nezadostna, teži večina starih podjetij k nadaljnjemu povečevanju cen, kar jim v pogojih našega neurejenega trga tudi navadno uspeva. Visoke cene in navidezna visoka aku-mulativnošt pa seveda navadno prav kmalu povečajo družbene investicije, saj skuša družba del visokega dohodka s takšnimi ali drugačnimi individualnimi instrumenti — največkrat s prometnim davkom — zajeti za svoje potrebe. Podjetja ponovno zvišajo cene — kolikor jim to dopušča položaj na trgu — družba pa ponovno prometni davek ali carino. Tako se vrtimo v začaranem krogu, iz katerega navidezno ni izhoda.
Seveda bi bilo precej naivno misliti, da lahko razložimo celotno nestabilnost na trgu in težnje za zviševanje cen samo s prizadevanji podjetij, da prek svojih skladov oblikujejo potrebna sredstva za svojo obnovo, ki je amortizacija ne omogoča. Kljub temu pa se je treba zavedati, da bi v našem gospodar-
(Nadaljevanje s 1. strani)
pomeni, da smo 72 % čistega dohodka porabili za osebne dohodke. Lani pa smo zaradi ugodnejših družbenih instrumentov (zaradi manjših obveznosti), spremenili delitev v korist skladov. Tako smo za osebne dohodke porabili le 60 % čistega dohodka, skladi podjetja pa so ob tem porasli od prejšnjih 28 % na 40
Pri nas pri delitvi čistega dohodka pravzaprav skloh ne more priti do neskladnosti med produktivnostjo in osebnimi dohodki. To zato, ker
—	pri tem upoštevamo, ali narašča dohodek po zaslugi kolektiva, to je zaradi naraščanja produktivnosti,
—	ali narašča zaradi zunanjih objektivnih pogojev in
—	ker so osebni dohodki odvisni od sedanjega načina nagrajevanja od enote izdelkov in od gibanja dohodka.
Merilo za naraščanje produktivnosti je namreč pri nas razmerje med fiksnimi in dejansko opravljenimi urami za vsak sestavni del kolesa. Te podatke zbiramo in jih primerjamo med seboj že od leta 1955.
Če na primer pravimo, da je leto 1955 izhodišče za to primerjavo, potem lahko ugotovimo, da je do lani porasla produktivnost dela za 2.5 krat ali natančneje, porasla je na 262 %. V zadnjih letih je torej produktivnost naraščala povprečno za 30 %.
Primerjava med fiksnimi normativi in dejanskimi izdelav-nimi urami v letu 1958 (kot izhodiščnem letu za sedanji način delitve osebnih dohodkov), nam pove, da je narasla produktivnost do lani za 190 %.
Res je, da so v okviru grupacije (proizvajalcev koles) naši osebni dohodki najvišji, toda res je tudi:
da smo znotraj te grupacije
Vse osnove in merila morajo biti v pravilniku vnaprej določena. Zato je nemogoče uveljavljati pravilnik za nazaj.
Poglavitna osnova za udeležbo je delavčevo vloženo delo in doseženi uspeh. To ni samo količinski učinek; enako važna je njegova kakovost in ekonomičnost. To so najmanj trije osnovni, med seboj enakovredni elementi za ugotovitev, kolik je individualni delovni prispevek v kolektivni delovni uspeh. Iz tega izhaja, da so vse osnove, vsa merila enakovredna, enako upoštevana pri obračunu in pri izplačilu osebnih dohodkov. V pravilnikih pa so še vedno določbe, da se najprej obračuna osebni dohodek po obračunski postavki oziroma po normi, šele potem se obračuna osebni dohodek po kakšnih drugih merilih (kot delitev presežka). Taka ureditev je logična tam, kjer določajo sredstva za osebni dohodek tako, da vnaprej zagotavljajo določene višine osebnih dohodkov, ki naj bi bili bolj ali manj neodvisni od poslovnega uspeha. Obračunske postavke so v takem primeru v bistvu »plače« kot so bile prej določene s tarifno postavko. Potem poznajo ponekod še razne »dopolnilne oblike nagrajevanja«, ki jih tudi urejajo s posebnimi pravilniki. Tak način je seveda prevzet iz sistema tarifnih pravilnikov, ki so določali' bolj ali manj fiksne osebne dohodke po delovnem mestu in urejali še tako imeno-
stvu dosegli precej drugačna razmerja, če bi omogočili starim podjetjem obnovo na relativno lažji način, t. j. prek večjih sredstev amortizacije, medtem ko bi doseženi narodni dohodek, ki bi bil po zvišanju amortiza-čaje bistveno nižji, delili in trošili drugače kot doslej. Obstoječim podjetjem ne bi bilo treba skrbeti za zagotovitev sredstev za njihovo realno potrebno obnovo, saj bi jim to zagotavljala amortizacija. Dosežena akomu-lacija bi v tem primeru dejansko lahko služila samo za kritje tekočih in perspektivnih potreb osebne in splošne potrošnje ter prave razširjene reprodukcije, in sicer tako v podjetjih kot na vseh družbenih ravneh. V takem sistemu delitve bi bil dosežen dohodek oziroma čisti dohodek v mnogo večjem obsegu kot doslej odvisen od gibanja produktivnosti, saj bi bil izločen vpliv prenizke amortizacije na »računski« porast dohodka. Na področju investicij bi bila sredstva družbenih skladov — ki so v sedanjem sistemu dejansko najvažnejši nosilec investicijske graditve: bodisi neposredno, bodisi posredno s predpisovanjem
pri nas v »Rogu« dosegli največjo produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost ter v primerjavi z drugimi dosegli prav tako najugodnejšo delitev čistega dohodka na sklade in osebne dohodke.«
DRAGO DOLINŠEK, direktor tovarne »Sava« Kranj:
»Mogoče se vam bo zdela trditev pretirana. Toda resnična je. Prej kot je Skupščina razpravljala o zakonu, s katerim naj bi ustanovili komisije za izpolnjevanje predpisov v razdelitvi čistega dohodka in prej kot so bila sprejeta navodila, načela in merila o delitvi, je naš delavski svet ravnal prav tako, kot bi ravnal po vsem tem. Delavski svet je 30. marca letos razpravljal in sklepal o zaključnem računu. Med drugim je sklenil (in to lahko razbere iz zapisnika):
— da se nerazporejeni osebni dohodki, ki ne bi bili likvidirani v roku tre,h mesecev po potrditvi zaključnega računa, prenesejo v rezervni sklad, — neobvezni del — iz katerega si lahko podjetje do dokončne razporeditve izposoja potrebne zneske za občasna obratna sredstva.
Ta sklep moram seveda natančneje pojasniti, ker bo drugače nerazumljiv. Eden izmed členov našega pravilnika o delitvi čistega dohodka namreč določa, da mora samoupravni organ ob delitvi izločiti vsa sredstva, ki ne nastanejo po prizadevnosti delovnega kolektiva. Nekaj deset milijonov dinarjev, ki jih je delavski svet na osnovi tega člena izločil v rezervni sklad, je nastalo od obresti, ki smo jih zaračunali kupcem, ki nam niso pravočasno plačali blaga. In del teh sredstev je nastal, ker smo vanje izločili delež prometnega davka, ki ga nismo plačali lani do 8. aprila.
nuin!iiiiimiiHiimtiiiiniiiiiiniiniiiaiiiiiuiiiiiiiiii!iiniiiiHiniBniiiHiKimiiiiiKiiii|ii!ii!
vani »gibljivi« del, ki se je obračunaval iz presežkov ali dobičkov. Seveda take ureditve niso docela v skladu z načeli delitve dohodka po delu niti v duhu zakonitih predpisov.
Velja tudi pravilo, da mora pravilnik o delitvi osebnih dohodkov obsegati in urediti vse osnove in vsa merila za ugotavljanje deležev proizvajalcev v doseženih sredstvih za osebne dohodke. Poleg tega pravilnika praviloma ne sme biti posebnih pravilnikov (n. pr. o premijah, o normah, o nagrajevanju po enoti proizvoda, o nagradah itd.), ki bi samostojno urejali posamezna merila. Sistem delitve osebnih dohodkov je enoten sistem, urejen z enotnim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Res je nemogoče v njem podrobno obdelati razna obra-čunsko-tehnična vprašanja. V ta namen so priporočljivi primerni pripomočki, ki pojasnjujejo ta vprašanja. Niso pa za to potrebni posebni pravilniki. Vendar imajo ponekod še vedno star sistem: poleg pravilnika o delitvi osebnih dohodkov imajo še druge pravilnike, ki skoraj neodvisno od pravilnika o delitvi osebnih dohodkov uvajajo in urejajo druge oblike »nagrajevanja«. Nekateri jih sicer označujejo, da so — priloge k prvemu pravilniku. A so primeri, ko je kljub temu ta »priloga« — samostojen akt.
(Nadaljevanje prihodnjič)
udeležbe sredstev podjetij pri posojilih iz teh skladov — namenjena izključno za razvoj nerazvitih območij in panog ter za spremembo strukture v gospodarstvu. Daleč največji del investicij v obstoječa podjetja pa bi zagotavljala amortizacija, ki je dejansko najbolj stabilen element v gospodarstvu podjetij, zaradi česar tudi omogoča podjetjem vodenje zelo dolgoročne in perspektivne razvojne politike. S tem bi sedanjo zelo široko investicijsko formo pri graditvi' povsem novih podjetij zožili na potrebno in razumno raven, hkrati pa zagotovili hitre in učinkovite rekonstrukcije ter naraščanje produktivnosti in sodobne proizvodnje v že obstoječih podjetjih. To pa ne pomeni nič drugega, kot boljše in racionalnejše izkoriščanje tega, kar že imamo in kar ima tudi v praksi preverjene perspektive za nadaljnji razvoj. Prav zaradi tega pa so sedanje razprave o funkciji in višini amortizacije — v sklopu razprav o izenačevanju pogojev poslovanja— toliko bolj pomembne in aktualne.
LADO RUPNIK
Gumarska industrija (in s tem tudi naše podjetje), je bila namreč do minulega leta visoko akomulativna in je plačevala prometni davek samo v višini 4,5 %. Od aprila naprej plačujemo prometni davek v višini 20 c/c, in sicer zato, da se v okviru izenačevanja panog gumarska industrija uvrsti med povprečno akumulativne. Sredstev, ki smo si jih sicer pridobili do aprila lani, si torej nismo pridobili po svoji zaslugi in zato smo jih izločili v rezervni sklad. O njihovi namembnosti bo delavski svet še razpravljal«
JOŽE KLANJŠEK, direktor tovarne barv in lakov »Color« Medvode:
»Z mirno vestjo lahko trdim, da smo pri nas že doslej delili čisti dohodek na osebne dohodke in sklade, tako kot nas bodo vse skupaj za to zadolževala načela in merila ter napotki komisij. Kako pa naj bi tudi drugače zbrali četrt milijarde dinarjev za rekonstrukcijo. Ta denar, ki smo ga zbrali, smo si dobesedno pritrgali od osebnih dohodkov (ti so namreč bili manjši kot v tovrstnih tovarnah doslej drugod), se nam že bogato obrestuje. Leta 1960 smo na primer izdelali v naši tovarni 6274 ton raznih proizvodov. Lani 1000 ton več, letos pa računamo, da bomo izdelali 8000 ton barv. Prehajamo tudi na vse bolj kakovostne proizvode.
In če primerjamo naše mesto in naše rezultate v okviru grupacije štirinajstih tovarn, ki izdelujejo podobne proizvode, smo ,na vrhu lestvice1 glede ekonomičnosti, rentabilnosti in produktivnosti in seveda tudi glede delitve čistega dohodka na osebne dohodke in sklade. Podatki družbenega knjigovodstva za leto 1960 dajo namreč tele primerjave:
—	pri nas smo delili in delimo čisti dohodek takole: 36 % na osebne dohodke in 64 % na sklade. V »Cromosu« Zagreb pa so n. pr. porabili za osebne dohodke 11 % več in za toliko zmanjšali delitev čistega dohodka na sklade. Približno tako je tudi drugod.
V nekaterih sorodnih tovarnah so ob manjši rasti čistega dohodka porabili precej več za osebne dohodke. To lahko skl« parno iz tehle primerjav družbenega knjigovodstva za leto 1960:
—	pri nas smo dosegli
1.476.000	dinarjev čistega dohodka na enega zaposlenega, osebni dohodki pa so znašali na zaposlenega 587.000 dinarjev. V »Cromosu« Zagreb so ustvaril-
1.235.000	čistega dohodka, na zaposlenega pa so razdelili 642.000 dinarjev osebnih dohodkov. ,Dugi‘ Split pa so pri 691.000 dinarjih čistega dohodka na zaposlenega porabili za osebne dohodke na enega kar pol milijona dinarjev itd.
Zdi se mi, da bi bilo prav, če bi se naši oblastveni organi že prej odločili za takšna načela in merila, kot so uveljavljena sedaj. Nas kaj podobnega ne bi prizadelo prej in nas tudi ne bo sedaj.«
Takšna so mnenja direktorjev delovnih organizacij v tistih tovarnah, kjer so se koliktivi že doslej zavedali, da je delitev dohodka družbena funkcija in so se ob tem tako pomembnem opravilu zavedali tudi družbene odgovornosti.
V ZADRUŽNI GRADNJI STANOVANJ PREMALO NAČRTNOSTI
So stanovanjski skladi že najbolje izkoriščeni?
Skladi za zidanje stanovanjskih hiš predstavljajo glavni vir sredstev za gradnjo stanovanj. Njihova naloga je, da z zakoniti pridobljenimi dohodki ali sami zidajo, ali kupujejo stanovanjske hiše, ali pa dajejo posojila za gradnjo stanovanj zadrugam in individualnim interesentom. Skladi torej opravljajo posle investitorja ih celo gradbene operative s svojimi samostojnimi obrati, predvsem pa nastopajo v vlogi finanserjev stanovanjske gradnje, to je, dajejo posameznim prosilcem posojila po natečajih, stanovanjskim zadrugam pa po najugodnejših pogojih brez natečajev.
Naloge skladov so torej res zelo odgovorne in obsežne, saj skupaj z občinskimi ljudskimi odbori nosijo vso odgovornost za smotrno in gospodarno vlaganje družbenih sredstev v stanovanjsko izgradnjo.
Koliko sredstev naj skladi, investirajo v stanovanja, zgrajena v lastni režiji, koliko v nakup stanovanj in koliko naj jih namenijo za kreditiranje zadružne gradnje, pa zakon o finansiranju stanovanjske gradnje prepušča občinskim ljudskim odborom in skladom. Le-ti naj bi sestavili delovne programe, na podlagi katerih bi tako razporejali sredstva, da bi vodili kolikor mogoče boljšo stanovanjsko politiko.
Delovna praksa naših občinskih skladov pa vzbuja dvome, da družbena sredstva, ki so jim zaupana, v resnici ne trošijo najbolj načrtno.
Sekretariat za gospodarstvo LRS je že ponovno poskušal zbrati podatke o gospodarjenju z družbenim skladom za zidanje stanovanjskih hiš v posameznih občinah in zahteval njihove delovne programe. Vendar mu to doslej ni uspelo. Kolikor so posamezni skladi poslali zahtevana poročila, so bili podatki v njih le približni. To pa vzbuja dva pomisleka: ali imajo skladi za zidanje stanovanjskih hiš sploh pregled nad trošenjem sredstev in ali ob tej nepreglednosti lahko vodijo dobro politiko v stanovanjski izgradnji?
Resda sklade še zelo bremenijo razne obveznosti iz preteklih let in jim onemogočajo normalno poslovanje. Toda ali ne zahteva prav ta omejena možnost za zadovoljivo reševanje nalog še večjo načrtnost in večjo gospodarnost pri nadaljnjem povečanju stanovanjskega fonda?
Zadružna gradnja nedvomno predstavlja eno od uspelih oblik ekonomične gradnje stanovanjskih hiš, kolikor je pravilno zasnovana, saj omogoča največjo udeležbo interesentov (poleg denarne tudi materialno in fizično). Nedvomno zasluži, da bi jo skladi v svojih programih temu primerno obravnavali. Vendar ni tako. Zadružno gradnjo obravnavajo od primera do primera, glede na svoje trenutne finančne sposobnosti. S tem vnašajo nenačrtnost tudi v stanovanjske zadruge in njihovo programiranje gradnje.
Še več: dogaja se, da skladi posojajo denar stanovanjskim zadrugam, ki nimajo eksistenčne možnosti. Preširoka fronta gradenj, ki jo povzročajo s tem, ima seveda ekonomske posledice, ki jemljejo zaupanje v zadruge in stanovanjsko zadružništvo ter spravljajo zadružnike včasih v zelo mučen položaj.
Posledice nenačrtnosti skladov za zidanje hiš torej lahki) tudi politično škodijo, zlasti v zadružni gradnji, ki ji tako zakon o stanovanjskih zadrugah kakor zakon o finansiranju stanovanjske gradnje dajeta vse možnosti za nagel in uspešen razvoj.
Kakor rečeno: razporeditev družbenih sredstev za zidanje hiš je stvar posameznih občinskih ljudskih odborov in skladov, vendar mora biti zasnovana na dejanskih potrebah in možnostih in vsklajena s politiko, ki jo vodi občinski ljudski odbor v povečanju stanovanjskih prostorov. Brez načrtnosti pa skladi ne morejo postati dobri gospodarji in finanserji stanovanjske izgradnje.
MARIOLA KOBAL
FRANCE PLAZAR
......................................Ill!lllllll[|ipi«.MMMIIimMIM
Družbena odgovornost v praksi
RAimoSKOP
ramiimEiiiiEiiiiEEEmiimmiiiiEEEiiiiiiiir
Podjetje za promet s špecerijskim in kolonialnim blagom ■' tem kraju ima zares imenitno urejena skladišča. Se strokovnjaki za te zadeve jih ne morejo prehvaliti. In le kolektiv ta skladišča rad razkaže poslovnim in drugim gostom, mar je v tem kaj neobičajnega?
Ko pa ljudje hodijo skozi skladišča, seveda marsikaj vidijo. V enem izmed prostorov je podjetje postavilo velik stroj za predpakiranje mlevskih izdelkov, na primor za pakiranje moke v manjše vrečke za prodajo v samopostrežbah. In tehnik pri tem stroju rad pove in pokaže: »Samo poglejte, koliko mišjih odpadkov, smeti in druge nesnage se nabere na sitih! Potrošniki so brez skrbi, kupili bodo dobro presejano, čisto in res kvalitetno moko ...«
Obiskovalci pokimajo in gredo dalje. Na lastne oči so se prepričali, da to podjetje zares skrbi za potrošnike.
Naneslo pa je, da se je večji skupini gostov pridružil
tudi eden izmed uslužbencev komercialnega oddelka v tem podjetju. Ze dolgo je pri hiši, kot temu pravimo, pa je vse to prvič slišal. On in vsi ostali v komercialnem oddelku vse doslej o tem niso nič vedeli; delali in živeli so v najboljši veri, da jim mlini dobavljajo prvovrstno moko. Zato niti pomislili niso na kakršno koli reklamacijo ...
In vendar: kako bi bilo, če bi se tovariši, ki strežejo predpakiranemu stroju, že kdaj prej »domislili« in obvestili nabavni in komercialni oddelek, naj pridejo pogledat, kaj vse dobivajo skupaj z moko? In obratno — da bi se tovariši z uprave sami pozanimali, kaj kupujejo in kakšno blago potem pride v podjetje?
Besedici »medsebojno obveščanje« — kot kaže — v tem kolektivu pač nista znani. To najbrž tudi potrebno ni, če pa imajo tak stroj, da se lahko nanj docela zanesejo, da ne bo reklamacij!
še vedno je na severnih pobočjih našega znanega zimskošportnega centra dovolj snega za ljubitelje bele opojnosti, še vedno je ob nedeljah tod okoli vse polno smučarjev in onih, ki si želijo le toplo spomladansko sonce in prijeten počitek.
In kako lepo nedeljo bi lahko preživel tu človek, če bi imel občutek, da je zanj tu poskrbljeno, kot bi se pač spodobilo za naš tako rekoč edini smučarski center.
Toda, kje pa! . '
Ko se mi je eno izmed preteklih nedelj okoli poldne pričel oglašati želodec, sem se odpeljal s sedežnico prav tja na vrh do končne postaje, da bi v bifeju vsaj za silo potešil žejo in lakoto. Kočica je bila zaprta, pa čeprav se je okoli nje kar trlo turistov in smučarjev, ki bi prav gotovo kaj naročili, če bi seveda —• kje imeli!
Ko sem bil spet za nekaj sto metrov niže, sem z enakim namenom stopil v kočo, ki stoji sredi smučišč, tik poleg izstopne postaje spodnje sedežnice.
—	Imate kaj za pod zob? —
—	Ne! —
—	Potem pa pivo, prosim! —
— Izvolite. Dve sto dinarjev. —
Malce me je streslo, čeprav me ni zeblo. V hipu me je žeja minila in zabliskalo se mi je, zakaj je gornja koča zaprta in zakaj je v tej poleg mene samo še nekdo.. ki si suši nogavice!
Natakar je opazil moje začudenje in hitel pojasnjevati, da so v dolini v hotelu zvišali cene in da so jih morali zato — tudi oni!
A tako. Torej, če je že hotel tam nekje v nižini prazen (in motel in ne vem kaj še vse v tem kraju) potem morajo biti kočice tu zgoraj tudi!
Pravzaprav je komentar res odveč, toda — le kam nas bo privedla ta presneta logika!
H KRONIKI TEDNA SO PRISPEVALI:
1.	MERX, Celje — M. GOVEKAR
2.	»MOJCA« in »BEDANEC«, Kranjska gora — ANDREJ
SREČA V NESREČI
C1 em eden tistih ljudi, ki gre-jjdo s časom naprej in to pod-^ roč j e mojega značaja je značilno za vso mojo družbeno ter družinsko aktivnost. Vesel sem, da sem tak, kajti šele tedaj, ko sem se začel izgrajevati v tem smislu, sem bolj in bolj spoznaval, kaj je v življenju ljul-ka in kaj proso, in naučil sem se sortirati probleme med velike, manj velike, srednje, majhne in še bolj majhne in kupil sem (mimo ostalih pridobitev sodobnega časa) tudi električni brivski aparat.
Ondan pa mi je med britjem reklo v strojčku »krk«, potem pa še »škrrrk« in je obstal. Ker se mi je to zgodilo prvič, sem spremljal tisto krkljanje z izrazi, ki jih ne morem ponoviti; obril sem si namreč šele pol brade. Dal sem strojček v žep, na svojo na pol obrito fasado potisnil robec, kot delajo ljudje, ki jih boli zob in tekel k prvemu brivcu, potlej pa v servis naše stanovanjske skupnosti. »Dovolite,« sem dejal, »tale zadeva me je izdala, nekaj je v njej reklo ,krk‘ in...« »Prav«, je rekel mož za pultom, odprl ,zadevo1 in pogledal v njeno no-trajnost, jo, spet zaprl in mi jo vrnil.
»Nimamo,« je rekel, »teh rezervnih delov nimamo.«
Šel sem v servis sosednje stanovanjske skupnosti in zvedel, da »teh rezervnih delov« nimajo, obiskal sem še štiri obrtna podjetja in tri osebne prijatelje, o katerih sem sodil, da mi lahko pomagajo, pa, kot bi se dogovorili, vsi so rekli: »Nimamo!«
Nekaj dni kasneje sem po naključju zagledal firmo, na kateri je pisalo, da v tisti hiši popravljajo te vrste strojčkov, vstopil sem in mož za pultom je pokimal. »Seveda,« je rekel, »imamo nekaj teh delov, toda malo jih je, nekateri to pomanjkanje izkoriščajo, prekupčujejo z njimi, zato vas prosim, da mi pokažete vašo osebno izkaznico; to je, veste, neke vrste zavarovanje.«
Ker osebne izkaznice — od tedaj, ko sem zadnjikrat izgubil svojo listnico z vsemi dokumenti in tremi stotaki gotovine — ne nosim s seboj, sem šel ponjo domov in ko sem se vrnil v delavnico, sva s tovarišem za pultom hitro opravila. Povedal sem mu obe številki in mu po-
jasnil, kako se je pisala moja mama, predno se je poročila, in koliko metrov ter centimetrov sem dolg, da brado brijem, brkov pa ne in da nima posebnih znakov. Ves ta postopek sva opravila v dobrih desetih minutah in mož je vzel moj brivski aparat »v nadaljnjo obravnavo«, kot je dejal in mi naročil, naj se vrnem čez štirinajst dni.
Menda mi ne boste verjeli, ampak povem vam, da me je taka pedantnost razveselila. Sem namreč proti anarhizmu, ki se -je razbohotil med našimi potrošniki ter trgovskimi in obrtniškimi podjetji oziroma servisi. Zakaj bi slehernemu človeku popravljali vse, kar se mu zahoče (danes avto, jutri uro, pojutrišnjem brivski aparat), ne da bi se legitimirali. Zato, pravim, sem za legitimiranje, toda zdi se mi, da ni ravno najbolje, če v to zadevo mešamo osebno izkaznico, ki naj bi bila-vzvišena nad takimi malenkostmi. Predlagam, da bi izdali novo legitimacijo, ki bi jo lahko imenovali na primer potrošniška izkaznica, v katero bi zapisali vse, kar človek kupi in vse popravke kupljenih predmetov.
Denimo, v Trstu si kupil »marelo«, pa se ti je »špica« zlomila in hodil si od Poncija do Pilata, kot je rečeno v svetem pismu, in vse zgoraj imenovanim si povedal, da je ta »mare-la« inozemska, pa so ti rekli, da je ena naših, ki so jih prodali v tujino, in ko so ti izjavili, da bodo vsadili vanjo eno naših špic, si pobesnel, hotel Si imeti tuji rezervni del, toda dokazati nisi mogel, da je marela res inozemska. Če pa bi imel potrošniško izkaznico, bi takoj, ko se vrneš iz tujine domov, prijavil vse v inozemstvu kupljene predmete in zapisali bi jih v tvojo izkaznico, ko pa bi se ti na njih kaj pokvarilo, bi lahko uradno dokazal, da si pokvarjeni predmet kupil v tujini.
Potrošniške izkaznice pa bi nam prinesle še veliko koristnega in bistveno spremenile naše življenje.
Zdaj se ti recimo zahoče, da si kupiš čevlje, pa hodiš od trgovine do trgovine, jih pomerjaš, se zanimaš za ceno, in jih spet pomerjaš in ker je takih
ljudi veliko, je v trgovinah od jutra do večera tolikšna gneča, da si potlej, ko se vrneš domov, zbit kot »turška fana«. Če pa bi imel potrošniško izkaznico, bi v njej pisalo: čevlje kupuješ v trgovini »Obutev« na tej in tej cesti, otroške hlačke pri »Dojenčku«, kravate v trgovini »Moška moda« na vogalu te in te ceste in tako dalje naprej. Za vsak artikel bi imel določeno trgovino, v kateri ga lahko kupiš, in prepričan sem, da bi gnečo zelo hitro odpravili in oddahnili bi se kupci ter prodajalci.
Potrošniška izkaznica bi blagodejno vplivala tudi na odnose v družini, ker bi vanjo prodajalci vpisali cene kupljenih predmetov in noben mož ne bi več mogel trditi ženi, da je plačal za srajco tri tisoč pet sto dinarjev, če je dal zanjo samo tri tisoč štiri sto dinarjev, sto din pa je vtaknil v žep, da bi lahko ob prvi priložnosti skočil na dva deci.
Glejte, kako velike pozitivne spremembe bi nam prinesel tako preprost ukrep, kot je uvedba potrošniških izkaznic.
Pa se vrnimo k mojemu električnemu brivskemu aparatu. Štirinajst dni je minilo, šel sem ponj in možu za pultom sem prebral iz osebne izkaznice moje generalije, on pa jih je primerjal s tistimi, ki jih je imel zapisane v svoji knjigi. Potem je rekel: »Drži, vodimo vas pod številko 8791, zapomnite si to številko, zdaj pa malo posedite, takoj se vrnem.« Res se je kmalu vrnil, mi pomolil . brivski aparat čez pult in dejal:
»Oprostite, teh rezervnih delov nam je zmanjkalo. Pridite čez kake tri mesece.«
In se mi je nasmehnil. Ja’ pa se nisem smejal, pa tudi jezil se nisem, vsaj veliko ne, kajti takoj sem se spomnil, da sem človek, ki gre s časom naprej in sem na vso zadevo pogledal skozi prizmo izpopolnjevanja dosedanjega sistema v odnosih med potrošniki in prodajalci ter popravljavci in ko sem temeljito razmislil, sem ugotovil, da bi se moral pravzaprav veseliti, saj je legitimiranje potrošnikov, ki so ga vpeljali v zgoraj imenovanem podjetju, prvi korak k odpravi anarhije na tem področju.
J. VOLJČ
ULAGA
iiHBffiliiminimHiiiiinininininiminniniimnnimiininnmimiininninniTmimimnnmmnfflnnmmiinimnim
*EIEEIEEIE*™*mi
17 sem znancem, prijate-T ljem in poslovnim tovarišem sporočamo žalostno vest, da je naše podjetje »Moda - danes in jutri« nenadoma preminilo. Zavratna bolezen tujih činiteljev ga je v cvetu let iztrgala iz naše skupnosti in njegova izguba nam je povzročila nepopisne bolečine.
Dolga leta je bilo podjetje »Moda - danes in jutri« zgled drugim sorodnim in nesorodnim podjetjem. Po prvih negotovih korakih • in po tisti aferi z intervjujem bivšega predsednika sindikalne podružnice, ki je tako neodgovorno pripovedoval novinarju lokalnega lista o naših problemih, ki bi jih lahko sami rešili, ne da bi za njih zvedela širša javnost, se je naš kolektiv poglobil vase in v svoji sredini našel dovolj zdravih sil, ki so odločno nastopile proti pranju našega perila pred tujimi očmi, in se zavzele za kompaktnost delovnega kolektiva.
Ti zgodovinski sklepi, od katerih so minila dobra tri leta, so povsem preobrazili naše notranje odnose; povečala se je disciplina in le redko se je zgodilo, da je kdo stopil iz vrste.
Včasih je bilo težko In požreti smo morali marsikatero grenko, toda požrli smo jo, saj je šlo za interese kolektiva. Tuji činitelji nas velikokrat niso razumeli. Metali so nam polena pod noge, kot na primer tedaj,
;■ ■ -
OSMRT
MICA
ko so nam trgovinski partnerji vrnili vso četrtletno proizvodnjo, češ da so naši izdelki nekvalitetni, ali pa tedaj, ko so nam na občini očitali, da premalo dajemo za sklade in da je naš sistem upravljanja nedemokratičen; mi pa smo kljubovali vsem vetrovom in na očitke odgovarjali še z večjo disciplino in- še ostrejšimi ukrepi proti vsem tistim, ki so stopili iz vrste.
Nikoli ne bomo pozabili, s kakšnim zrelim odnosom do bistva problema smo sklenili, da ne bomo javno razpravljali o naši lanskoletni bilanci, ki je bila, spričo prej omenjenega nerazumevanja tujih činiteljev in naših trgovskih partnerjev, negativna, ker bi javna razprava oblatila čisto ime našega podjetja. Kako smo z večino glasov prikimali sklepu direktorja, da je treba iz našega podjetja odstraniti vse nergače, ki so se vrinili celo v najvišje družbeno-politične vrste in kako smo trem ljudem iz delavskega sveta, ki so govorili, da je za naše mojstre bolj važno, kako jih gledaš in za koliko »dečkov« jim daš, kot pa, koliko narediš, z večino glasov, po direktorjevem predlogu — pokazali vrata. S takimi ukrepi smo ohranili enotnost kolektiva, zagotovili njegov kompakten nastop in do nedavnega se ni zgodilo, da bi nas časopisi vlekli po zobeh in da bi. o nas razpravljala širša javnost.
Molčali smo, pa čeprav smo si morali deliti 80 % plače, molčali smo, čeprav je bilo treba odpustiti tretjino delavcev, molčali smo in s svojim molkom ohranili ugled podjetja in še danes bi bilo njegovo ime čisto in jasno kot poletni dan in naše podjetje bi živelo in bi bilo za zgled drugim sorodnim in nesorodnim gospodarskim organizacijam, če se ne bi vmešali občinski činitelji, ki naših prizadevanj nikoli niso razumeli, in uvedli prisilno upravo, potem pa se odločili za likvidacijo in končno za priključitev h kombinatu »Sodobna moda«.
Naj bodo izkušnje našega preminulega podjetja svetal zgled sedanjim in bodočim rodovom in opozorilo, kaj se lahko zgodi, če okoliški činitelji ne razumejo prizadevanja delovnega kolektiva.
ŽALUJOČI OSTALI
PROUČEVANJE TRGA - NOVE SLUŽBE, REFERATI IN ODDELKI V |06j|TJIH
»Proizvajalci, ki bi radi vnovčili na trgu nov proizvod za široko potrošnjo, skrbno pripravljajo vse, kar je v tesni zvezi z njegovo proizvodnjo. Natanko vedo, kakšne surovine potrebujejo, kje jih bodo kupili in, koliko bodo plačali zanje; prav tako vedo, ali potrebujejo posebno strokovno izurjene delavce ali lahko »strežejo« strojem ljudje brez posebne strokovnosti, kot tudi vedo, ali ima podjetje potrebne stroje in naprave za ta ali oni proizvod.
Toda prav ti proizvajalci ne znajo odgovoriti, recimo na deset, petnajst vprašanj, ki niso nič manj pomembna za uresničenje proizvodnega načrta, in sicer:
—	ali bo tržišče sprejelo njihov proizvod;
—	kako in kje ga bodo vnovčili;
—	ali bodo s svojo ceno prodrli na trgu in tako dalje.
Podobni so človeku, ki je v delavnici izdelal velik proizvod in potem, ko je nanj privil zadnji vijak, ugotovil, da ga bo moral razstaviti, kajti — vrata delavnice so bila preozka in prenizka ...«
To je povzetek iz razgovora pred letom ali nekaj več s komercialisti iz različnih podjetij (pravzaprav ni važno iz katerih, kajti vsi skupaj so govorili v enakem jeziku, opozarjali na enake probleme). Prebiranje poročil o položaju na trgu, o vnovčevanju blaga in tovarniških zalogah v minulem letu, je potrdilo, da so imeli ti ljudje več kot svoj »prav«. In če danes prebiramo strokovne časopise, ki priobčujejo vesti o položaju na trgu, se lahko spet strinjamo z mnenji, izrečenimi pred letom ali več. Kajti:
—	na trgu je premalo deka-pirane pločevine,
—	premalo je žarene in pocinkane žice že sedaj, v nekaj dneh pa bo povpraševanje še večje, kajti potrebujejo jo vinogradniki in hmeljarji za vezanje v sodobnih plantažnih nasadih,
—	preveč je klasičnega pohištva, furniranega v orehovini in premalo v svetlejših barvah, preveč je klasičnih kuhinj in premalo modernih. Trg terja Rex garniture in jih ni,
—	proizvodnja volnenih tkanin je v primerjavi z minulim letom za 22 % '"manjša, ker proizvajalci ne morejo prodati tega, kar so izdelali pred meseci in
—	na trgu ni lahkih tkanin iz mešanic volne in sintetike,
—	izbiro tkanin na trgu bo, popestril uvoz 20.000 milijonov kvadratnih metrov različnega tekstilnega blaga.
Takšne nasprotujoče si vesti in trditve potrjujejo mnenja komercialistov. Natančneje rečeno, potrjujejo jih za današnji dan, kajti tako je danes, jutri pa...
V prenekateri gospodarski organizaciji še niso doumeli sprememb na trgu, žive še v času pred petimi, desetimi in več leti. Tedaj je bila potrošnja večja od proizvodnje. Lahko so prodali vse, prav malo so se trudili za popestritev svojih izdelkov in »bele vrane« so bili tisti proizvajalci, ki so gledali na kakovost.
Minulo leto pa je bilo za marsikateri kolektiv leto »grenke preizkušnje«. Skladišča so bila polna blaga, obresti so naraščale, dohodek se je zmanjševal. In razveseljivo je, da so marsikje doumeli, da je vnov-čevanje blaga nadaljevanje procesa proizvodnje, in temu primerno prilagodili svojo organizacijo v podjetju. Sicer pa, zakaj bi človek govoril nasploh. Prisluhnimo besedam direktorjev nekaterih tovarn, vodjem nekaterih novih služb, oddelkov in referatov v posameznih gospodarskih organizacijah.
Drago Dolinšek, direktor Tovarne gumijevih izdelkov »Sava«, Kranj:
»Pred pol leta smo ustanovili pri nas nov oddelek. Lahko bi ga imenovali konjunkturna služba. Je v sestavu komerical-nega sektorja. V njem že delujejo ekonomisti, še več pa jih bomo zaposlili. Naloga te nove službe v našem podjetju je: proučevanje domačega, predvsem pa tujega trga.
Prišli smo do prepričanja, da je težko za tistega, ki. je z 90 % svoje proizvodnje odvisen od domačega trga. In prav tako je težko za onega, ki je z 90 % odvisen od naročil tujega trga. Pri nas se želimo izogniti tem ali onim »čerem«. To svojo primero želim ponazoriti takole:
— Lani smo morali zmanj-
šati proizvodnjo težkih plaščev za vozila. Eden izmed naših naročnikov je zmanjšal svojo proizvodnjo, ta in vsi drugi so zmanjšali svoja naročila pri nas. Odvisni smo bili samo od domačega trga, zmanjšali smo proizvodnjo in zmanjšal se je naš dohodek.
To je prav značilen primer, da mora podjetje proučevati razmere tako na domačem kot na tujem trgu. In za nas je vse-bolj interesanten tuj trg. Zdi se mi, da ne bo pretirana pohvala, če trdim, da uspevamo tu proti vsemu pričakovanju. To potrjuje nekaj številk. Pred tremi leti smo na primer izvozili samo za 5000 dolarjev naših izdelkov, predlanskim za 8000 dolarjev, lani za 180.000 dolarjev, letos v prvih štirih mesecih pa bomo pridobili skupnosti z izvozom že kar 300.000 dolarjev.
Računamo, da bomo letos k letu izvozili že za milijon dolarjev izdelkov, leta 1965 za 3 milijone dolarjev različnih pro-
Jože Grmek, direktor Mariborske livarne:
»Doslej so bile analize trga pri nas odvisne od večje ali manjše iznajdljivosti, posluha in prizadevanj naših petih potnikov. Ti so nam pošiljali dvakrat mesečno poročila, kaj trg terja, kaj odklanja, kako so potrošniki zadovoljni s kakovostjo naših proizvodov, v kakšni smeri bi lahko še razširili proizvodnjo. Toda takšna občasna poročila so premalo za resno usmeritev v proizvodnji. Zato smo sklenili:
— V naslednjih mesecih osnovati v okviru komercialnega sektorja poseben aparat za proučevanje domačega in tujega trga. Analize te nove službe bodo dober kažipot za bodoče usmerjanje proizvodnje.«
Aleš Tičar, direktor »Hidro-montaže« Maribor:
»Zahteve in želje domačega trga proučujemo preko naših predstavništev v raznih mestih. Njihove analize so za nas proizvajalce zelo koristne, saj nas
Levo: Kolektiv »Save« v Kranju je najbrž izvoznik-rekorder. V prvih štirih mesecih letos bo izvozil skoraj dvakrat več kot lani vse leto. Desno: V »Hidromontaži« bodo letos podvojili izvoz
izvodov ali najmanj kar je, 15 odstotkov celotne proizvodnje.
Seveda, če bomo hoteli uresničiti ta naš načrt, moramo vedeti, kaj želi tuji trg, kaj lahko prodamo, kaj moramo izdelovati, česa se še lotiti.
Dejal sem že, da smo osnovali novo službo v podjetju in pravkar pripravljamo zanjo — čudno bo zvenelo — akcijski program. O njem bo razpravljal prihodnji mesec delavski svet.
Analitiki domačega in tujega trga — predvsem tujega, naj bi letos ugotovili:
—	kaj vse uvažamo — kakšne surovine in od kod (tehnični sektor bo na osnovi tega ugotovil, kaj lahko nadomestimo z uvozom sintetičnih proizvodov, kje so možnosti za uporabo domačih surovin),
—	skrbno naj analizirajo kalkulacije vseh naših proizvodov in kalkulacije podobnih proizvodov kot jih izdelujemo pri nas, na tujem trgu,
—	že v letošnjem letu naj bi analizirali evropska, azijska, afriška in ameriška tržišča — njihove potrebe, želje, zahteve.
Podobne naloge bo vseboval akcijski program tudi za domači trg. Tako bomo imeli pred seboj podatke in skladno z željami, zahtevami in možnostmi usmerjali svojo proizvodnjo.«
opozarjajo, kako je trg zadovoljen z našimi proizvodi, česa si še želi. Na temelju teh poročil tudi usmerjamo proizvodnjo.
Zdi se mi, da za proučevanje zunanjega trga pri nas še nimamo potrebnih institucij. V dobri meri se naslanjamo na ugotovitve zunanjetrgovinskih podjetij in predstavnikov. Toda ta kader ni dovolj specializiran. Premalo je povezan s proizvajalci. Danes, prodaja pulpo, jutri čebulo. Včeraj je prodajal proizvode črne metalurgije, jutri bo mogoče ponujal na tujem tržišču proizvode kovinske predelovalne industrije. Prav takšna, premajhna specializiranost, terja od nas proizvajalcev, da sami proučujemo trg v tujini. To pa je za nas vse skupaj, za skupnost, predrago.«
Franjo Plevnik, direktor tovarne perila »Toper«, Celje:
»Z gotovostjo lahko trdim, da proizvajalci, natančneje povedano, mi konfekcionarji, ne poznamo domačega trga. Ne vemo, koliko in kaj kdo proizvaja, kolikšne so zmogljivosti. Ugotavljamo lahko, da izdelajo konfekcijska podjetja oblačila iz 32 milijonov kvadratnih metrov blaga. Toda kdo to izdeluje, koliko in kaj, to je pravzaprav uganka. Še večja uganka je, kaj naj bi izdelovali.
Ostanimo samo pri velikosti
oblek. Različna področja, različni klimatski pogoji, različne navade. Toda kdo ve od nas konfekcionarj ev za antropološke podatke ljudi, za posebnosti in želje prebivalcev, ki žive v Makedoniji, tistih, ki prebivajo v Vojvodini, za zahteve prebivalcev iz hribovitih predelov, za želje onega iz ravninskih pokrajin in tistega, ki živi v mestu ali novem industrijskem naselju.
V	našem združenju smo se že pomenkovali o takšnih podatkih — antropoloških meritvah — ki naj bi upoštevali različne sociološke spremembe in podobno. O tem smo se pomenkovali pred dobrima dvema letoma. Toda ustavili smo se pri — denarju. Anketiranje naj bi zajelo okoli 10.000 ljudi. Stroški za to proučevanje bi bili okoli 64 milijonov dinarjev in — to breme naj bi prevzeli nase samo mi, konfekcionarji. Toda zdi se mi, da so ti in podobni podatki več kot potrebni tudi za proizvajalce tekstilnega blaga, za proizvajalce čevljev in še za marsikoga.
To pomeni, da je proučevanje domačega trga, če ostanemo samo ob tem in samo z vidika konfekcionarske stroke, širši družbeni problem. Kdo in kdaj ga bo načel? . .v
Anton Suhar, šef komerciale, in Ivan Žmaher, vodja analize trga Železarne Štore:
»Letos s 1. januarjem smo v naši železarni osnovali nov oddelek — analizo trga. Res je, da je doslej komercialna služba proučevala želje in potrebe trga, toda vse te ugotovitve so bile bolj slučajne. Zato, da bi lahko našo proizvodnjo čim bolje specializirali, zato, da bi vedeli, kaj bomo izdelovali čez leto, dve ali tri, kaj bo takrat terjal naš naročnik, ki sicer kupuje valje ali druge proizvode že pet let, so nam potrebni natančnejši podatki. Ni namreč vseeno, kako se posamezno podjetje, ki kupuje od nas različne proizvode, razvija, kakšni so njegovi načrti za razširitev proizvodnje, kaj bo potrebovalo čez leto, dve ali tri in podobno.
Kratkoročni program našega novega oddelka — analize tržišča je:
—	čim tehtnejša analiza naročnikovih želja in pripomb,
—	kako se bodo razvijala podjetja, ki so naši dosedanji odjemalci, v perspektivi petih ali desetih let.
—	česa še ni na trgu in kaj bi lahko pri nas proizvajali.
Ta kratkoročni program naj bi uresničili že letos. Seveda pa mislimo hkrati proučevati v tem novem letu tudi zahteve in želje tujega trga, možnosti za povečanje izvoza naših izdelkov. Letos smo se namreč prvič pojavili na tujem tržišču s prodajo valjev. Izvoz pa želimo še bolj okrepiti. In zato, da bi uresničili to našo željo, so potrebni določeni podatki.«
V	gospodarskih organizacijah snujejo nove službe — oddelke, referate za proučevanje trga. Marsikje na to še ne mislijo. Boje se izdatkov za uslužbence, ki naj bi delovali v teh oddelkih. Toda ta ozkosrčnost je kratkovidna. Drugje v svetu izdajo neprimerno večje zneske za to, da prouče, kako je potrošnik zadovoljen z njihovimi izdelki, kaj želi in kako naj bi podjetje še razširilo svojo prodajo.
PETER DORNIK
:: ■ ‘ . - '
I
: M
»Rogovci« si z izvozom nekaterih delov koles že utirajo pot na zunanji trg
E.

Koliko proizvodov terja naš trg, koliko bi jih lahko prodali v tuji no, že proučujejo v nekaterih tovarnah
/
DELAVSKA ENOTNOST - Št. 15 - 21. aprila 1962
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM ObSS
LJUBLJANA-CENTER DANILOM JANClCEM
PRVA SINDIKALNA ŠOLA V LJUBLJANI
Občinski sindikalni svet Ljubljana- Center je ustanovil sindikalno šolo, kjer se bodo šolali perspektivni sindikalni kadri in sindikalna vodstva. Šola je pričela z rednimi predavanji v ponedeljek, 16. aprila, in je med prvimi tovrstnimi šolami v Sloveniji. Trenutno jo obiskuje okrog 30 slušateljev, vse pa kaže, da bo postala to stalna oblika družbeno-ekonomskega izobraževanja sindikalnih funkcionarjev.
Zaprosili smo predsednika občinskega sindikalnega sveta Ljubljana-Center tovariša Danila Jančiča, da nam kaj več pove o novoustanovljeni sindikalni šoli in o delu občinskega sindikalnega sveta nasploh.
Zakaj se je občinski sindikalni svet Ljubljana-Center odločil za sindikalno šolo?
Sindikalnim kadrom v podjetjih primanjkuje širše družbene izobrazbe, da marsikje pri reševanju družbeno-ekonomskih problemov odpovedo. To je prišlo do izraza predvsem na nekaterih dosedanjih občnih zborih sindikalnih podružnic.
Prvotno smo nameravali sami organizirati sindikalni seminar v Kranjski gori. No potem smo uvideli, da bi nas ta v preveliki meri angažiral in bi ob tem morali drugo delo, ki pa je prav tako važno, pustiti ob strani. Zato smo se dogovorili z delavsko univerzo »Boris Kidrič«, da bo v celoti prevzela šolo za sindikalne funkcionarje, ki se bo utrdila tako, da bo to stalna oblika izobraževanja bodočih sindikalnih vodstev oziroma sindikalnih funkcionarjev. Vsekakor pa bomo mi še vnaprej skrbeli s sodelovanjem sindikalnih organizacij za pravilno kadrovsko politiko.
Naš program je standarden in zajema sedem poglavij, kot so: metoda dela sindikata, delovna razmerja, vloga in naloga subjektivnih sil, komuna — osnovna celica našega družbeno-ekonomskega sistema, organizacija in poslovanje podjetja, delavsko samoupravljanje v gospodarstvu in družbeno upravljanje v družbenih službah ter novi gospodarski sistem. V program pa bomo vnašali vse morebitne spremembe ali dopolnila dosedanjih določil kot n. pr. o pravilnikih in podobno, tako da bodo predavanja vedno aktualna.
Za šolo smo se med drugim odločili tudi zato, ker se seminarji nekako izmaličijo. Dogajalo se je, da so na seminarjih zamenjevali slušatelje. Po en dan je bil na seminarju en član kolektiva, naslednji dan pa spet . drug, medtem ko na tej šoli, ki traja enajst dni, menjave ni.
Kateremu vprašanju posveča vaš občinski sindikalni svet' v zadnjem času največ pozornosti?
Trenutno gospodarskim vprašanjem v proizvodnih podjetjih. Poleg neposredne proizvodnje se zanimajo še za zunanje tržišče, gibanje plana v primerjavi z obdobjem prejšnjih let, nagrajevanje po delu in podobno. Ugotavljamo namreč, da ponekod še vedno dvigajo osebni dohodek na račun instrumentov, ne pa na dvig proizvodnje. Do-
hodki, ki nastanejo na podlagi instrumentov in morebitnega porasta cen, morajo praviloma odpasti na sklade, nikakor pa ne na osebne dohodke članov kolektiva, kar se v naši občini še vedno dogaja. Pri vsem tem moramo izvzeti racionalizacijo in izkoriščanje notranjih rezerv, kar se potem deli na sklade in na osebne dohodke.
Kot sem že omenil, skušajo naša podjetja prodreti na 'zunanjem tržišču, kar ni tako enostavno. Tu se pojavljata dve vprašanji:	prvič kvaliteta in
drugič cene. Doslej so naša podjetja najprej zadostila domačemu tržišču, viške pa potem izvažala. To dvoje skušajo sedaj zamenjati, tako da bi se nekatera podjetja s celotno proizvodnjo preusmerila v izvoz.
Za zgleden primer bi navedel tovarno koles »Rog«. Ze sam način sprejemanja pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov je bil pri njih nadvse objektiven. Pa pustimo pravilnike. Njihov delovni kolektiv že nekaj časa razmišlja, kako bi prišel do surovin domačega izvora, da bi teh ne bilo treba uvažati. S posebnim tehnološkim postopkom bodo skušali iz domačih surovin doseči ustrezno kvaliteto. Dobro namreč vedo, da bodo le z izboljšano proizvodnjo in s primernimi cenami lahko konkurirali na mednarodnem tržišču.
Veliko skrbi pa ob vsem tem posvečamo tudi občnim zborom sindikalnih podružnic, ki so v polnem teku. Doslej je imelo občne zbore že 173 sindikalnih podružnic od 388, kolikor jih zajema naš sindikalni svet.
S katerimi problemi se
najčešče srečujete in kako
jih rešujete?
Srečujemo se s celo vrsto problemov. Tako n. pr. v šolstvu, kjer uvajajo nagrajevanje po delu. Šolski kolektivi gospodarijo s sredstvi, katere jim nameni sklad. Pri tem pa morajo upoštevati le obiektivne pogoje:	učiteljski kader, število
učencev, oddelkov itd.:	torej
ključ in nato kvota. Iz dneva v dan se tu srečujemo s staro miselnostjo, ki je le vladala vrsto let. Nov zakon o finansiranju šolstva prinaša revolucionarne spremembe, omogoča stimulacijo mlajšega prosvetnega kadra, ob tem pa se postavlja na prvo mesto kvaliteta opravljenega dela.
Pri našem delu pa naletimo tudi na nezakonitosti v gospodarskih organizacijah, kot so odpusti delavcev in podobno, kar potem rešujemo skupno s prizadeto gospodarsko organizacijo, medtem ko hujše primere odstopamo pravni posvetovalnici pri sindikatih. ALBINA ROŠ
INŽ. ALFRED PETELN, »GRADIS«, LJUBLJANA:
Ustvarimo najprej dobre pogoje
Menim, da so predvsem tri možnosti, ki vodijo do načrtne organizacije gradnje oziroma so pogoj, da lahko neko gradnjo dobro organiziramo.
Prva stvar je dvig produktivnosti. Pri nas bomo morali v gradbeništvu nasploh še močno razviti produktivnost. Seveda pa tega ne bomo dosegli tako, da bomo od delavca zahtevali, naj še bolj napenja svoje mišice in hitreje koplje z lopato ali krampom. Gre enostavno za to, da bomo delovne operacije v gradbeništvu kompleksno mehanizirali.
Seveda, tu bi se ustavil ob trditvi, ki jo je v prejšnji številki postavil ing. Uršič. Tudi jaz se povsem strinjam z njim, da je na splošno danes fizična storilnost v gradbeništvu nižja, kot pa je bila nekdaj. Vendar pa mislim, da ne bi dosti dosegli, če bi videli rešitev le v večji fizični storilnosti, torej v tem, da bi delavec fizično delal več, hitreje. Nedvomno nudi naporno fizično delo določen odpor, zato je delavca mnogokrat težlio ali skoraj nemogoče pripraviti do tega, da bi še bolj napenjal svoje telesne sile. Večjo storilnost je treba doseči z mehanizacijo. Če nek delovni proces mehaniziramo, potem je stroj tisti, ki diktira tempo, vrh tega pa stroj »prevzame nase« večji del tistih težkih delovnih operacij, ki jih je včasih opravljal človek. Mislim, da je to glavna in osnovna naloga.
Seveda pa je tu važno, da gremo res v kompleksno mehanizacijo. Pri nas pa je pogosto tako, da mehaniziramo samo nekaj delovnih operacij, ostale pa se izvajajo ročno. Vzemimo kot primer samo betoniranje, ki je ena delovna operacija, sestavljena pa je iz štirih delovnih faz. Pri nas je običajno mehanizirana samo ena od teh faz, ali največ dve, ostali dve pa izvajamo — ročno. Skratka, če posamezne delovne faze niso medsebojno vsklajene in kompleksno mehanizirane, ne moremo pričakovati popolnih uspehov.
Druga važna stvar je uporaba sodobnejših načinov polfa-brikatov. Vsaka prefabrikacija bi nujno morala voditi do pocenitve, kajti prefabrikacija skrajšuje dobo gradnje, to pa spet znižuje režijske stroške in vodi do pocenitve.
In kot tretje bi omenil še uporabo sodobnih materialov, tudi nekaterih pomožnih materialov, kar pa bi prav tako pripomoglo do izboljšanja oziroma pocenitve gradnje. V inozemstvu se že vrsto let poslužujejo takih sodobnih materialov, ki jih pri nas še ne poznamo. Vzemimo kot primer samo montažne opažne plošče (poznane tudi kot novopan-plošče), ki jih uporabljajo že na vseh gradbiščih v tujini, le pri nas jih še nimamo. Mi še vedno opažu jemo s klasičnim lesom, medtem ko so prej omenjene plošče znatno
tanjše in lažje: zato pa so tudi cenejše, prihranili bi veliko pri transportu in podobno.
Toliko na kratko o treh bistvenih možnostih oziroma pogojih za smotrno organizacijo gradnje, dotaknil pa bi se še nekaterih stvari.
Kot rečeno, se mi zdi mehanizacija osnovni pogoj za dobro organizacijo gradnje. Tu pa zadenejo podjetja včasih na probleme, ki jih pri najboljši volji ne morejo rešiti. Vzemimo samo nadomestne dele! Naše podjetje je še pred nedavnim kupilo štiri nove buldožerje domače proizvodnje. Ti stroji zdaj že precej časa stoje neuporabni, ker ni mogoče nikjer dobiti rezervnih delov.
Poseben problem je mehanizacija obrtniških del. Znana stvar je, da so pri nas gradbena podjetja do 3. faze gradnje še nekako na evropski ravni, od 3. faze naprej smo pa strašanski reveži. To je rakova rana gradbeništva. Niti ni dovolj obrtniških kapacitet, vrh tega pa se še vse dela ročno, skrajno primitivno. Mehanizacija obrtniških del in uporaba polfabri-katov bi nam prinesli velike uspehe. V inozemstvu imajo na primer vse instalacije na gradnjah že vnaprej ukrivljene in odrezane na potrebne mere, stanovanja slikajo s strojnimi napravami ali pa uporabljajo tapete, parketa nikjer več ne polagajo tako kot pri nas, deščico ob deščico, marveč ga pripeljejo
RAZMIŠLJANJA O NALOGAH LJUDSKIH ODBORNIKOV
Razprava mimo jedra
Po gospodarski moči se hrastniška občina uvršča v povprečje ljubljanskega okraja. To je posledica naglega razvoja industrije zadnjih let, ta_ razvoj pa še ni končan, kajti industrija je v hrastniški občini sredi rekonstrukcije, To pomeni, da je središče družbenega plana prav industrija in bi zategadelj pričakovali, da bodo tudi vse razprave v občini zasnovane na industriji, ker od tod izhajajo možnosti za ves razvoj komune. Tako bi sodil vsakdo, da je tudi zadnje zasedanje ljudskega odbora, ki je obravnavalo družbeni plan in proračun, posvečalo vso pozornost jedru družbenega plana ali pa vsaj vsemu družbenemu planu in proračunu.
Zgodilo pa se je, da je jedro sicer zelo živahne razprave šlo mimo jedra družbenega plana in proračuna. Na osnovi pripomb zborov volivcev so ljudski odborniki vse preveč govorili o neznatnih krajevnih potrebah pri raznih majhnih gradnjah in o porabi dopolnilnega proračunskega prispevka, ki pa ne daje velikih možnosti. Po dokaj obsežni in tehtni uvodni besedi v
- Ei n --------------------------------------<■-
IZDELUJE KVALITETNO MOŠKO MODNO PERILO ZA VSE LETNE ČASE
ZA SOLIDNOST IZDELAsVE VAM JAMČI
Tovarna perila Celje
razpravo o družbenem planu, ki jo je zasnoval predsednik občinskega ljudskega odbora prav na industriji in njenem razvoju, je bilo torej govora bolj o drobljenju sredstev kot o združevanju — torej o drobljenju in. ne zbliževanju interesov.
Del razprave pa je bil sploh nepotreben. Šlo je namreč za sredstva, ki jih bodo gospodarske organizacije prispevale za potrebe komune. O tem so se pogovorili in našli tudi primerno soglasje na posebni seji predstavnikov gospodarskih organizacij. Dovolj bi bilo torej, če bi o tem samo poročali ljudskemu odboru. V razpravi pa se je opazilo, da so ljudski odborniki, ki so na predhodni seji soglašali, na tem mestu izražali svoje nesoglasje. Ker je bil del ljudskih odbornikov • o zadevi premalo ali sploh nepoučen, je bila ta razprava za marsikoga dokaj nerazumljiva.
Tako človek dobi vtis, da je ljudski odbornik v glavnem poslanec določenega kraja in da na ljudskem odboru ne obravnava problemov s stališča komune, ki jo predstavlja ljudski odbor, temveč predvsem s stališč krajev, od koder je. Razumljivo je, da tak odbornik potem tudi na zboru volivcev ne bo dosledno zastopal stališč, ki jih je zavzel do določenih problemov ljudski odbor. Ljudskemu odboru samemu pa je s tem delovanje zelo otežkočeno že zaradi tega, ker trajajo seje predolgo, ker je težko priti do zaključkov, ki bi ustrezali interesom komune in v njenem se-
stavu posameznim krajem, in tudi zato, ker potem o marsičem sklepajo zaradi nujnosti zadeve in manj zaradi proučenosti zadeve.
Vse to je opaziti tudi v drugih občinah ne le v Zasavju in je prav zaradi tega prišlo v hrastniški občini do razmišljanja o pristojnosti svetov ljudskega odbora, kaj naj bi v bodoče sklepali dokončno in torej kar najbolj samostojno reševali svoje probleme, da bi morebiti vsklajevali posamezne odločitve svetov predsedniki svetov kot kolegij, ki ga naj vodi predsednik občinskega ljudskega odbora, in da bi ljudski odbor imel na ta način dolžnost sklepanja le o spornih oziroma o najpomembnejših vprašanjih. Tako bi zmanjšali število sej ljudskega odbora, zmanjšali obseg dnevnega reda, ki včasih dosega tudi do 27 točk, in bi tako ljudski odborniki res razpravljali zgolj o zadevah komune in šele v drugi vrsti o zadevah krajev in drugem.
Slednje sodi v okvir razprav o novem statutu občine, ki naj bi zagotovila sodelovanje vseh v*komuni s komuno na primernem nivoju in na primernem mestu, tudi s primernim odločanjem oziroma s primernimi pristojnostmi. Gre namreč za to, da bi se izognili temu, da bi vsi o vsem razpravljali in tudi sklepali ali pa predlagali. Dejstvo pa je, da se razprave na občinskem nivoju kopičijo, kar v končni obliki razblinjuje smiselnost razprav in učinkovitost priporočil in sklepov.
GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE V LJUBLJANI
je za leto 1962 pripravilo vrsto zanimivih mednarodnih sejmov:
•	ALPE-ADRIA, mednarodni obmejni sejem, 11.—20. V. 1962
•	IV. MEDNARODNI LESNI SEJEM, 2,—10. VI. 1962
•	VIII. MEDNARODNI SEJEM VIN, 2GANIH PIJAČ, SADNIH SOKOV IN OPREME, 25. VIII.—2. IX. 1962
•	IX. MEDNARODNI SEJEM ELEKTRONIKE, TELEKOMUNIKACIJ, NUKLEARNE TEHNIKE IN AVTOMATIZACIJE s posebnim poudarkom na prometništvo »SODOBNA ELEKTRONIKA)«, 13.—21. X. 1962
23. april
JE IZBRAN ZA
OBČINSKI PRAZNIK OBČINE POSTOJNA
OB OBČINSKEM. PRAZNIKU ČESTITAMO VSEM OBČANOM, VSEM KOLEKTIVOM IN VSEM BORCEM NOV Z ISKRENO ZELJO, DA BI POD VODSTVOM ZVEZE KOMUNISTOV DOSEGLI ClMVECJE DELOVNE ZMAGE
GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA
že sestavljenega v večjih ploskvah ali pa uporabljajo razne tople pode, prevleke za pode iz plastičnih mas in podobno. Takih primerov bi lahko naštel še dolgo vrsto.
Seveda se tu pojavlja še vprašanje, ali ne bi mogla podjetja gradnje dobro organizirati že pred začetkom gradnje, ali z drugimi besedami — organizirati načrtno pripravo dela in celotne gradnje. Res je, da bi se tu dalo še veliko narediti; toda, žal, je pri nas tako, da operativa v večini primerov prehiteva našo dokumentacijo.
Dobra organizacija celotne gradnje in sploh smotrna priprava dela je namreč možna samo, če postavimo točno določene plane in termine in če je vse to tudi možno uresničiti. Za dobro organizacijo so potrebni ne samo terminski plani, marveč tudi plani materiala, mehanizacije itd. To so osnovni instrumenti so brez vrednosti, če ni-delo. Toda vsi ti osnovni instrumenti, so brez vrednosti, če nimamo realne dokumentacije, če nam šepa kontinuiteta ali sistem finansiranja. Vsi vemo, da pri nas celo med samo gradnjo iz-preminjamo in ustvarjamo tehnično dokumentacijo, kar je za naše razmere še vedno nekaj običajnega.
Skratka, če hočemo organizirati dobro pripravo dela, moramo biti sigurni. Kadar v inozemstvu sestavijo operativne plane, je podjetje sigurno in ni problemov zaradi delovne sile, materiala, mehanizacije ali finansiranja. Pri nas pa kaj pogosto odpove ena ali druga stvar. Vzemimo za primer samo stroje! Kako naj od njih zahtevamo polno zmogljivost, ko pa so večji del že tako izrabljeni, da lahko delajo le še s 60 % kapaciteto. Večkrat pride do okvar — in zastoj je tu. Prej sem že omenil problem rezervnih delov. Včasih so težave s kvaliteto materiala; pripetilo se je že, da smo morali zaradi slabega cementa zavreči kot nekvalitetno blago tridnevno proizvodnjo. Podobnih primerov je še veliko. Skratka, operativa bi morala biti sigurna, ne bi smela priti iz reda. Pri nas pa včasih za-šepa kvaliteta materiala, drugič spet sistem finansiranja, tretjič nastopijo težave z mehanizacijo, četrtič z delovno silo itd. Ce pa samo ena stvar odpove, zašepa celotna organizacija in treba je začeti improvizirati. Improvizacija pa je v diametralnem nasprotju z organizacijo, s smotrnim delom. Prav zaradi prej omenjenih težav pa je pri nas več kot 50 % vseh del improviziranih.
Morda bi kdo rekel, da so moja izvajanja nekoliko preveč črnogleda ali pa da si vse zamišljam preveč idealno. No, priznati je vsekakor treba, da bi tudi z današnjimi možnostmi in pogoji, ki jih imamo, lahko dosegli več in marsikje stvari že danes izboljšali. Toda brez uresničenja tistih osnovnih treh možnosti oziroma pogojev, o katerih sem govoril v začetku, ne moremo pričakovati velikih, zares pomembnih uspehov.
Ob zaključku bi rad poudaril še to, da bodo vse težave, o katerih sem prej govoril, prav gotovo laže prebrodila velika, močna podjetja, kot pa majhna. Seveda pa mora v podjetju vladati enotnost in pa pripravljenost vseh, da drug drugemu pomagamo.
r,::!;;i!lil!illlllllll!lll!illlillll||llll|]|||||lll||||||l|||i!!!i[|lll!l||lll|lilllll!l|llll||||lillliij!!l|:;;iilll!lilil|||||||!!|]||||||||||!|||!]||||||||||!l||ll!!l||l||l|llllllllllllllllllliillllllllllll]||l!llll|[||][!!y
|	• RADOVLJICA:
Visoki stroški, kaj pa učinek?
Ob zaključku poslovnega leta 1961 Izkazuje radovlji-	g
g	ška podružnica Zavoda za socialno zavarovanje več mili-	§j
1	jonov primanjkljaja predvsem zaradi občutnega zvišanja	|
1	stroškov zdravstvenih uslug, zdravljenja v bolnišnicah,	E
E	velike porabe zdravil in podobno. Po podatkih je mogoče	g
p	zaključiti, da v organizaciji zdravstvene službe v radov-	m
g	ljiški občini nekaj ni v redu in da bodo morali odgovorni	jj
p	organi vzroke čimprej odpraviti.	g
V letu 1961 se je na primer število zavarovancev po-	g
p	večalo za 22 %, število pregledov oziroma zdravstvenih	g
g	storitev pa za 36 %. Ce pri tem ne gre za splošno poslab-	J
g	Sanje prebivalstva in če vemo, da v letu 1961 ni bilo	g
g	epidemij, potem je to razmerje vsekakor problematično.	g
g	Precej se je povečalo tudi število bolnikov, poslanih v	§j
g	bolnišnice. Upoštevati pa moramo, da so ambulante že	g
g	tako zelo obremenjene in da gre zato povečanje števila	gg
1	zdravniških pregledov nujno na račun slabše kakovosti	g
1	dela. Tako pride na primer na enega zdravnika v radov-	g
g	ljiški občini (po podatkih iz leta 1961) 22.642 pregledov	J
g	letno, ali z drugimi besedami — vsak zdravnik pregleda	1
H	na uro povprečno 12 pacientov ali 72 na dan, upoštevaje	s
fj	tudi obiske na domu. Pri tem pa še ni upoštevano, da pač	j
1	tudi zdravniki ne delajo vse leto, torej je treba odšteti	j
p	še dneve, ko so na dopustu in postane tako slika še	g
g	slabša.	J
Vse to torej kaže na dvoje: da se je povečalo število	g
fj	bolnikov, poslanih v bolnice, kar za 40 % v primerjavi s	g
fj	prejšnjim letom in da se je kljub temu povečalo tudi	g
g	število ambulantnih pregledov. Razen tega pa so sc iz-	g
1	datki za zdravila povečali za 18 milijonov dinarjev v pri-	jj
E	merjavi z letom 1960. Kljub vsemu temu pa ne moremo	g
jj	govoriti o vidnih rezultatih izboljšanja zdravstvene de-	g
g	javnosti oziroma zdravstva prebivalstva na območju ob-	E
g	čine. Precejšen del sredstev je bil namreč namenjen pre-	jj
1	ventivni dejavnosti. Kljub temu pa se je število bolni-	g
E	kov med aktivnimi zavarovanci povečalo, in sicer za	m
B	4,06 % v letu 1960 na 4,44 % v letu 1961 in se zato upra-
B	vičeno postavlja vprašanje, če so bila ta sredstva res naj-
g bolj smotrno uporabljena.
Podružnica okrajnega zavoda za socialno zavarova-p	nje v Radovljici je o teh pomanjkljivostih že razprav-
jj	ljala, prav tako so s to problematiko seznanjeni že ne-
g	kateri drugi odgovorni organi v občini. Čakamo le še na
g	odločne ukrepe za izboljšanje zdravstvene službe, k če-
1	mur bi lahko prav gotovo v veliki meri prispevali tudi
1 državljani s svojimi predlogi in mnenji.	N. B.
Slovenska Koroška ima zaradi naravnih lepot vse pogoje, da razvija tudi turizem. Zanimanje domačinov in tujcev za letovanje v teh krajih je vedno večje, zato so v Črni na Koroškem zgradili sodoben hotel, ki bo omilil pomanjkanje turističnih prostorov
Mlil!l!!ll!lllli[lll!li!llll!ll!llllllll!llll!llllll!!lll!llllllll!!i!llll!illilllilllllll®
6 RADOVLJICA:
Seminarji za sindikalne delavce
Po končanih občnih zborih sindikalnih podružnic na območju ObSS Radovljica, lahko ugotovimo veliko potrebo po večjem izobraževanju sindikalnih funkcionarjev. Ker se pred sindikalne odbore postavljajo odgovorne naloge so na predsedstvu ObSS Radovljica sklenili, da bodo organizirali dvodnevne seminarje za vse člane predsedstva, predsednike in tajnike vseh sindikalnih podružnic. Seminarji bodo v dveh ali treh izmenah, obravnavali pa bodo ukrepe za povečanje produktivnosti dela, poglabljanje delavskega samoupravljanja, dalje organizacijska vprašanja sindikalnih podružnic itd. Razen predavanj bodo organizirali pogovore med sindikalnimi funkcionarji. Govorili bodo tudi o ostalih metodah dela sindikata, predvsem o načinu, kako zainteresirati vse proizvajalce ozi-
roma člane sindikata za večjo proizvodnjo in cenejšo ter kvalitetnejše delo.
N. B.
• RADOVLJICA
Pred volitvami DS
Pred nedavnim je občinski sindikalni svet v Radovljici skupaj z občinskim odborom SZDL organiziral posvetovanje o volitvah novih delavskih svetov. Sklenili so, da bo treba posebno posvetiti pozornost izbiri novih članov, ker od tega zavisi aktivnost delavskih svetov pri vodenju v podjetju. V zvezi s tem bo treba poživiti tudi delo sindikalnih podružnic.
Eden izmed vzrokov slabe aktivnosti dosedanjih delavskih svetov je tudi ta, da so v teh organih vedno isti ljudje, ki so obremenjeni še z drugimi funkcijami in se tako niso mogli posvečati konkretnemu delu.
N. B.
• »STANDARD« KRANJ:
Z lastnimi prizadevanji varčujemo devize
Kolektiv tovarne usnja »Standard« v Kranju varčuje z devizami ne samo zavoljo tega, ker jih je težko dobiti za nakup novih strojev, temveč tudi zato, da prihrani skupnosti devize za tisto, kar je mogoče izdelati doma. V proizvodnji je bilo dvoje ozkih grl in te bodo, kot pravijo, odpravili s tem, da bodo izdelali v svojih delavnicah dva stroja, ki bi jih sicer drago plačali v tujini. Razen tega pa bodo izboljšali izbiro in kakovost svojih izdelkov.
V delavnici te tovarne izdelujejo pravkar pasting stroj, s katerim bodo odpravili ozko gr-
lo v proizvodnem procesu, in lahko izdelovali modernejše gornje usnje s plastičnim licem. Doma izdelan stroj jih bo stal 5 milijonov dinarjev, uvožen pa kot pravijo, bi jih stal okoli 18 milijonov dinarjev. Z njim bodo tudi povečali proizvodnjo tega usnja kar za četrtino. Stroj bo začel obratovati prav pred prvim majem.
Drug stroj, ki ga izdelujejo v tej delavnici je namenjen apre-tiranju. Stal jih bo okoli 3 milijone dinarjev, uvožen pa bi bil še enkrat dražji. Pri barvanju bo zaposlenih tri četrtine manj ljudi kot doslej, ko so to delo opravljali ročno.
•	KOPER:
Podvojen izvoz iz luke Koper
V	koprskem pristanišču so v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi s prvim četrtletjem minulega leta povečali promet od skupno 62.700 ton na 73.083 ton. Pri tem pa velja omeniti predvsem povečanje izvoza, medtem ko je obalni promet nekoliko nazadoval. Najbolj učinkovit porast so zabeležili v prvem četrtletju letošnjega leta pri izvozu raznega blaga, predvsem generalnega tovora — na drugem mestu je les, na tretjem gradbeni material itd. — tako da je porastel letošnji izvoz v primerjavi s prvim četrtletjem lani od 7.074 ton na 13.478 ton. Nadaljnji uspeh pomeni tudi povečanje tranzitnega prometa, kar da slutiti, da gre za resen začetek uveljavljanja koprske luke v mednarodni zamenjavi predvsem podonavskih držav.
-sky-
•	RIBNICA
DOLENJSKEM:
Dijaki v proizvodnji
V	mesecu poklicnega usmerjanja mladine so v občini Ribnica na Dolenjskem storili vse, da bi mladino, ki zapušča obvezno šolanje, čimbolj seznanili s posameznimi poklici. V minulih dneh so prirejali predavanja s filmi. V teh dneh pa so učenci in dijaki posameznih šol obiskali posamezne gospodarske organizacije, kjer se je večina za nekaj dni vključila v delo na posameznih mestih. Prosvetni delavci in ostali menijo, da bo taka priprava na odločitev za poklic prav gotovo prinesla uspehe.
V. D.
•	PTUJ:
Sindikalna politična šola
V	okviru družbeno ekonomskega sektorja Delavske univerze Ptuj prav uspešno delata
Sindikalna politična šola Ptuj, ki smo jo ustanovili v počastitev desete obletnice delavskega samoupravljanja leta 1960, in Sindikalna politična šola Majšperk, ustanovljena leta 1961 na željo članstva sindikalnih podružnic Tovarne volnenih izdelkov in Tovarne strojil Majšperk. Doslej je z uspehom zaključilo šolanje v SPŠ Ptuj 136 slušateljev in v SPŠ Majšperku 52 slušateljev. Uspehi s šolanjem kadrov v SPŠ so vidni, predvsem v delu sindikalnih podružnic in organih delavskega samoupravljanja, še predvsem pa tam, kjer so tudi pri izbiri kadrov izbrali najboljše, ki so se z jekleno voljo posvetili pet-
mesečnemu napornemu študiju v SPŠ.
Program SPŠ zajema enajst glavnih tem, po predavanjih se delo v SPŠ razvija v diskusijskih skupinah po delovnih interesih. Zelo koristne oblike dela so študijske ekskurzije, kjer se slušatelji seznanijo z organizacijo proizvodnih procesov, delovnimi pogoji delavcev na delovnih mestih, notranjo organizacijo podjetij, delitvijo čistega in osebnih dohodkov, delovnimi izkušnjami sindikalnih organiza-
cij in organov delavskega samoupravljanja ter o vseh ostalih vprašanjih, za katera vlada zanimanje med slušatelji.
Vsi dosedanji uspehi in pridobljene izkušnje potrjujejo upravičenost dela SPš v Ptuju in v Majšperku. Morda bi kazalo, da bi tudi v Kidričevem razmišljali o takem izobraževanju, saj iz tega območja do sedaj ni obiskoval SPŠ še noben sindikalni delavec. To sicer opravičujejo V Kidričevem s tem, da imajo Večerno politično šolo, a tudi v tej je vse premalo sindikalnih delavcev.
Feliks Bagar ® STT TRBOVLJE:
Slaba delovna disciplina
V trboveljski Strojni tovarni so na nedavnem posvetovanju predstavnikov zborov proizvajalcev in vseh vodilnih uslužbencev ugotavljali nekatere pomanjkljivosti, ki so vplivale na to, da niso dosegli še boljših uspehov v gospodarjenju. Tako so med drugim ugotovili, da je v zadnjem času popustila delovna disciplina in da je odnos do porabe sredstev nezadovoljiv, kar ima za posledico slabšo kvaliteto izdelkov in s tem tudi slabši-finančni rezultati. Zaradi tega menijo, da sta prav to za sedaj ključna problema njihovega kolektiva.
(k)
• LJUBLJANA:
Deset let povojne »Šestice«
Kolektiv ljubljanskega gostinskega podjetja »Šestica« je v tem tednu svečano proslavil deseto obletnico samouprav-nja, združeno s proslavo desetletnega povojnega poslovanja tega gostišča, ki glede na skoraj 300-letno tradicijo predstavlja najstarejši gostinski lokal v Ljubljani.
Kolektiv »Šestice« z lastnimi sredstvi začenja z deli za ureditev prve ljubljanske samopostrežne restavracije, ki jo bodo uredili v prostorih nekdanje kavarne Emona. Ta restavracija bo osrednji obrat bodoče »Šestice«, kajti sedanje prostore na Titovi cesti bodo že v bližnji prihodnosti zaprli zavoljo urbanistično-gradbenih del pri urejanju novega centra mesta Ljubljane.
• CELJE:
Novi vir deviz
V Lesnoindustrijskem podjetju Savinja v Celju pred kratkim začela obratovati nova mozaična parketarna, natančneje povedano, prva tovrstna parketarna pri nas. Iz posameznih vnaprej izdelanih delcev lesa (iz različnih vrst lesa, torej različnih barv, n. pr. jesena, oreha, bukve itd.), avtomatizirane naprave sestavijo in zlepijo skoraj pol metra velik mozaični parket.
V dveh izmenah bo 30 ljudi izdelalo 600 m’ parketa. Avtomate za tovrstno izdelavo parketa je podjetje kupilo v Zahodni Nemčiji.
Vsa proizvodnja je že prodana nekemu švicarskemu kupcu. Podjetje in skupnost bosta na ta način pridobila letno novih 65 milijonov deviznih dinarjev.
P. D.
e POSTOJNA:
Združevanje gostinskih podjetij
V postojnski občini, ki je pomembno turistično območje koprskega okraja, je bilo do nedavnega trinajst gostinskih podjetij. Razdrobljene gostinske gospodarske organizacije nikakor niso mogle zagotoviti boljšega in rentabilnejšega poslovanja, zato je ObLO Postojna priporočil gostinskim podjetjem
že pred časom, naj se reorganizirajo v večja in rentabilnejša podjetja. Sledeč temu priporočilu so doslej sprejeli sklep o združitvi kolektivi hotela Javornik, Kolodvorske restavracije, bifeja Nanos ter gostišča »Pri lovcu« ter Snežnik. Po predvideni kalkulaciji naj bi znašal promet združenih gostinskih podjetij v tem letu okrog 151 milijonov dinarjev. Naslednji sklep kolektivov kavarne Jadran in gostišča Sovič pa obeta letos po združitvi vsaj 116 milijonov dinarjev prometa. Čisti dohodek združenih gostinskih podjetij pa se bo, predvsem po zaslugi znižanja režijskih stroškov, zaradi medsebojnega- dopolnjevanja zmogljivosti, boljše organizacije dela in enotnega vodstva zvišal po temeljiti analizi vsaj za tretjino. B. C.
• PRIMORSKA:
60 milijonov izgube zaradi muhastega vremena
Zaradi skrajno neugodnih vremenskih razmer, kakršnih ne pomnijo ob slovenski obali vsaj dvajset let, so rane vrtnarske kulture zaostale približno 4 do 5 tednov. Predvsem so prizadeti nasadi krompirja, graha in fižola, katerih sadike so bile prejšnja leta ob tem času že lepo obrasle, medtem ko so letos njive in tudi plantaže breskev še prazne, oziroma začenjajo cveteti. V Luciji pri Portorožu, kjer je središče obalnega vrtnarstva, so v KZ Lucija sicer pripravili vse pravočasno, vendar se sedaj zgodnje kulture obnašajo, kot da bi bile. »kasne« kulture. Zaradi vsaj štiritedenske zakasnitve so izračunali izgubo od 50 do 60 milijonov dinarjev. Hudo je zagodlo muhasto spomladansko vreme tudi vrtnarskemu obratu KZ Koper v Ankaranu, kjer jim je pred nedavnim pozeblo v toplih gredah okrog 130.000 paradižnikovih sadik, kar pomeni za kolektiv približno pol milijona dinarjev škode. Ce bi odgovorni ljudje na tem obratu upoštevali vremenske napovedi, bi lahko zavarovali že prepikirane sadike tako, da bi jih pokrili s slamo.	B. C.

METLIKA: Lesno predelovalno podjetje »Metlika« ima obrata v Suhorju in Gradacu. V zadnjem času so preusmerili proizvodnjo na drobne galanterijske predmete in pri tem dosegajo že lepe uspehe. Čeprav je bilo lani za lesno industrijo težavno, so predvideni plan — 100 milijonov dinarjev — dosegli. Letos predvidevajo povečanje proizvodnje za polovico pri enakem številu zaposlenih; torej povečanje le na račun boljše organizacije dela in večje storilnosti.
LITIJA: Že lani je lesna industrija iz Litije izvažala turnir. Letos bodo izvoz furnirja za še enkrat povečali in izvozili razen tega še 1000 kubičnih metrov rezanega lesa iglavcev.
JESENICE: Jeseniški železarji so planirali za prvo četrtletje 247.508 ton izdelkov, naredili pa so 253.844,8 tone ali 2,6 % več, kot so planirali. Tako so v prvem četrtletju izpolnili 25,7 % letnega plana. Njihov finančni plan za leto 1962 pa predvideva realizacijo v višini 35.720 milijonov 821 tisoč dinarjev, to se pravi, da morajo dnevno prodati povprečno za 117,117.446 dinarjev izdelkov. V prvih dveh mesecih so prodali za 5678 milijonov 830.483 dinarjev ali 305 milijonov 112.000 dinarjev manj, kot so planirali. Po nepopolnih izračunih so v prvem četrtletju za okoli 151 milijonov pod predvideno realizacijo.
CELJE: Ob 8. marcu so žene celjske Cinkarne predlagale upravnemu odboru podjetja, naj bi poročenim ženam in materam skrajšali delovni čas ob sobotah na 6 ur, ob dnevih pred državnimi prazniki pa na 4 ure. Upravni odbor podjetja je predlog podprl in na eni zadnjih sej ga je sprejel tudi delavski svet.
LJUTOMER: V kolektivu občinskega ljudskega odbora Ljutomer so poskusno začeli z novim načinom nagrajevanja uslužbencev uprave. Kolektiv se Živo zanima za nov sistem delitve osebnih dohodkov. Organizirali so tudi seminar za izobraževanje na delovnem mestu za tiste uslužbence, ki nimajo srednje strokovne izobrazbe in potrebnega znanja.
Je to iznajdljivost ali... Pri izviru v Rogaški Slatini je voda zastonj. Žejni obiskovalci se je lahko napijejo, kolikor morejo. Okoliški gostilničarji ali pa morda tudi prebivalci pa so se znašli, kot kaže slika, tudi drugače. V gostinskih obratih čez cesto prodajajo liter te vode že kar po 80 dinarjev. Torej tudi voda prinaša lepe »dohodke«
Pred turistično sezono v Portorožu...
PO S POPINJ AH
Paberki iz razgovorov o izobraževalnem centru v mariborskem podjetju SGP
Konstruktor
PRETEKLOST JE IZREKU ZAEPNICO
Moralo je biti pred dobrima dvema letoma, ko smo se prvič pogovarjali o njihovem izobraževalnem centru in njihovih načrtih. Takrat sem tudi, mislim, prav na teh straneh zapisal, da izobražujejo prvih petnajst zidarjev po belgijski metodi. Zdaj pripovedujejo o svojih lastnih metodah in izkušnjah. In tudi takratni načrti so dobili precej drugačno podobo. Mislim, bolj plastično.
Po dobrih dveh letih smo vnovič govorili o njihovem izobraževalnem centru. Res. za podrobnejšo analizo njegovih rezultatov je morda še prezgodaj, pač zato, ker je vzgoja kadrov dolgotrajen proces in ker se njeni neposredni rezultati razkrijejo šele z leti, vendar, tudi v že tako kratkem časovnem obdobju si lahko — navsezadnje, tudi moramo odgovoriti na vprašanje, ali je bilo smotrno začeti z izobraževanjem na delovnih mestih in za konkretna delovna mesta ter ali je ta vzgojno izobraževalni proces v gospodarski organizaciji tako načrtno zasnovan, da si od njega z vso gotovostjo lahko obetamo rezultate v ekonomskem in družbenem razvoju. Ali z nekoliko drugačnimi besedami, v vsebinskem smislu pa povsem enako povedano: je izobraževalni center dosegel tisti namen, kot smo mu ga v začetku pripisovali.
V Konstruktorju so na vsa ta in podobna vprašanja odgovorili 's prepričljivim da...
»Ali je dejavnost izobraževalnega centra omejena samo na občasna predavanja oziroma seminarje ali pa je
Naš razgovor z Antonom Budnom
morda že postala nepretrgan proces izobraževanja na delovnih mestih in za konkretna delovna mesta?«
»Slednje,« pravi šef kadrovske službe v Konstruktorju Anton Budna. »Center sicer pripravlja vse seminarje v mrtvi sezoni, to je v zimskih mesecih, ko so gradilišča po večini zaprta, vendar pa med letom izvede vse organiza-cijsko-tehnične priprave za tečaje, pripravlja predavanja, skripta, išče predavatelje in seveda izdeluje programe za nove tečaje in seminarje.«
»Imate izdelan tudi perspektivni program potreb po izobraževanju?«
»Zal ne, ker ga tudi ne moremo pripraviti. Vzrok je v tem, da nikoli ne vemo natančno niti za dve leti naprej, kakšne gradnje bomo prevzeli in zaradi tega tudi ne, kolikšno število in v kolikšni meri strokovno usposobljenega kadra bomo potrebovali. Zato tudi to dopolnilno izobraževanje organiziramo šele tik pred novo sezono. Le pri izobraževanju za kvalifikacije lahko planiramo izobraževanje za daljše časovno obdobje.«
»Ali je načrtnost in nepretrganost v izobraževanju zagotovljena tudi s predavateljskim kadrom?«
»Predavateljev za povsem strokovna področja izobraževanja imamo dovolj v podjetju. Za družb eno-ekonomsko in splošno izobraževanje pa iščemo pomoči pri delavski univerzi. Sicer pa moram reči, da nam pomanjkanje predavateljev ne hromi vzgojno-izobraževalnega dela.«
»Morda nekaj konkretnih podatkov o delu centra?«
»V začetku minulega leta dva tro-mesečna seminarja za priučitev v zidarskem poklicu, in to enega za betonerje in enega za upravljavce gradbenih strojev. Nato deset devetdnevnih seminarjev za člane samoupravnih organov, vodilne delavce v proizvodnem procesu in aktivne delavce v družbeno-politič-nih organizacijah, ki so približno tristotim obsikovalcem dali najnujnejše družb eno-ekonomsko znanje. V tem času smo v centru pripravljali na strokovni izpit za kvalifikacijo in visoko kvalifikacijo še osem nekdanjih borcev. Ob koncu minulega leta oziroma v letošnjem letu pa smo pripravili dopolnilne tečaje za tiste delavce, ki so bili praktično že usposobljeni, niso pa imeli teoretičnega znanja, da bi lahko opravili izpit za kvalifikacijo oziroma visoko kvalifikacijo. V tem času pa smo pripravili tudi tečaj iz praktičnega dela za vse tiste naše učence v gospodarstvu, ki morajo šolo končati že po skrajšanem dvoletnem učnem programu.«
Precej pogosto lahko slišimo očitke nekaterih, pravzaprav niti ne očitke, bolj kot opozorila izzvene njihove besede, da je izobraževanje v izobraževalnih centrih vse preveč usmerjeno v ozko strokovnost po eni strani, po drugi strani pa da tudi ta strokovnost, ki si jo pridobe delavci, v mnogih primerih sloni na kaj šibkih temeljih. A kot je sicer treba priznati, da je v teh očitkih — vsaj v posameznih primerih — precej resnice, tako za njihov dobršen del velja, da so iz trte zviti. Kot da bi priučevanje na delovnih mestih in dopolnilno izobraževanje za delovna mesta že tako rekoč a priori pomenila degradici-jo znanja! Ali pa mar ne pomeni vsak razvoj proizvajalnih sredstev tudi novo stopnjo v delitvi dela in mar ni s tem pogojem tudi spremenjen profil delovnega mesta in mar niso s tem spremenjene zahteve po strokovni usposobljenosti proizvajalca na tem delovnem mestu?
V mariborskem Konstruktorju so dosedanje izkušnje pokazale ...
»Zidarja«, pripoveduje šef kadrovske službe v Konstruktorju Anton Budna, »kot smo ga morda potrebovali še pred leti in ki je moral znati opravljati vse faze gradnje, zdaj že nekaj časa ne potrebujemo. Uporaba novih materialov v gradbeništvu, mehanizacija in kdo bi vedel našteti kaj še vse spreminja zahteve o strokovni usposobljenosti gradbenih delavcev. Tako se tudi v tej panogi gospodarstva vedno bolj uvel javlja specializiran tip gradbenega delavca, medtem ko je prejšnje kompleksno znanje potrebno samo delovodjem, skupi-novodjem ali pa morda še tem ne več v celoti.«
»In kakp rešujete ta problem v vašem podjetju?«
»Tako, da izobražujemo v centru na osnovi profilov delovnih mest v našem proizvodnem procesu. Seveda pa to terja, da nenehno spremljamo razvoj proizvajalnih sredstev in da skladno s tem spreminjamo tudi profile delovnih mest, predvsem pa pravočasno spreminjamo učne programe za priučevanje na delovnih mestih.«
»Pogosto lahko slišimo pripombe, da centri znižujejo raven splošne in strokovne razgledanosti kandidatov. Kako gledate pri vas na te očitke?«
»Proizvodni proces zahteva, da gremo pri priučevanju v absolutno specializacijo. Zaradi tega se naš program bistveno razlikuje od šolskega. Vendar razlika ni v kvaliteti temveč samo v kvantiteti znanja. Tako vsak udeleženec seminarja v izobraževalnem centru dobi za svoje delovno mesto prav toliko strokovnega znanja, kot bi mu ga morda dala redna šola, samo da mu je v centru prihranjeno vse tisto splošno in širše strokovno znanje, ki ga ne potrebuje na svojem delovnem mestu.«
»Eden izmed očitkov na rovaš izobraževanja v centrih je tudi v tem, da le-ti zagotavljajo udeležencem samo strokovno znanje, medtem ko vse preveč pogosto in v vse preveliki meri zanemarjajo tudi družbeno-ekonomsko vzgojo proizvajalcev. Namesto celovite osebnosti proizvajalca — upravljavca potemtakem vzgajajo in izobražujejo samo proizvajalca.«
»V našem podjetju si prizadevamo, da bi ob strokovnem znanju dali slehernemu udeležencu tudi vsaj najnujnejše družbeno-ekonomsko znanje. Zato smo na primer v programe seminarja za priučevanje na delovnih mestih vpisali tudi 24 ur družb eno-ekonomske vzgoje. Udeleženci se tako seznanijo z osnovami razvoja delavskega samoupravljanja, s principi delitve dohodka, s svojimi pravicami in dolžnostmi, z interno zakonodajo, pri čemer si predavatelji prizadevajo, da bi izhajali predvsem iz razmer v našem podjetju. Tako tudi pri vseh drugih seminarjih. Razen tega pa izobraževalni center pripravlja še posebne seminarje z družbeno-eko-nomskega področja izobraževanja.«
Pripovedovali so o tem, da je pri delavcih veliko zanimanje za seminarje in tečaje, ki jih pripravljajo v izobraževalnem centru. Za njim se namreč skriva dvoje. Na eni strani to, da večini prinese večje strokovno znanje tudi večji delovni efekt in s tem tudi višje osebne dohodke, po drugi strani pa se spet za tem skriva v veliki večini primerov prirojena želja po čim večjem znanju. In če izobraževalni center orno-
10.000
izvodov
glasil
delovnih
kolektivov
goča zadovoljiti proizvajalcem te interese, potem je bržčas prvi del njegove naloge opravljen.
Njen drugi del pa je treba ovrednotiti s širšega stališča. V odnosu na ves kolektiv.
V Konstruktorju so pri tem ugotovili ...
»Če presojate po dosedanjih rezultatih, kolikšen pomen ima za vaš kolektiv izobraževalni center?«
»Mislim, da smo prav s pomočjo izobraževalnega centra zadostili našim potrebam po strokovnem zidarskem kadru,« pripoveduje šef kadrovske službe Budna. »Tako imamo sedaj od približno 600 neposrednih proizvajalcev samo še 46 nekvalificiranih delavcev. Razmerje je več Jcot ugodno.«
»A če bi ocenjevali pomen centra po po številu novega kadra?«
»Mislim, da je za naše podjetje strokovna vzgoja zidarjev preko izobraževalnega centra veliko bolj zanimiva kot morda preko šole učencev v gospodarstvu. V minulem letu se je na primer javil na naš razpis en sam kandidat, ki se je nameraval vpisati v to šolo. A analize iz prejšnjih let nam izpričujejo porazno stanje. Tako je na primer od 139 učencev, s katerimi je podjetje sklenilo pogodbe, še pred zaključkom učne dobe razdrl o pogodbe 45 učencev, na zaključnem izpitu pa jih je padlo deset. Od skupnega števila 84 pa se jih je po izpitu zaposlilo v našem podjetju samo 28. Po končanem odsluženju kadrovskega roka pa se je še to število bistveno skrčilo, da jih je zdaj vsega skupaj zaposlenih pri nas samo 11.«
»V resnici, malo rentabilna investicija v kadre.«
»Še posebno, če upoštevate, da stane podjetje šolanje učenca v gospodarstvu samo za prvo leto 15.000 dinarjev mesečno, pri čemer pa sploh niso vštete njegove nagrade, ob tern pa da so celotni stroški priučevanja enega delavca
80.000	dinarjev. Med vsemi pa, ki smo jih doslej v centru priučili, jih je največ pet zapustilospodjetje.«
In pripovedovali so še, da so pri njih dobili delavci zaupanje v izobraževalni center in tudi v znanje, ki si ga v njem lahko pridobe. Če pa k temu pripišem še to, da je kolektiv kot celota, gospodarska organizacija kot taka dobila zaupanje v svoj center, potem najbrže nisem bistveno predrugačil resnice, pa čeprav je to samo moja ugotovitev.
BOJAN SAMARIN
Dotiskana je nova številka glasila delovnega kolektiva ČZP »Ljudska pravica-* — »Črno na belem«. Enega izmed preko 110 glasil delovnih kolektivov, ki zdaj izhajajo na Slovenskem. Se pred tremi leti smo jih imeli skoraj polovico manj. Zdaj pa že vsak mesec izide približno
190.000	izvodov teh časopisov. Slovenska podjetja dajejo letno že več kot 200 milijonov din sredstev, da omogočajo njihovo redno izhajanje.
Ob okrajnih revijah igralskih amaterskih skupin
REPERTOAR:
prav dober
- od klasike do sodobnih del
Gledališka amaterska dejavnost letošnje sezone je bila po svojem obsegu še večja od lanske. Medtem, ko je v pripravah na občinske, okrajne in republiško revijo sodelovalo lani 156 gledaliških skupin, se je to število letos približalo že 170 uprizoritvam. Repertoar igranih del je v nekem smislu letos tudi še boljši od lanskega: lani smo lahko opazili, da so skupine zelo posegale tudi po zahtevnih tekstih, ki so jih uprizarjale naše poklicne gledališke hiše, kar pa je včasih bil zanje le prehud zalogaj. Letos se zdi, so imeli srečnejšo roko, pa čeprav so posegli od klasike do sodobnih del, vendar malce bolj previdno, glede na svoje zmogljivosti. Zanimivo je, da je množično uprizarjanje letos doživela Marinčeva komedija »Poročil se bom s svojo ženo«, čeprav to njena kvaliteta povsem seveda ne opravičuje. Tudi mladinski odri so letos veliko igrali, zlasti ob novem letu, le da nekatera naša društva niso mladinsko dramatiko vedno tudi obravnavala kot enakovredno področje gledališke ama-
POD VPRAŠAJEM
lllllll!l!lllll!llllllllllll!llll!l!lllllll!llll!lll!!!l!lllllllll!IIIIIIIHIIII!ll!!l!l
Reprodukcije na diapozitivih?
Pomanjkanje pripomočkov za likovno vzgojo
Razgovori o estetski vzgoji posegajo zadnje čase vse pogosteje tudi na likovno področje. V Istem času, ko likovnemu pouku v šolah po mačehovsko odmerjajo čas, se kažejo nove sile — predvsem v okviru klubske dejavnosti — ki iščejo poti in oblik za uveljavljanje likovne vzgoje odraslih. Med številnimi poslovnimi in profesionalnimi partnerji zavzema v zadnjem času pomembnejšo vlogo tudi Zveza Svobod in prosvetnih društev Slovenije, ki pripravlja za svoje člane razgovore, razstave in publikacije s področja likovnih umetnosti, za organizacijske enote pa posvetovanja, seminarje in okvirne načrte dela.
Seveda je uspeh takih in podobnih prizadevanj v dobršni meri odvisen od ustreznih strokovnjakov in študijskih pripomočkov. Slednjih primanjkuje celo za šolsko rabo in za slikarstvo ogreti šolnik ne najde v oddelku za učila Državne založbe niti ene same samcate reprodukcije slovenskega slikarja. Kljub povedanemu pa se stvari obračajo na bolje. Menda zlepa ne bodo dohiteli zagrebških založniških hiš, ki so nas pre-
hitele za vrsto let, vendar so prizadevanja Prešernove družbe, ki izdaja reprodukcije slovenskih slikarjev za svoje člane, Cankarjeve založbe z internimi razstavami in Mladinske knjige z vrsto novih likovnih publikacij, že očitna.
Usmerjevalci likovne vzgoje pogrešajo predvsem kvalitetne reprodukcije slikarskih mojstrov na diapozitivih; lete izdeluje pri nas Sava film, vendar v preskromnem številu, da bi mogle bistveno vplivati na popularizacijo likovnih umetnosti med našimi ljudmi. Najmočnejši proizvajalec diafilmov v državi ZORA FILM iz Zagreba na naš trg še ni prodrl; delno zavoljo okornosti knjigotržcev, delno zavoljo slabo reproduciranih barv.
Problem se tedaj zastavlja v takile luči: potrošnikov za likovne proizvode ne manjka, vodstva klubov z veseljem vključujejo likovne teme v svoj program, predavatelji so delavoljni; bodo slovenske založbe in knjigarne našle pogum ter denar, da uvrstijo diafilme V svoje proizvode in prodajne načrte?
D. T.
terske dejavnosti, saj bi na tem področju v pogledu kvalitete morali še marsikaj storiti. Vsekakor smo se mladinski dramski dejavnosti premalo približali, zato ker živi mnogokrat izven društev, čeprav lahko tudi ugotavljamo, da bo vendarle skoraj vsaka Okrajna revija zastopana tudi z vzajeno mladinsko gledališko skupino. Od klubskih večerov bo na okrajni mariborski reviji zastopan večer, pod naslovom »Atomski vek« v izvedbi mladinskega kulturno-umetniškega društva »Ivan Cankar« z II. mariborske gimnazije.
Celjski okraj je že imel v dneh od 5.—8. aprila svojo okrajno revijo v Gornjem gradu. Kraj, ki ima le občasne kino predstave, kjer televizijski ekran v naselje še ničesar ne prinaša, saj nimajoRelejne postaje, je s svojimi 980 prebivalci zelo lepo sprejel ta kulturni dogodek. Zlasti predstavi celjskega Delavskega odra »Hlapec Jernej« in »Samorastnikov« v uprizoritvi domačinov sta bili nenavadno številno obiskani. Po 550 ljudi, torej več kot polovico vseh prebivalcev, seveda pa so prihajali na predstave tudi ljudje iz oddaljenih okoliških krajev. Na reviji v Gornjem gradu je bilo šest predstav. Poleg omenjenih dveh še predstava Sartrovih »Nepokopanih mrtvecev« v uprizoritvi Velenjčanov, »Mišelovka« Agathe Christie v uprizoritvi celjskih učiteljiščnikov, »Rdeča kapica« v uprizoritvi učencev osemletke iz Zreč ter Marinčeve komedije »Poročil se bom s svojo ženo« v uprizoritvi skupine iz Nove Štifte. Naj povemo še to, da se je za celjsko revijo prijavilo 14 skupin.
Mariborski okraj ima v teh dneh svojo revijo v Ptuju. Doslej so imeli več občinskih revij, v Ptuju pa bodo pokazali sedem predstav. Med njimi bomo po premoru zopet videli Mežičane v predstavi Kleistovega »Razbitega vrča«, nova skupina, ki je doslej še nismo srečali na okrajni reviji pa je šentiljska, ki se bo predstavila z »Dnevnikom Ane Frank«. V teh dneh si bo žirija republiške revije ogledala tudi nekaj predstav v Logatcu, na Vrhniki, v Kočevju in Trbovljah, ki jih je izbral dramski sosvet ljubljanskega okraja. Med njimi sta prvič v okrajnem izboru »Mali oder« iz Ljubljane, ki bo imel v Kočevju predstavo Molierovega »Namišljenega bolnika«, ter skupina prosvetnega društva Tmovo-Ljubljana, ki bo na Vrhniki dala predstavo Makarenka »Začenjamo živeti«. Novomeščani bodo imeli okrajno revijo v Vidmu. Med petimi predstavami se bodo prvič na okrajni reviji predstavili amaterji iz Kostanjevice z Tymeierjevo dramo »Mladost pred sodiščem«. Kranjski okraj doslej še ni izbral svojih predstav, prijavilo pa se je 17 skupin. Novogoriški okraj ne bo imel okrajne revije, v koprskem pa si je okrajna žirija ogledala osem predstav, od katerih pa po njihovem mnenju ni nobena dovolj kvalitetna, da bi prišla v poštev za republiško revijo, čeprav je treba priznati, da repertoar njihovih 13 prijavljenih skupin vendarle ni bil slab, obratno, lahko so z njim kar zadovoljni.
Peta republiška revija igralskih skupin v Novem mestu bo od 20.—27. maja, seveda če bo žirija izbrala vsaj pet skupin, kakor določajo propozicije. S. G.
Občni zbor slovenskih filmskih delavcev: M RELACIJI LASTNIH IN DRUŽBENIH NALOG IN ODGOVORNOSTI DO DOMAČEGA FILMA
JASNOST IN PERSPEKTIVNOST
- dva imperativa slovenske filmske proizvodnje
v popolnosti, da ima naša distribucija
•Delu«. Medtem, ko sta zvezni
pravah v

,I* ' *

Dvanajsti redni letni občni zbor Društva slovenskih filmskih delavcev je dokaj izrazito pokazal novo kvaliteto: nič več ozko, rekla bi cehovsko zastavljenih razprav, kakršnih smo bili vajeni v preteklosti. Morda so tisti, ki jim plašnice še vedno zastirajo pogled na celovitost slovenske, danes izredno aktualne in razgibane filmske problematike, ostali zunaj, za durmi tega društvenega in obenem sindikalnega letnega dogovora. Morda so bili tudi prisotni, a onemeli spričo tehtnosti razprave, ki je iskala odgovorov na relaciji lastnih nalog in odgovornosti in družbe do domačega filma. Menim, da je uvodoma to potrebno poudariti v priznanje tistim, ki so se polno angažirali za to, da bi tudi ta občni zbor čim več prispeval k danes široko družbeno zastavljenim razpravam o slovenskem filmu.
Obsežna in vsestrana razprava ter uvodni referat predsednika Štiglica so pogumno spregovorili o vzrokih, ki so v preteklosti pogojili slovensko filmsko proizvodnjo, takšno, kakršna je pač bila — in glede kvalitete ni treba nikomur zardevati —; o položaju slovenskega filma, kakršnega lahko pričakujemo ob decentraliziranem filmskem fondu — več perspektivnejše jasnosti; ter o nalogah društva filmskih delavcev v zvezi s tem— studiozneje spremljanje umetniških in gospodarskih uspehov na področju domačega filma. Vendarle je treba že uvodoma povedati, kateri je bil tisti zaključni akord, ki je izzvenel najglasneje.
Filmski delavci upravičeno pričakujejo, da bo družba preko upravnega odbora republiškega filmskega fonda znala uveljaviti jasno in perspektivno nacionalno filmsko proizvodno politiko, glede na potrebe in interese družbe, glede kulturnih kapacitet, in seveda ne nazadnje glede na obseg filmske proizvodnje z ozirom na ekonomske zmogljivosti družbe. Že v številnih predčasnih društvenih razpravah so filmski delavci obravnavali principe, za katere smatrajo, da bi jih družba preko upravnega odbora filmskega fonda morala uveljavljati. Poglejmo samo nekatera njihova bistvena priporočila: Republiški filmski fond naj bi delil večji del sredstev glede na obisk predstav posameznega domačega filma, z manjšim delom sredstev pa naj bi še posebej podprl filme z večjo idejno oziroma umetniško vrednostjo, oziroma tiste filme, ki bi upravičeno terjali pri realizaciji več sredstev. Čeprav filmski delavci vedo, da centralizirani fond v celoti ne bo bistveno presegel sredstev, ki jih je skupnost n. pr. lani dala za slovensko filmsko proizvodnjo (ca. 200 milijonov), pa bo to vendarle sigurna vsota, na osnovi katere bi moral temeljiti plan vsakoletne filmske proizvodnje, po obsegu, žanrih, kvaliteti itd. Smatrajo tudi, naj bi sredstva iz fonda zagotovila filmsko realizacijo brez normalnega rizika. Iniciativa za repertoar pri producentih, podjetjih ali skupinah seveda s tem ne bi smela odpasti. Nasprotno, saj bi oni Predlagali svoje načrte upravnemu odboru. Pač pa bi s tem odmrla funkcija filmskih svetov kot družbenih organov pri producentskih hišah. Upravni odboi filmskega fonda, ki bj razporejal in Usmerjal družbena sredstva za filmsko Proizvodnjo, ne bi smel s temi sredstvi Prikrivati visokih, neupravičenih režij
•Jakopičev paviljon in
•Perzijske miniature«.
ali reševati izgubljene kredite, izgubljene producente itd. Vsakoletni načrt skupne slovenske filmske proizvodnje naj bi imel tudi prioriteto pri tehnični bazi, saj bi bilo najemanje uslug lahko ob taki repertoarni politiki pravočasno in bi odvišne kapacitete še vedno lahko tehnična baza odprodala inozemskim partnerjem. Seveda pa bi ti viri zaslužka morali služiti nabavi nove tehnične opreme.
Že teh nekaj sugestij kažf, da verjetno doslej ni bil osnovni problem slovenske filmske proizvodnje in njegove nekajmesečne stagnacije zgolj in predvsem repertoarna politika posameznih proizvodnih hiš, sama po sebi — vtis, ki smo ga lahko dobili po zadnjih raz-
filmski fond in organizacija ekonomskih enot v merilu jugoslovanske filmske proizvodnje spodbujala predvsem komercialno proizvodnjo oziroma iskanje notranjih rezerv, a v korist stimulativ-nejše delitve osebnih dohodkov, ne pa pocenitve filma, so slovenski filmski delavci te pojave kritično ocenjevali in smatrali, da v tem ni pravi izhod. Ce n. pr. žirija, ki ima mandat družbe, daje priznanje filmom za njihovo umetniško vrednost in družbeno pomembnost, a tega dodatno ne stimulira, je v tem nekaj licemernega, kar je treba obsoditi. Toda zaradi tega filmska proizvodnja ne bi smela biti ogrožena v svoji osnovi.
Z vidika sprememb, ki jih bo lahko prinesel nov decentraliziran filmski fond, pa filmski delavci danes razpravljajo o svojih problemih dokaj ostro. N. pr.: Domači film je zaščiten, pravijo, 10 ”/o repertoarja kinematografov mora biti dodeljenih njemu. V perspektivi naj bi bilo to celo 25 °/o. Ali lahko nekdo administrativno diktira tako perspektivo, se sprašujejo filmski delavci, če pa vemo, da bo ekonomska zmogljivost diktirala ta tempo?
Ali so filmske ekonomske enote prave ekonomske enote, če ne soodločajo pri repertoarni politiki? Če filmski delavci — razen pri Viba filmu, ki ga
sta pripravila razstavo reprodukcij
iz Izpahana (1649—172?) z na-
upravljajo filmski ustvarjalci sami — niso vključeni v samoupravni mehanizem? A prav primer Vibe filma kaže, da gospodarijo skrbno, da imajo najnižje režijske stroške, da so do gospodarjenja svojih ekip zelo kritični, da se pri njih ljudje že nekaj let usposabljajo za odgovorne funkcije v mehanizmu samouprave, da ima podjetje danes zdravo kreditno sposobnost itd.
In o iskanju notranjih rezerv? Res je, da imata danes Viba film in Triglav film komaj ca. 45 administrativnih moči, medtem ko jih n. pr. eno samo podjetje v Beogradu zaposluje ca. 150. Res je, da danes pri Vibi filmski ustvarjalci s 35 "/o honorarja sodelujejo pri riziku. Res je, da je tehnična baza izkoriščena
razmeroma najkvalitetnejši repertoar. Mimo tega so nekateri v razpravi. ugotovili tudi, da so možnosti nadaljnjega Iskanja notranjih rezerv, n. pr. izredno visoke cene uslug tehnične baze — saj le-te predstavljajo glavni strošek filma — ki so ali niso ekonomske; dalje, paralelno z nadaljnjim krčenjem, pametnim seveda, administrativnega kadra (Viba to možnost povsem dokazuje) ugotavljati, koliko mest v filmskih ekipah je res nujno potrebnih; ali so velike ekipe pri snemanju kratkih filmov povsem upravičene itd.
To vprašanje pa se navezuje na problem, kj so ga filmski delavci zelo odločno postavili: kadar bo znan obseg železnega repertoarja naše nacionalne filmske proizvodnje, na kaj lahko računamo? Verjetno na obseg, ki bo zajel 3 do 4 celovečerne filme, 10 do 15 kratkih filmov, 6 lutkovnih itd. Če bo temu tako, in danes že vse kaže na približno takšen obseg proizvodnje, potem ob skrbnem gospodarjenju, iskanju notranjih rezerv, vsi filmski delavci (102 člana društva in ca. 20 filmskih delavcev izven društva), gotovo ne bodo imeli dovolj dela. In če bo to tudi perspektivni obseg filmske proizvodnje, potem bo morala družba enkrat jasno in odločno to povedati. Društvo samo seveda ne more opraviti selekcije (čeprav bi lahko pri sprejemanju novih članov verjetno že zdaj bolj zaostrilo kriterije za sprejem!), ta bo morala biti naravna, skozi proizvodni proces, v konkurenci kvalitete itd. Podobno se zastavlja vprašanje za kader v tehnični bazi: danes je obdobje konjunkture, naraščanja naročil tehničnih uslug iz inozemstva. A ko bo to obdobje mimo — in to se lahko hitro zgodi, — bo tudi tu problem polne zaposlitve ljudi. A če bo znan obseg sedanje in perspektivne slovenske filmske proizvodnje, bodo lahko producenti filmske delavce angažirali za daljše obdobje, ostali pa bodo morali svoje kulturne kapacitete usmeriti na druga področja. Slišali smo mnenje, da za obseg omenjene proizvodnje zadostuje komaj polovica ljudi, ki se danes ukvarjajo pri nas z filmom. Zato tudi tako pogosto gostujejo v drugih republikah. V razpravi je bila poudarjena tudi misel, da pomeni statut filmskega delavca v svobodnem poklicu pravzaprav beg od selekcije, ki pa bi jo glede na omejene potrebe morali storiti. Prav je, da so tudi ta pereč problem filmski delavci pogumno odkrili.
Društvo filmskih delavcev, ki bo tudi vnaprej v sebi združevalo sindikalno organizacijo, naj bi vanjo vključilo tudi vse filmske delavce v svobodnem poklicu in jim tako dalo možnost, da se polno angažirajo pri reševanju celotne problematike na Slovenskem. Formirali bodo tudi delovne skupine, ki naj bi v bodoče iskale za različna odprta vprašanja slovenske filmske proizvodnje najboljša in najbolj zadovoljiva stališča GAŠPERŠIČ SONJA
Dom JLA v Ljubljani Na sliki; Stensko slikarstvo slovom »Počitek pod drevesom«
V Narodnem muzeju v Ljubljani je te dni odprta mednarodna razstava »Umetnost alpskih Ilirov in Venetov«. Na sliki: detajl stene sarkofaga iz Zapoložja pri fiihaču (razstavlja Pokrajinski muzej iz Sarajeva)
•' ocene
informacije
Pikro zabavni Shaw
Ameriški
film
HUDIČEV
UČENEC
Delo angleškega dramatika Bernarda Shawa »Hudičev učenec« sodi v železni repertoar svetovnih gledaliških hiš in je s svojo jedkostjo in ostrino bistrilo melodramsko vzdušje marsikaterega gledališča. Ameriški filmski producenti so si od dela obetali uspeh celo na filmskem platnu. In prav so predvidevali, kajti znali so Shavoovo dramsko osnovo dokaj duhovito prikrojiti svojemu okusu in ciljem, kaj pa bi na vse to dejal pokojni dramatik, je drugo vprašanje.
Delu ni moči oporekati vrednosti, saj ima solidno vsebinsko osnovo in, kot kaže, še dokaj spretnega režiserja. Posebno poglavje je izbira igralcev, ki že s svojimi imeni zagotavljajo delni uspeh. Tu gre za junake angleškega in ameriškega filmskega sveta: Laurenca Oliviera, Kirka Douglasa in Burta L ancastra. Sleherni izmed njih je skušal delu dati nekaj svojega, ne da bi pri tem bistveno krnil jedro Shauoovega dramske-
ga konflikta in ostrine besedne igre, ki je osnovna značilnost dela. Shaw je tudi na filmskem platnu poln hudomušne zbadljivosti in pikrosti, s katerima vodi angleške kolonizatorje po ameriških pokrajinah in jih dokončno uniči. Oporeka človek lahko zaključnemu happy endu, nad katerim bi se tudi Shaw brez dvoma grdo obregnil. Ta je namreč povzročil, da je delo izgubilo na vsebinski resnosti in je bolj komedijski spektakel kakor pretresljiva revolucionarna drama. Pa najsi bo že tako ali drugače, delo si je vredno ogledati, saj se človek ob vseh osvajalskih grozljivostih lahko sladko nasmeje Sha-wu, ki je preko glavnega junaka v osebi Kirka Douglasa še posebno prepričljivo zgovoren, medtem ko je Burt Lancaster spet spreten akrobat, Laurence Olivier pa eleganten vojak. Posrečena je tudi kombinacija z risanimi maketami, ki daje delu še posebno komičen prizvok.	I. B.
Edinstvena razstava
Velika razstava v Narodnem muzeju v Ljubljani nas popelje nekaj tisoč let nazaj v čase pred našim štetjem, ko so na našem ozemlju živeli Iliri in Veneti.
V srednjem Podonavju se je izoblikovala na prehodu iz prvega v drugo tisočletje pred našim štetjem kultura grobišč, ki je osnova tudi kasnejši »situlski«, imenovani tako po najlepšem in najbogateje okrašenem predmetu, tako imenovani situli. Ta nastopa med najdbami okoli leta 600 in je posoda za vino iz tolčene pločevine, na kateri so mojstrsko upodobljeni v več pasovih prizori z lova, boja, zabave ob vinu in podobno. Naš ponos je »situla« iz Vač pri Liliji, ki je razstavljena poleg situl iz drugih pokrajin in dežel, saj so pri razstavi složno sodelovali razni jugoslovanski, italijanski in avstrijski muzeji, ki hranijo najdbe iz številnih grobišč v območju vzhodnih Alp. Na naših tleh so posebno znani kraji po teh najdbah v okolici Stične, Magdalenske gore, Vačah, Kobaridu in Mostu na Soči. Tam so grobišča ih velikanske gomile, tako v Stični po 64 m v premeru in po 7 m visoko
Umetnost alpskih Ilirov in Venetov
!
c?
$
i
:*
!
i
i
K
a
*
•<z
nasute, v njih pokopani mrtveci pa so dobili ob pokopu s seboj okrasje, bogato okrašeno obleko, posodo, orožje ... Naši in tuji arheologi so te predmete dobesedno izkopali iz zemlje. Ta umetnost je prazgodovinska po izdelavi in mišljenju, toda v njej že čutimo klasične vzore in težnje.
Omembe vredna je postavitev in prezentacija te-ga gradiva v' Narodnem muzeju, ki je za to priliko prenovil nekatere svoje prostore in iz prahu zapuščenosti se je pokazala pravzaprav čudovito privlačna notranjščina s svečanim razpoloženjem v avli in na stopnišču z znanimi plastikami ženskih figur. Predmeti so razstavljeni v modernih vitrinah, uvodni del razstave s kartami in fotopovečavami je uspel, poglavje za sebe pa je gotovo način, kako so razstavljene situle in okrasni predmeti in res odlično predstavljena gomila pri Stični in grob z obleko in zlatim okrasjem, najdenim v njem. Nekaj superlativov, ki pa so gotovo zasluženi ob tej razstavi, edinstveni te vrste in mednarodno pomembni.
F, Z.
Novo in potrebno
Ni dolgo tega, kar smo v zornosti. Ob pomoči Ijub-enem naših časopisov (šele!) Ijanske Akademije za glas-prebrali novici o ustanovit- bo so mladi komponisti pri-vi Centra za novu muziku v redili 12. aprila v njenih Opatiji ter Študija za eks- prostorih svoje prve Razgo-perimentalnu muziku v vore o sodobni glasbi. Na-
Beogradu ... in se ob njiju znova vprašali, kje pravzaprav smo in kam bi čim-prej morali. Ne da bi bila dobra sleherna moda, ki se je slučajno domislijo taki ali drugačni modernisti na Zapadu — moramo pa držati s časom, korak, poznati je treba sleherno novost in pravočasno izluščiti sleherno dobro zrno. Kultura, ki zaostaja, je na nevarni poti. — Toda koliko jih je med nami, ki lahko in tudi res zavestno pa kritično motrijo dogodke? Katera ustanova ali organ je (predvsem finančno) poklican ustvarjati zapletene in — kar priznajmo — drage tehnične pogoje za take eksperimente? — Žalostna je resnica, da smo si zadnja leta privoščili zaostajanje ne samq za evropskim, ampak, vse kaže, tudi za jugoslovanskim razvojem.
Zato je ideja skladateljske skupine »Pro mušica viva« vredna resnične po-
men je jasen: če že ne moremo pravi čas dohajati evropskih dogodkov, spoznajmo vsaj v najbolj splošnem orisu njihove osnovne značilnosti in usmerjenost. Za živ kulturni krog so take informacije — čeprav še tako skromne — neprecenljive vrednosti, v našem primeru pa so ta čas sploh edina vez z »novo« glasbo.
Spored prvega večera je bil pester in zelo zanimiv. Ivo Petrič nam je s pomočjo magnetofonskih posnetkov orisal temeljne poteze elektronske glasbe, Jakob Jež pa je s sopranistko Olgo Ježevo in baritonistom Samom. Vremšakom izvedel dotlej še neznane Kogojeve samospeve. Skladatelj jih je napisal večidel tik pred izbruhom svoje tragične bolezni; nekateri med njimi sodijo gotovo v sam vrh njegove ustvarjalnosti. Kakei dolgo bodo še čakali založnika?	B. L.
Skupina
PRO
MUSIČA
VIVA
F^
3

~Vf
k v



KOSTA NAGY: BOSANSKA KRAJINA 1942
V osvobojenem Bihačn
Prebivalci Krajine so poskrbeli za čimbolj topel in tovariški sprejem borcev iz drugih krajev naše domovine, posebno ranjencev, za katere smo pripravili bolnišnice na Grmeču, okoli Petrovca in v Drva n j. V skladiščih smo imeli polno hrane. Lačne in utrujene tovariše sta čakala pšenični kruh in toplo ležišče. Ponosni smo bili na ljudstvo Krajine in na njegove bratske usluge. Ranjeni borci proletarskih enot so prebivalcem Krajine obljubljali, da se bodo zagotovo oddolžili za njihovo gostoljubje.
Na Cincaru sta nas razen Tita sprejela še Aleksander Rankovič in Ivan Milutinovič. Tovarišu Titu sem raportiral. Kot vedno, se je vrhovni komandant predvsem zanimal za borce in za ljudstvo. Vsi tovariši so bili zelo pozorni, kakšne so razmer v Krajini, mi pa smo spet , občutili velik pomen Titovega prihoda in Vrhovnega štaba na naše območje. Jasno je bilo, da se bo osvobodilni boj zdaj še bolj razmahnil.
TAKTIKA MIŠNICE
Tovariš Tito je našemu operativnemu štabu za Bosansko Krajino razložil nove naloge. Ker smo dan prej osvobodili Ključ in Sansko dolino, je bilo potrebno razširiti, osvobojeno ozemlje z napadom na Mrko-njič grad, razbiti četnike na Manjači in ugotoviti možnosti in pogoje za osvoboditev Jajca. Potlej je bilo treba povezati vso osvobojeno ozemlje v kompaktno celoto, partizanske odrede formirati v brigade: drugo in tretjo, potem pa še četrto, peto in šesto. S takšnimi nalogami smo odšli iz Vrhovnega štaba na Cincaru.
Nekaj dni pozneje je naša vojska napadla Kupres. Nasprotoval bi temu napadu, če bi
imel priložnosti izraziti svoje mišljenje, kajti dobro sem spoznal utrdbe v tem mestu, ki je bil polno ustašev. Utrjeno mesto ni bilo lahko napadati. V takšnih bojih je bilo treba posebne taktike. Značilno za to taktiko pri nas bi bilo tole: ko smo mesto obkolili, smo kljub temu sovražniku pustili neko možnost za beg. Kajti, če ne bi tega storili, je bil sovražnik prisiljen braniti se. Ko pa smo mu nakazali možnost, da beži, se nasprotniki niso bili z vsemi silami, kajti vedno in vselej so računali na to, da se lahko umaknejo. Človek je človek; ko ne more več zdržati, misli, kako bi se rešil.
To je bila naša borbena taktika. Ko so nas drugi komandanti vprašali, zakaj puščamo te »luknje«, in dajemo sovražniku možnosti, da se umakne, smo jim razložili, da gre za našo »mišnico«, kajti vselej smo organizirali zasedo, ki je te begunce čakala in jih uničevala. To taktiko smo ubrali tudi, ko smo osvajali Jajce.
V boju za Kupres je padel tudi heroj Sima Šolaja. Zelo me je prizadelo, ko sem slišal to novico, kajti bila sva velika prijatelja. Ko se je prva kraj iška brigada borila za osvoboditev Kupresa, je štela 1.200 ljudi. Dobro je bila oborožena tudi s topovi, minometalci in mitraljezi. Tem borcem je bilo všeč, če so imeli veliko orožja. Na primer, kadar so defilirali, so mitraljeze vselej nosili na -tisti strani, v katero so gledali na povelje »Pozdrav!« Tako je bilo videti, da vsa brigada nos; mitraljeze. Zelo sem cenil kraji-ške borce. To so zelo skromni ljudje. Med njimi je bilo precej narodnih herojev: Šplaja, Mečeva, Ranko Šipka, Kolondič. Vsi so padli kot heroji, bili pa so skromni kot dekleta. Vendar
Tovarna glinice in aluminija
»BORIS
KIDRIČ«
KIDRIČEVO
Proizvajamo:
© surovi aluminij v valj tuniških formatih in ingotih
© kalcinirano glinico M203
© katran in
• mešanice fenola
Telefon:
Maribor 23-12, 27-69 Kidričevo 2-10 IELEX: Kidričevo 033-lb POŠTA: Kidričevo ŽELEZNIŠKA POSTAJA: Kidričevo
Obenem pošiljamo borbene pozdrave vsem delovnim kolektivom z željo, da bi proslavili veliki praznik 1. maj z novimi delovnimi zmagami.
kakor so bili mirni kot ljudje, v boju so bili junaški. Trmasto so napadli in se hrabro borili. Solaja, je bil velik junak. Vendar, kadar ni bil v boju, niti pomisliti ni bilo moč, da je ta človek pripravljen tako hrabro j utišati na sovražnika. Napadi teh borcev so venčani s slavo. Kadar jurišajo, vpijejo in vriskajo, kadar ponoči napadejo, so strah za sovražnika.
RAZPETI LASJE DEKLET
Mesta smo običajno napadali ponoči po 11. uri. V Bosanski Krajini je običaj, da ljudstvo pred bojem obdari borce. Ko so se borili zbrani za napad, so prišle njihove družine, dekleta pa so jim nudila razne jedi. Ljudstvo se je tedaj obleklo v slavnostne obleke, kot da bi se pripravilo na neki praznik. Nastalo je pravo ljudsko veselje in nikoli se ni zgodilo, da bi sovražnik vedel' za te mitinge.
Dekleta, ki, so imela fante v naših odredih, so običajno tedaj pred bojem razpletle lase, To je že star običaj iz turških časov, ki pomaga borcem, da se jim v boju ne zapletajo noge in da ne izgubijo poti. Zato so vsa dekleta, pa tudi žene in matere, prišle na te mitinge z razpletenimi lasmi. Borci so peli in plesali vse do 11. ure. Potem so odšli v boj.
PO JUNAŠKI SMRTI POSTAL ČLAN PARTIJE
Tri dni po srečanju s tovarišem Titom na Cincaru, sem bil spet pri njem. Razen drugih dolžnosti sem moral obvestiti Vrhovnega komandanta o smrti legendarnega junaka Krajine Sime Solaja. Dotlej sem tovarišu Titu vedno prinašal vesele novice. Tokrat sem prinesel novico o padlem tovarišu, o padlem borcu, ki sem ga imel zelo rad in o katerem je Krajina, še ko je živel, pela pesmi. Tovariš Tito zelo ljubi ljudi. V vojni so izgube nujne, pa vendar režejo v srce. Po glasu, obnašanju in besedah je Tito čutil, da se v meni nekaj dogaja. Odganjal sem besede, da bi mu povedal. Vendar sem moral.
— Na’ BI a goju serh bfl. sem rekel. Boj za Kupres je zelo hud. Izgube imamo. Tudi Solaja je padel, se s težavo povedal.
Nekaj minut je vladala popolna tišina.
— Ali je bil Sima član Partije^ me je vprašal Tito.
— Ne, kandidat, sem mu pojasnil.
— Padel je kot komunist, je rekel Tito.
Sime Solaja, veliki junak iz ljudstva, je padel za revolucijo in postal član Partije po svoji junaški smrti z odločitvijo generalnega sekretarja Partije. Veliko število naših borcev in prihod Vrhovnega štaba v Krajino je še bolj razvnel vstajo. Ne samo v Krajini, Dalmaciji, Liki, temveč tudi v drugih krajih. Po našem napadu na Mr-
ZABELEŽENO
konjič grad, je sovražnik iz smeri Banja Luka začel ofenzivo, vendar so jo uspeli razbiti. Po tem smo napadli Jajce in ga osvobodili.
Naš štab je bil na Grmeču. Nihče ga nikoli ni izdal. Bili smo v gozdu in nikoli nas niso našli, da bi nas bombardirali. To je še en dokaz o velikem zaupanju ljudstva.
OSVOBODITEV BIHACA
V tem času so me spet poklicali k Titu. Bil je v Bosanskem Petrovcu z Vrhovnim štabom. Tito mi je tedaj rekel, da pripravljajo prvo zasedanje AVNOJ in da bi bilo prav, če osvobodimo kakšno večje mesto, lyer bi to z.asedanje bilo. Sklenili smo, naj bi to bil Bihač. To mesto je bilo središče prometnih zvez, ki vodijo v Liko, Dalmacijo, Bosno in Kordun in je imel v tistem položaju prvorazredni strateški pomen. Če bi ga osvobodili, bi krepko povezali vsa ta ozemlja v kompaktno celoto. Kot ustaško oporišče je Bihač sekal snop vseh komunikacij med našim prostranim osvobojenim ozemljem. Potrebno je bilo izbiti ta klin, očistiti ta sedež ustaške velike županije, zloglasnega ljudskega krvo-loka Ljube Kvaternika, ki je prav tiste dni pripravljal v Bi-haču razen že tako močne posadke, še ustaško črno legijo.
To je bila največja operacija, v kateri so sodelovale v glavnem vse krajiške in nekaj hrvat-skih brigad iz smeri liškega Petrovega sela in proti Cazinu. Bili smo povezani s partijsko organizacijo v Bihaču in z nekaterimi domobrani, ki so nam poslali podatke o položaju. Mesto je bilo polno orožja, ki bi ga morala prevzeti' ustaška črna legija. Mi smo bili pripravljeni za to akcijo. Dobro smo bili oboroženi. Imeli smo topništvo, havbice, italijanske metalce plamena in odlične telefonske zveze.
VSAKO URO POROČILO VRHOVNEMU KOMANDANTU
Napadli smo ponoči v klinih. Boj je bil hud. Tovariš Tito se je ves čas zanimal za operacijo. Živo se spominjam številnih podrobnosti v izdelavi plana napada. Vrhovni komandant je obravnaval celo podrobnosti in točno določal smer, v kateri mora določena enota izvršiti napad. Kurir tovariša Tita je vsako uro prihajal v naš štab, da bi prejel nove podatke o boju. Prvo naše poročilo Titu je bilo, da so enote obkolile mesto in da se napad odvija po načrtu.
V naši deželi se je mudil kot gost državnega sekretarja za zunanje zadeve zunanji minister SZ Andrej Gromiko. številne ankete novinarjev po središčih najbolj živahne zunanjepolitične dejavnosti kažejo, da je Andrej Gromiko eden izmed najbolj aktivnih v zunanjepolitični areni. Ob neki priložnosti je rekel: »Jaz sem samo uradnik.« Tisti, ki spremljajo njegovo pot in pišejo njegov življenjepis potrjujejo: Skromen je in molčeč. Znanci in prijatelji pa so k temu pripisali še stavek: Molčeč, to še ne pomeni brez humorja. Humor je pravzaprav sol diplomacije. Diplomacija pa je obrt, ki jo je Andrej Gromiko spoznal do jedra v vseh odtenkih in zahtevah in zna hoditi, kot je potrebno po mednarodnem parketu. Odkar je diplomat, to pa je že 22 let, je 53-letni minister za zunanje zadeve Sovjetske zveze prebival okrog 14 let na različnih dolžnostih v tujini in samo okrog 8 let v domovini.
Spoznal je \Vashington, Potsdam, San Francisco, London, New York.
Minister, o katerem se precej govori, posebno zato, ker ga je začel na začetku letošnjega leta redno obiskovati ameriški veleposlanik v Moskvi Thompson zaradi Berlina in Nemčije, je začel delati v ministrstvu, ki ga zdaj vodi, leta 1939. Tedaj je končal kmetijski institut, in sicer v rojstnem mestu Minsku in ekonomski institut »Lenin« v Moskvi. Kratek čas je bil načelnik oddelka za Ameriko, potem pa so 30-Ietnega Andreja Gromika poslali tik pred vojno v VVashington, kjer je bil svetnik veleposlaništva, odpravnik poslov in od 1943 do 1946 veleposlanik v ZDA.
Ker je bil zelo tesno povezan s sedanjo sovjetsko misijo za nabave v ZDA in zelo dobro seznanjen o ameriško-sovjetskih političnih odnosih, je zaslužen za ustvarjanje prijateljskih vezi med zavezniki, pa je zato mladi sovjetski diplomat dosegel veliko reputacijo in hitro napredoval. Sodeloval je pri ustanovitvi UNRRA, na konferenci v Teheranu, Jalti in Potsdamu, pri ustanovitvi OZN v San Franciscu in kot član sovjetske delegacije na zasedanjih Generalne skupščine v Londonu in New Yorku.
• • • | •
njiju zdaj
največ slišimo
Od 1946.' je bil stalni predstavnik SZ v Varnostnem svetu (do 1948) in poslanec Vrhovnega sovjeta. Leta 1949 je postal prvi namestnik ministra za zunanje zadeve. Po tem je bil nekaj časa veleposlanik v Londonu, pa je brž spet postal namestnik, dokler ni februarja 1957 postal minister za zunanje zadeve.
Preden je dopotoval v Beograd, je bil v Ženevi, kjer je Andrej Gromiko.za zaprtimi vrati vodil dolge razgovore s šefom State Departmenta Ruskom — največkrat brez tolmača.
Pravijo, da predsednik francoske republike zelo visoko ceni: organizacijski talent, znanje in diskretnost, posebno pa nasvete tega tehnika z intelektualnimi težnjami. Zato je Georgesu Pompidou ju uspelo, da je naposled iz anonimnosti direktorja kabineta, konspirativnega posredovalca in najvišjega bančnega uradnika prišel na živahno politično sceno Pete republike. Njegovo ime zadnje dni sploh ne izgine s prvih strani francoskih časnikov.
Skrivnost je prav v tem, da ta - skrivnostni človek, čigar osnovna značilnost sta absolutna diskretnost in čuvanje vseh skrivnosti »kot da so zaprte V trezorjih njegove banke«, ni samo tisto, kar formalno je, generalni direktor bančne hiše Rotschild v Parizu, temveč je tudi tisto, kar je v resnici: eden od majhnega števila ljudi, ki se jim šef države takoj javi po telefonu, intimen zaupnik in svetnik šefa Pete republike še iz časov, ko. je bil de Ganile predsednik, Pompidou pa direktor njegovega kabineta.
»Politik šem in jaz sem,« pravijo, da je rekel de Gaulle. »Potreben mi je strokovnjak!« Pompidou to je. Posebej še v položaju, v katerem je zdaj njegova dežela in njen vodja. Alžirske probleme dobro pozna, še bolj mogoče saharske, saj je kot bivši administrator koncerna, ki črpa nafto v tej puščavi, marsikaj spoznal in ugotovil. Bančnik, ki je v prostem času napisal antologijo francoske književnosti, je svetoval svojemu prijatelju de Gaullu, naj Francija prekine z alžirskimi hipotekami, ki vsekakor ovirajo politiko in politike. Kot naslednik Michela Debreja ima 53-letni Georges Pompidou nekaj, česar prvi predsednik vlade Pete republike nikoli ni imel — vsaj ne v tolikšni meri — absolutno zaupanje šefa države, možnost, da od njega ne sprejema samo ukazov, temveč, da mu, kar je zelo redko, tudi svetuje.
Ko je absolviral Svobodno šolo političnih naukov, je Georges Pompidou začel kariero kot gimnazijski profesor najprej v Marseillu, potem pa na liceju v Parizu. Med vojno je bil simpatizer de Gaulla in od 1944 do 1946 član njegove vlade. Ko se je de Gaulle umaknil, je še nekaj časa ostal v državni službi, potem pa, ko so mu ponudili mesto generalnega direktorja pri Rot-schildu, odšel. V politično areno se je vrnil šele 1958. leta skupaj z de Gaullom.
Zdaj sta de Gaulle in Pompidou spet skupaj.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiE
ll!l!l!!ll!!l!!llll!ll!l!llllll!II!!l!l!l!lll!!!
1III!1!!!II!I!!!I!!!I!IIII!1I1
IEIl*E!m*ei!I!IEI]ll!i™illll«
iiiiEEiiiniiiimiii
lllllllllllllllllIlIllllIilllllllillllllliliEElillllll
PRIPOVEDOVANJE ŠPIJONA • PRIPOVEDOVANJE ŠP1J0NA • PRIPOVEDOVANJE ŠPIJONA
Človek v črnem žaketu
— Ne, sem rekel. Prišel sem semkaj obiskat nekega prijatelja. Še danes sem se hotel vrniti v Bonn, potem pa je prišlo tole. Zdaj je že pozno, pa bi moral nekje prespati.
— Lahko prespite pri mojem očimu, mi je predlagal — če mu boste plačali. Ničesar ni na svetu, kar on ne bi storil za denar.
Kajpak sem predlog sprejel.
Tako sem ostanek noči prebil pri očimu mojega znanca. To je bil zelo siten človek, nikoli zadovoljen. Plačal sem mu prenočišče in pa vožnjo naslednji dan do Bonna. Ko sem se naslednje jutro poslovil od starega v Bonnu, sem se namenil peš po bonnskih ulicah. Brez težav sem našel kavarno, ki mi jo je opisal moj šef, gospod Senior.
Ko sem nekajkrat potrkal po mizi, se je od nekod pojavil mož v črnem oguljenem žaketu in v srajci, ki je bila včasih bela.
— Jaz sem Karel Becker, je rekel. S čim vam lahko postrežem?
— Rad bi pisalni pribor. Imate mogoče tudi kuverte?
— Mogoče imam?
— Ali imate vzorec?
— Ne, najprej bi moral domov. Poslušajte, prost sem po 15. uri.
Pokazal mi je majhno klet v ulici, oddaljeno približno 50 m od kavarne.
— Tamkaj vas bom čakal ob 15.30.
Popil sem kavo, plačal račun in odšel.
Vrnil sem se v središče mesta, obedoval in se sprehajal po Bonnu, dokler ni napočil čas za sestanek s Karlom Beckerjem. Ko sem bil približno že pred vinsko kletjo sem zagledal gospoda Beckerja, kako prečka ulico. Čeprav je imel kopico pomanjkljivosti, točen pa je bil. Na pragu sva se srečala in skupaj vstopila v klet. Sedla sva za mizo v mračen kot.
— Ali ste prinesli kuverto? sem ga vprašal.
— Sem.
— Lahko vidim?
— Kako je s plačilom? Zahtevam 2.500 mark!
— Ukazano mi je, da vam plačam 2.000 mark, in sicer šele tedaj, če bom zadovoljen z blagom. Vi ste bili za to in ne izgubljajva zdaj časa po nepotrebnem!
»POGAJANJA«
— Dva tisoč mark ni dovolj za to, kolikor tvegam.
— Jaz ne vem ničesar o vašem tveganju, sem mu rekel. Vem samo to, da
vam moram izplačati 2.000 mark, če je gradivo pravo, originalno.
— Pomislite, mi je rekel in me porogljivo gledal, če grem ta hip na policijo in vas prijavim.
Odgovoril sem mu:
— Po moji grobi oceni bi bili za zapahi natanko deset minut po tem. In ne bi minilo niti 24 ur, ko bi bili že mrtvi. Gestapovske metode niso nežne, saj veste, kajne. Razen tega tudi ne bi zaslužili 2.000 mark. Sicer pa nimate nobenih zagotovil, da bi me policija našla. Če želite umreti, izvolite. Vendar ne poskušajte »blefirati«, ker tega očitno ne znate.
— Naj bo 2.250 mark.
— Niti pfeninga čez 2.000. Tako ste se dogovorili in tako bo ostalo. Ker pa sem nekaj takega od vas pričakoval, sem napisal mestnemu gestapu pismo. V njem sem natančno opisal vaše ilegalno delo. Od vas je odvisno, ali bom to pismo odposlal ali ne. Pet minut imate, da se odločite.
— Prav, pojdite k vragu, sprejmem!
Izročil mi je kuverto.
Na vrhu, v zgornjem levem kotu, je bila majhna peterokraka zvezda. To je bilo znamenje, da so dokumenti originalni. Preletel sem strani in na zadnji, tretji strani, opazil tri majhne rdeče pike, kar je pomenilo, da je to tretja stran od treh, kolikor vseh je.

liiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiuiiuauiUiiiiiiiumiiiiHifliiiaHaiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiaiaia
iimiiiHniifflnHiiiiiiuimiiiimniiniiniffliHiiiiiHiiiiiaiiiKiffliuiiiuiiiiiiiinaiiiiiununiiiaaiiniuiuuiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiniiiiaiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiicBiiiimi
J A
Š P
»SORAZMERJE«
Telesnovzgojno društvo »Partizan« v Škofji Loki šteje skoraj 700 članov. Toda, da ne bo pomote: sem so všteti tudi tisti, ki nikoli ne pokukajo v telovadnico in za katere bi bila skoraj nerešljiva naloga, ločiti švedsko skrinjo od konja. Za vzdrževanje je društvo prejelo od občine 4 milijone dinarjev, kar znese 6000 dinarjev na člana — aktivnega in neaktivnega.
Če poznamo finančne razmere (finančno stisko) drugod, moramo priznati, da je vsotica kar lepa, ali ne? In veseli smo lahko, da vsaj nekje vedo, da je treba konec koncev tudi za telesno vzgojo le nekaj žrtvovati, in da le minevajo časi, ko je »šlo« tudi brez tega.
V Škofji Loki pa imajo tudi osnovno šolo in gimnazijo, kjer se šola 1520 mladih ljudi. Obe šoli sta prejeli v tekočem letu za telesno vzgojo le 80.850 dinarjev ali povprečno 53 dinarčkov na dijaka, kar ne zadostuje niti za najskromnejšo vstopnico za
kino, oziroma vse skupaj za nakup ene same bradlje!
No, malce nerodno za otroke in učitelje telesne vzgoje, ali ne? Sicer pa, vsako razburjenje je res odveč, kajti primer je vsakdanji — le eden izmed mnogih ...
SI TO LAHKO PRIVOŠČIMO?
Če sem in tja zasledujemo, katere športne panoge domi-rajo in katere imajo vedno več pristašev, potem vidimo, da med slednje prav gotovo spada kegljanje.
Težava je le z objekti. In da je stiska še večja, se vrhu vsega dogaja še to, da že obstoječe športne objekte zaklepamo in mirne duše prepuščamo zobu časa.
Tako je Obrtno komunalna zbornica LRS zaprla eno-stezno kegljišče v Komenskega ulici in postavila na cesto kegljaški klub »Obrtnik«. Menda le-ta ni hotel plačati povišane najemnine. Vse prošnje kluba in posredovanja odgovornih forumov od ObLO do Zveze za kegljanje Slovenije so bila zaman. Vrata kegljišča so ostala zaprta ...
Ne da bi se spuščali v to, kdo ima prav, lahko ugotovimo, da je tako početje za Obrtno komunalno zbornico popolnoma nekoristno, da je zaradi tega cela skupina ljudi prikrajšana za prijetne urice.
Res škoda!
Omenjeno kegljišče danes prekriva plesen in ga počasi —- toda vztrajno uničuje. Istočasno pa mnogi športni funkcionarji trkajo na vrata in z največjo težavo zbirajo sredstva za nove športne objekte, ki jih tako potrebujemo ...
S I I. O
.	.	........PPI
Odločilna tekma ženskega rokometnega prvenstva Slovenije med doslej neporaženo ekipo kranjske Mladosti in ljubljanskega Slovana se je končala z zmago Ljubljančank. Najboljša igralka srečanja je
bila Marija Arko (na sliki).
Se letos
SEDEŽNICA NA
ČRNI VRH?
pi!ll!l!llllllllll!lllllllllllll!lll!l!llllllllll!llllllll!llllll!llillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||!llllllll||||||||||||!ll|||||||||||||||||||||||!||in
I	i '	|
MUDILO SE MI JE IZ JESENIŠKE ŽELEZARNE V j g DOM PARTIZANA, KJER IMA SVOJE PROSTORE OB- g 1 CINSKA ZVEZA ZA TELESNO KULTURO. IN ČEPRAV jg I JE BILA MOJA POT DOLGA LE NEKAJ STO METROV, I š SE MI JE V TEM KRATKEM ČASU PRILEPILO NA 1 1 OBRAZ NEŠTETO MAJHNIH ČRNIH PIKIC, KI NA J | DEBELO PREKRIVAJO JESENIŠKE HIŠE, ŽELEZAR- § I NO, CESTE ...
res. ko Človek hodi po Jesenicah, ima ob- I
1 CUTEK, DA DIHA BOLJ TEŽKO KOT SICER, KAJTI | | IZ ŠTEVILNIH TOVARNIŠKIH DIMNIKOV SE LENO § | VALI GOST TEMNORJAV DIM, KI DAN ZA DNEM, LE- | | TO ZA LETOM SEDA NA MESTO IN Z VSO SVOJO TE- | 1 ŽO PRITISKA NA ŽIVLJENJE V DOLINI.
il!lllllllll!lll!llllll!llllllllllllllll!lllllllllllllll!l!ll!llllll!lllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||!llllll!ll||||||||||||||||||||||[|||||||||||||||||||||||||||
Na desetine ton prahu in saj pade dnevno na Jesenice. Pravzaprav človek po napornemu delu ne more na sprehod, ne more si privoščiti kratkega pohajkovanja in se naužiti svežega zraka.
In ta problem tare na Jesenicah vse, posebno pa železar-je, ki nimajo v svoji neposredni bližni primernega kraja, primernega prostora za kratek oddih in športno razvedrilo. Zato vprašanje, . kam napotiti utrujenega delavca po delu, na Jesenicah niti ni novo.
Možnosti je pravzaprav več: človek se lahko odpelje ob Savi Dolinki proti Mojstrani, Martuljku in Planici, ali v nasprotno smer proti Žirovnici in Bledu, ali pa se povzpne kar naravnost z Jesenic v prelep planinski svet, ki se strmo dviga nad Jesenicami. Težko bi bilo trditi, da je ta ali ona varianta slaba in neprimerna, toda gotovo je, da je za uresničitev prvih dveh zamisli potreben denar in predvsem — prevozno sredstvo. Tako ostane slednja možnost, lep planinski svet nad Jesenicami, primeren za oddih in rekreacijo v letnem in zimskem času, ki pa je danes tudi še težko dostopen.
Danes, pravimo. Morda še jutri. Z gotovostjo pa lahko računamo, da višinska razlika med Jesenicami in Črnim vrhom v najbližji prihodnosti ne bo'več nobena ovira. Z mnogo volje in razumevanjem do človeka so Jeseničani že začeli uresničevati pravzaprav niti ne tako novo idejo, da postavijo na Črni vrh žičnico, ki bo človeka v nekaj minutah pripeljala v planinski svet, nadvse primeren za resničen počitek in oddih.
Močno bi se motili, če bi si ob tem mislili, da je za jeseniške železarje načrt lahko izvedljiv. Ne, še zdaleč ne! Čeprav je stvar jasna kot na dlani, kako vsesplošno koristen bi bil ta objekt, je bilo mnogo ovir in mnogo prepričevanj, predno so bila obljubljena prva sredstva, predno je bila obljubljena prva pomoč in dokler niso bili izdelani prvi osnutki.
Danes vsa akcija ni več v prvih povojih, kajti idejni načrti so že izdelani in pod Golico so že zapele prve sekire. Dokončne dokumentacije pravzaprav še ni, pripravljena pa bo še ta mesec.
Kljub svoji trdni volji do uresničitve zamisli Jeseničani še skoparijo s podatki. Kot kaže, ne marajo senzacij in si želijo samo to, da bi bilo delo čimprej opravljeno.
In prav imajo!
Morda je malce škoda to, da vstopna postaja sedežnice ne bo prav v dolini, ampak nekoliko više, na planini pod Golico. Pri kapelici nad Prihodi je že v zemljo zabit količek, ki označuje mesto, kjer bo v kratkem stala prva postaja. Ta kraj je bil izbran med drugim tudi zato, ker je pod kapelico nekaj travnikov in njiv, ki bodo rabile za bodoči parkirni prostor.
Od tu bo peljala žičnica proti Črnemu vrhu, kjer bo v bližini koče izstopna postaja. Pa vendar, to še ne bo konec! Tu se bo človek samo presedel, vzpenjača pa bo spremenila smer1 in popeljala popotnika na prelepo razgledno točko — Španov vrh. Torej: za pot, dolgo 1700 m z višinsko razliko skoraj 600 m, bo od sedaj dalje potreboval človek le nekaj minut! Na svoj račun bodo prišli tudi smučarji, kajti Jeseničani zatrjujejo, da bo smuk s Španovega vrha v dolino, ki bo dolg približno 3 km, eden najlepših daleč naokoli.
Kot že rečeno, dela so v polnem razmahu. Težav z zemljiščem ni bilo, kajti kmetje so bili zadovoljni s tem, da lahko posekajo drevje in tako zemljišča sploh ni bilo treba odkupiti. Delo same žičnice je prevzela Metalna, tovarna konstrukcij in strojniških naprav, potrebna gradbena dela pa bodo opravila jeseniška gradbena podjetja. Pravijo, da bo imela žičnica 20 nosilnih stebrov in da si bodo gradbena podjetja to delo enakomerno razdelila: vsako gradbeno podjetje, na Jesenicah jih je pet, bo izdalo štiri temelje za stebre. No, in na tak način skoraj ne moremo več dvomiti v uspeh!
Ce bo potrebno, bodo na pomoč priskočile tudi mladinske delovne brigade, ki bodo v poletnih mesecih sodelovale pri urejevanju jeseniškega športnega parka. Vsa zemeljska in gradbena dela morajo biti namreč končana že v mesecu avgustu, da bo potem utegnila opraviti svoje delo še Metalna, kajti velika želja Jeseničanov je, da bi bila otvoritev žičnice že 29. novembra!
Težko bi bilo govoriti, koliko bo vse to stalo. Vsake številke bi bile za sedaj še preuranje-ne in pozneje gotovo ne bi ustrezale dejanskim stroškom. Mnogo bolj pomembno pa je, kdo vse bo za to prispeval. Jeseničani so uvideli, da je realizacija te plemenite zamisli možna le ob izdatni pomoči vseh podjetij, ustanov, društev in občine. In tako so sklenili, da bo vsak prispeval toliko, kolikor bo pač zmogel. Držijo se pač preproste resnice, da je prava moč le v slogi!
Morda pri vsej tej zamisli in končno tudi realizaciji ni najpomembnejše to, da bomo v najkrajšem času dobili spet novo žičnico, nov turistični objekt. Mnogo bolj pomembno kot to je dejstvo, da bo ta nova, velika pridobitev, zamisel plemenitih ljudi, res namenjena v prvi vrsti oddihu in pravi rekreaciji, namenjena vsem tistim, ki do danes še niso imeli možnosti in
Zima se poslavlja in spet je pred nami obdobje spomladanskih krosov. Na sliki: start tekmovalcev na državnem prvenstvu v krosu
sredstev, da bi redneje zahajali v planine in tam za nekaj uric dnevno pozabili na skrbi in delo!
Takrat, ko bo vzpenjača stekla, se bodo Jeseničani lahko za hip oddahnili. Toda ne za dolgo.
Človeku ne sme manjkati občutek, da je zanj vsestransko preskrbljeno in da ima v primeru slabega vremena možnost stopiti v prijetno toplo kočo in tam pričakovati kulturno postrežbo. Sedaj je namreč na Črnem vrhu ena sama planinska koča z razmeroma majhno kapaciteto. Treba bo torej misliti na nove postojanke, nove pla-
ninske domove, sprehajališča, travnate površine za piknike in igre z žogo, kmalu bo treba zgraditi še kakšno vlečnico in napraviti nove izseke za smučarske proge.
Res. Ko bo opravljena prva naloga, bo le-ta sprožila plaz novih nalog.'In če ima svet nad Jesenicami resnično tako lepo perspektivo, da ga bomo nekoč lahko primerjali z današnjim Pohorjem, se bo spl' čalo potruditi in ga čimbolj približati našemu delovnemu človeku in tako tudi s td plati povišati njegov življenjski standard.
ANDREJ ULAGA
Ondan sem imel nekaj opravka na Zaloški cesti in sem jo urno ubiral po pločniku, ko me obstopijo trije pobiči.
»Tovariš, kupite tole!«
Vsi trije so mi moleli pod nos nekakšne podobice, podobne tistim, ki jih najdemo v raznih miniaturnih čokoladah. Pogledal sem natančneje in videl, da mi fantje ponujajo majhne sličice s športnimi prizori.
»Pa zakaj naj to kupim? Kaj pa boste z denarjem?« sem jih pobaral.
»Žoge bomo kupili. Za telovadnico,« so se odrezali.
»In kdo vas je poslal semkaj?« sem vrtal z vprašanji naprej.
»Tovariš. Rekel je, da moramo vse prodati.«
Stisnil sem jim nekaj drobiža, jim pustil tiste podobice,
s katerimi tako živ krst nima kaj početi in odhitel naprej.
Hotel sem še nekaj ziniti o dodatnem proračunskem prispevku, ki ga plačujejo vsi zaposleni občani in ki gre v glavnem za šole, hotel sem spregovoriti o šolah, ki morajo prav tako poskrbeti za skla--
Od kosila do trde teme se potikata po cestah. Pravita, da morata vse prodati, da jima je tovariš zabičal. Kaj vem, kje vse se klatila,« je tarnala.
Ko sem prišel domov, je družina sedela pri kosilu. Otroka sta imela šolo dopoldne, popoldne sta bila prosta.
MODERNI BERACKI
de in ne vsega porabiti za plače, in še marsikaj mi je sililo na jezik, pa sem molčal, kajti spomnil sem se, da nima pomena glasno misliti, saj me otroci tako ne bi razumeli, ko teh stvari ne poznajo.
Tisti hip me je na cesti ustavila znanka.
»Le kaj si izmislijo,« je potožila, »moja poba sta čisto obsedena od te nabiralne akcije.
»Očka, zdaj bom šel prodajat listke. Se dvajset jih moram prodati,« je dejal starejši s takim fanatičnim navdušenjem, kot da bo s tem rešil blagor domovine.
Zdaj mi je bilo dovolj.
Jezno sem porinil stol pod mizo in se vrgel v naslanjač. V šolo grem in jim povem, sam razmišljal. Kje ima šola sklade, jim porečem. In zakaj
spet taka razlika med telesno vzgojo in drugimi predmeti? Ali bi poslala šola otroke takole beračit, če bi bilo treba na primer preslikati šolo ali popraviti šolske klopi? In če že res ni sredstev, ali ni drugih, primernejših oblik, da se zberejo sredstva? Ali tistih nekaj tisočakov ni mogoče dobiti iz treh, štirih večjih podjetij (v tistih na primer, kjer so si nekateri vodilni ljudje delili po 150 j ur jev na mesec in še več?) Ali pa bi raje sklicali po razredih vse starše. Vsak bi gotovo hitro odrinil nekaj drobiža, da bi šola prišla do tistih žog. Zakaj so morali pognati otroke na cesto, da bodo že v mladosti spoznali, da je treba za fizkuituro beračiti?
Da, to jim povem, sem miši Potem pa sem se premislil. Sedel sem za mizo, vzel papir in pisalni stroj in ... napisal te vrstice.	J. P.
!lllllllll!ll!llllll!l!!!!lll]|||||llilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
1 JI E# UVOZNIKI: I
l!!lllillllllllllllllllllll!illllll!llll!lll!llll!ll!lll!lllllllllllllllllll!lll!
— Čemu si pa to = uvozil?	g
— Kaj sem pa jaz ve- j{ del, kaj■ je tisto, kar na- = ročam.	g
------------------------------1
E
— Kakšna kupčija! To g bodo doma veseli!
— Misliš — pri naju gj doma...
__________________________i
1
— Seveda nimamo kaj g početi s teni — pa saj §§ tudi oni zunaj ne bi H imeli kaj početi...
-s
1
=
m
g —.Na, zdaj še čebulo g g	uvažamo!	s
—: Najbrž zato, da	bo-	g
g	mo laže jokali nad	de-	=
g	viznim primanjkljajem.	M
Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Križanka
Vodoravno: 1. miren, prijeten, 8. nit pri tkanju tekstilnega blaga, 13. tisti, ki lepi reklamne slike, 14. figura zanikanega nasprotja, 15. japonska dolžinska mera, 16. reka v Sibiriji, 17. naplačila, 19. poldrag kamen, 20. borišče, 22. plodovi košatega drevesa, 24. osebni zaimek, 25. pasji glas, 27. bivališče tabornikov, 29. obdobja, 31. Odisejev dtok, 33. tuje žensko ime, 35. oblačilo rimskih patricijev, 37. splošen naziv za Hercegovca, 38. grška boginja jeze, 39. samoglasnik in soglasnik, 40. naziv, ki ga je v svojem periodičnem sistemu dal Mendeljejev današnjemu germaniju, 42. nebesni Spremljevalci, 45. ljudski zdravnik, 46. zdravstvo.
Navpično: 1. pripadnik davnega plemena na naših tleh, 2. pritrdilnica, 3. pravoslavna sveta slika, 4. nekdanji grofovski strežniki, 5. del imena naše prve filmske igralke, 6. avtomobilska oznaka Cetinja, 7. držav-
na lastnina, 8. osebni zaimek, 9. tuje moško ime, 10. držaji pri sekirah, 11. sestavni del svetilnega plina, 12. veliko polpuščav-sko področje v Južni Afriki, 13. osnovno merilo, 14. gredica, 18. veliko rešeto, 21. lepo oblečen moški, 22. izdelovalec vrvi, 23.
prebivalec velikega evropskega polotoka, 26. lahko hlapljiva tekočina, 28. posode jajčaste oblike, 30. ud našega telesa, 32. poljska orodja, 34. sorodnica, 36. grobo orientalsko sukno, 38. hoditi, 41. oranje, 43. tujka za »k, proti«, 44. veznik.
HUM OREŠKA
Smo KLARIČ:
Renome
Ze deset let delam v novinarstvu. Povedati moram, brez lažnive skromnosti, da imam že nekaj priznanj pri naših bralcih. Če pridem, recimo, v kakšno vasico, bogu za hrbtom, me moj znanec takoj predstavi svojim rojakom:
— To je, znani novinar — ta in ta.
— Vemo! Slišali smo! — vzklinejo vaščani. — Vi pišete športne komentarje. Slišali smo!
— Ne, — žalostno odgovarjam. — Nikoli nisem napisal besedice o športu. Pišem humor.
— Vseeno, — odgovarjajo v zboru. — Važno je, da pišete. Slišali smo za vas ...
V dolgem razgovoru se končno le pokaže, da je nekdo zares prebral nekaj od tega, kar sem napisal. Meni je to zelo drago. Pomeni: kljub vsemu so slišali.
Ahilova pela mojega novinarskega ugleda' je bila moja rodna vas. Vsi veste, da to ni niti malo prijetno, če tvoj stric, sorodnik ali sosed ne ve o tebi in tvoji majhni slavi niti toliko, kolikor ve nepomemben krčmar na povsem drugem koncu države.
Tako sem prišel v svojo vas, sedel med sosede in že smo bili v globoki politiki:
— ... Ker, aktivna koeksistenca je edina možnost, ki nas lahko reši pred nuklearno1 katastrofo! ... — sem modro pripovedoval svojim sosedom.
Poslušali so me. Dolgo so molčali. Končno je nekdo rekel:
— A počem je, botrček Simo, koruza v Sarajevu?
— Po štirideset dinarjev, — sem rekel in takoj izkoristil pri-
liko in usmeril vodo na svoj mlin. — Na sarajevskem trgu je vse zelo drago. Prav jaz sera pred kakšnimi desetimi dnevi pisal o tem. Ali niste čitali?
— Nismo, — so odgovorili. Toda komu si to pisal?
— Pa, v časnikih. Veste, veste, pišem v časnike.
— Da, da, — so pripomnili sosedje. — Kaj hočeš, tudi to mora nekdo!
Tako je bilo polnih devet let. Nikakor nisem uspel spoznati svojih sovaščanov s svojima novinarskimi dosežki. Pisal sem celo o njih, toda to so zvedeli šele zelo kasno, po dveh, treh mesecih. In če so kaj rekli o tem, je bilo približno tole: »Slišali smo, da si tudi nas vrgel v časopis.«
Po desetem letu, to je bil že kar jubilej, se je vse spremenilo, postal sem, dobesedno v štiriindvajsetih Urah slaven novinar tudi v svoji vasi,.. ,«•
Poglejte, kako se je to zgodilo:
Prišel sem v svojo vas in, ne slučajno, prinesel v aktovki številko londonskega časopisa »Time«, ki je bil tiskan na zelo finem in tankem papirju, podobnemu cigaretnemu papirju. Ta številka časopisa je bila glavni del orožja v bitki Za moj novinarski ugled. Ker sem dobro poznal svoje sosede, sem razumljivo pričakoval, da se bodo pričeli suvati s komolci: »Ali si videl, dragi moj, temu prihaja časopis naravnost iz Londona!«
— Poglejte, na primer, Angleži! — sem začel razlagati svojim sosedom, potegnil »Time« iz
torbe in ga razgrnil po mizi. — Poglejte: iz vsakega stolpca diha krčevita borba za ohranitčv kolonialnih posesti...
Sosedje so utihnili, niti dihniti si niso upali. Z očmi so se zazrli v »Time«, kot bi ga hoteli preluknjati z žarečimi pogledi.
»Aha — sem si mislil — tukaj smo. Končno sem zadel na vašo žilo. Če omenim potrese, nemire, takoj utihnete in poslušate kot učenčki...«
— ... In to je dvajseto stoletje! — sem rekel revolucionarno in udaril s pestjo po mizi.
— Dvajseto! — so zagrabili sosedje in tudi oni udarili s pestmi po mizi.
Udarili so in obenem primaknili roke proti »Time«. Nato so ga pričeli otipavati.
— Poglej, bratec, kako lep časopis, — je rekel nekdo in vzdihnil.
— Pravi cigaretni papir, — je dodal drugi.
Tretji je instinktivno potegnil tobačnico in že začel med prsti mečkati tobak...
Videl sem, koliko je ura. Kaj sem mogel: raztrgal sem »Time« na osem delov in ga razdelil »politično razgretim« sosedom.
Od takrat, kadar se pojavim na vasi, me pričakajo z vsemi častmi:
— O, poglejte našega novinarja! Vsak dan čitamo tvoje članke! Le kje si se, bogati, naučil tako lepo pisati?
Nato sedemo in razčiščujemo politiko.
Zadnjikrat sem jim pripovedoval o Ameriki, Rusiji in Franciji. Takoj sem videl: nekam nemirni so bili in vsi bi me radi nekaj vprašali. Končno je vprašal Stevan:
— A kako, bogati, Angleži? Kaj ti delajo?
— Angleži, Angleži! — so začeli razgrajati tudi ostali. — — Oni so stari politiki...
Ko so to pripovedovali, so obenem gledali v mojo torbo.
Izvlekel sem »Time«, razkosal sem ga in nato nadaljeval razgovor — o davkih!
Nikoli ne pridem več v vas brez »Time«, Kaj hočete, moram paziti na svoj renome.
PREKLIC — Preklicujem zdravstveni izkaznici: Ljepič Cvi-jeta, štev. 326883 in Ljepič Mirjana, štev. 326884 in ju s tem proglašam za neveljavni.
OBVESTILA BRALCEM
ZAKAJ SE NAROČAJO NA DELAVSKO ENOTNOST
Iz vesti, ki jih objavljamo v tej rubriki, je razvidno, da so številni manjši delovni kolektivi že stoodstotno naročeni na Delavsko enotnost, oziroma, da je v številnih takih kolektivih večina zaposlenih naših naročnikov. Vzrok za to nam je med drugimi opisala tudi tovarišica Marica Šifrer, ki so jo pred kratkim izvolili za poverjenico Delavske enotnosti v obrati Žiri — »Modnih oblačil« Ljubljana. Tako piše:
»V našem obratu je bilo že doslej precej naročnikov Delavske enotnosti. Takoj potem, ko sem postala poverjenica, pa sem zbrala še 18 novih. Med temi naročniki so večidel mladi ljudje, ki bi radi zvedeli, kaj delajo po drugih podjetjih, da bi se lahko čimveč naučili. Mislim, da jim bo Delavska enotnost v veliko pomoč. Zato predlagam, da bi tudi v drugih podjetjih opozorili mladino na pomen vašega lista, kajti z večjim zanimanjem za Delavsko enotnost bodo spodbudili tudi večje zanimanje za upravljanje podjetja.«
Zdaj pa poglejmo, od kod prihajajo nove naročilnice: AJDOVŠČINA — Sindikalna podružnica Splošnega kovinskega podjetja je poslala naročilnice šestih novih naročnikov.
TOLMIN — Poverjenik Peter Krivec, uslužbenec PTT, je poslal 9 naslovov naših novih naročnikov.
ŠENTVID PRI STIČNI — V obratu tovarne »Zmaj« je poverjenik Milivoj Jovanovič zbral 21 novih naročnikov na Delavsko enotnost. Tovariš Jovanovič je naš novi poverjenik in je znal vzbuditi zanimanje za Delavsko enotnost, saj je člane kolektiva opozarjal na članke, ki so objavljeni v listu.
Počitniška skupnost Ravne na Koroškem
proda
počitniški dom v Piranu
Dom je v središču mesta Piran, ima devet sob s tridesetimi posteljami, klubski prostor ter kuhinjo z ostalimi pritiklinami. Od obale je oddaljen okrog 100 metrov. — Cena je primerna.
Interesenti naj se obračajo za točne j še informacije na naslov: Počitniška skupnost Ravne na Koroškem.
TRGOVSKO PODJETJE
MERKUR
MARIBOR — VETRINSKA ULICA 11
nudi bogato izbiro industrijskih izdelkov na debelo to drobno
Postrežba solidna in hitra.
Večje podjetje za zunanjo trgovino
s sedežem v Ljubljani
potrebuje za takojšnjo namestitev ali po dogovoru:
L ekonomiste
z znanjem angleščine, po možnosti s prakso v zunanji trgovini, za delo doma in v inozemstvu
2.	korespondentke
z znanjem angleščine
3.	stenodaktilografke
Pod 2 in 3 imajo prednost absolventke admnistrativne šole. Prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov in dogovoru. Ponudbe na upravo Delavske enotnosti, Ljubljana. Kopitarjeva 2/IV.
IXXXXXXXXXX-.XXXXX\XXXXXX\X\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXXX'V,XXXXXXXXXXXXXVXXVXXXXXXKVVXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXX>XXXXX\XXX>XXX\XXXXXXXXX\XXXXXXXNXXXXXXXVXXX>XX\V<X>XXVXXXX>XN>XXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXX\XVXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXX
»Tako malo okusa ima,« pravi iskreno ogorčeni Raabe, »da ga je imenoval neznanega pesnika« — -Tudi ostali menijo, da nima okusa. Ste opazili, kako se je navduševal okrožni vodja? Ali je nor ali ni nacionalni socialist.« »Vašega ravnanja ne bomo več trpeli, Strick!« — »Kdo ga ne bo trpel?«
Polkovnik gospodovalno vstopi. »Česa vse ne zblebetajo! Veličastno smetje, ki so ga napisali pesniki. Človeku se upre celo kosilo, ki ga pričakuje na dan zmage. Imate konjak, Strick?« — »Samo wurzburgovca.« — »Dober je. V sili hudič muhe žre. Natočite mi polno čašo.« Okorno se sesede v naslanjač, vzame čašo in jo v enem požirku izprazni.
»Dobro se vam godi, Strick. Skrbite za delovno zaščito. In najdete tudi drugačne izgovore: Pri; vsem tem pa lepo počivate; Toda jaz moram predstavljati. Po slehernem kozlianju v znamenje priznanja pokimam in po vsaki točki dajem znamenje za ploskanje. Noben bedak si ne more predstavljati, kako to utruja. Zakaj mi niste znova natočili?«
Raabe se naglo obrne. In odhiti po salonu, kot da ga preganja velik buldog s slinastim gobcem. In trešči z vrati.
Polkovnik nejevoljno gleda za njim. »Kaj je temu kozlu? Kako se vede v častniškem domu? Mladina ne pozna več olike.« — »Mogoče so ga pretresle pesmi.« — »Ne verjamem. Tako pameten ni. To vino pa ni slabo, Strick.« — »Iz posebne Wolfove shrambe je.« — »Wolf je čarovnik.«'— »Samo da nas ne bo s temi čarovnijami spravil za rešetke, gospod polkovnik.«
»Ne budalite, Strick. Raje mi natočite. Za trenutek se moram posvetiti damam v rumenem salonu. Sami vojaki, ki so se zataknili. Kompleksov imajo kot las na glavi. Morali bi jih ostriči do golega. Kadar jih pogledam, sem vesel, da mi usoda ene izmed teh ni naklonila. In to je, po mojem, edino opravičilo zh te zamaške. Greste z mano? Ampak kolikor vas poznam, se boste izognili. Na zdravje, strahopetec!«
V salon je priracal dr. med. dent. okrožnj vodja Friedrich v spremstvu stotnika Geigerja. Geiger se ovija /bkoli njega kot lijana in ga krasi s čudovitim cvetjem:	«Glasbena vzgoja, gospod
okrožni vodja, je pravcati postržek.«
Okrožni vodja oddrdra, seveda brez zanosa, kot avtomat naslove poslednjih razpisov o vzgoji: »Mobilizacija nemške duše. Prastare nemške pesmi, izreki iz Edde. Fuhrerjevi izreki« — »Tudi Goethe, gospod okrožni vodja!« Geiger zgrabi stol in ga potisne pod uglednega funkcionarja. Polkovnik pravi: »Tako je. Weimarska jasnina, braunauška vsebina . Tega nihče ne premore. Tega ni mogoče uničiti z bombami. Na zdravje!«
Neprijeten molk. Kot bi se na tleh prikazala lužica in vsakdo od prisotnih misli, da jo je on zakrivil.
WoIf se priplazi skozi vrata. Smehlja se ljubeznivo in licemerno kot sel, ki skrbi za svojega gospodarja. In poroča: »Gospod polkovnik! Naznanjam ledeno kremo!« Vsesplošni ,ah\ »Ostala presenečenja;« pravj Wolf kot dedek Mraz, ki je prišel sredi poletja k malim in velikim, »ostala presenečenja pozneje.«
»Kaj pa cigare, Wolf?« Seveda ima tudi te dobri Wolf. Za vse je poskrbel. Kot po jajcih odpleše do okna, odmakne zaveso in od tam prinese zabojčke. Enega izmed njih. majhnega in kričečih barv, izroči polkovniku. »Za gospoda polkovnika in gospoda okrožnega vodjo. Pristne, kubanke!« Drugi, večji zabojček. porine s kretnjo čarovnika stotniku Geigerju. »Ostali gospodje kadijo gotovo brazilke; dolge, tanke, z roko zvite, dišeče, lahke. S prstanom seveda.«
»Vsa čast, Wolf,« zamomlja polkovnik in poduha kubanko, kot da gre za veliko, z mesom obloženo kost, ki bi jo še vedno lahko uporabili za kosilo. »Kdor težko dela, mora jesti, piti in
kaditi. In seveda tudi tisto z ženskami. Vse lepo po vrsti, po činih.«1 Polkovnik oslini cigaro, da ne bo zazijala., ko ji bo odrezal konico. Sovražno pogleda ljudi, ki ga obkrožajo. Gospod polkovnik je slabe volje. Zdi se mi, da mu te prireditve v .častniškem domu ne ugajajo preveč.
Geiger si na vso moč prizadeva, da bi spravil kisle obraze v dobro voljo. Deluje nagonsko kot peč, ki avtomatično ustvarja v sobi najprimernejšo toploto. »Kako je že rekel stari Goethe?« Žalostni tedni, veseli prazniki! Če bi bil poznal program naše stranke...» Strick mu seže v besedo, kratko in ostro, kot bi usekal z bičem: »Menda nočete reči, da bi postala Devica Orleanska članica Zveze nemških deklet?«
Zdi se, kot bi se neprijetna umišljena lužica na tleh povečala. Kot da je več prizadetih. Število osumljenih se veča. Mogoče celo že smrdi? Polkovnik glasno zakašlja. »Ste že prebrali zadnji , ukaz poveljstva, gospod okrožni vodja? Tretja oseba odpade. Poglobitev nacionalnosocialistične vzgoje. Poglobitev vere v končno zmago. Ste dobili, gospod okrožni vodja?« — »Obžalujem, gospod polkovnik. Saj veste, kako dragoceni so takšni dokumenti za stranko. Zategadelj je tembolj neverjetno...«
Strick seže v besedo. Obrne pogovor v drugo smer, kot bi z naglo kretnjo umaknil kozarec z mize. Videti je, da se je odločil in bo vzel krepelce in nekomu razbil butico. »Je to vse, kar nam lahko ponudite, gospod stotnik Wolf?
Nimate pristnega francoskega konjaka? Ni pristnega škotskega viskija? Niti kozarčka uvožene vodke?«
Wolf je globoko užaljen, ker žali čast preskrbovalca, čast, ki jo s tolikšno ljubeznijo čuva. On je deblo, nekdo pa bi mu rad očital, da je slabotna suha vejica. »Potrpite samo! Vse ob svojem času.« In se umakne z globokim prezirom ovce do tigra, ki noče žreti trave,
Polkovnik opazuje Strička: lev, Id stoji pred gorečim obročem in premišljuje, ali naj skoči ali naj ne skoči. »Je res, Strick?« pravi nazadnje počasi, »da ste obesili plakat, na katerem piše: Tudi ženske pripadajo domovinski fronti!« — »Tako je, gospod polkovnik. Obesili smo ga nad vhodom v žensko stanovanjsko hišo«
■ Geiger meni, da je stvar zelo vesela-»Nenavadno preračunano Zveni kot povabilo na ples.« — »Gospodje, vežejo me ukazi. Vrhovno poveljstvo vojske. Morda kdo nasprotuje?«
Polkovnik vzame čašo in vohlja kot pes, ki mora najti pravo sled. Nazadnje zamrmra v čašo, kot bi hotel zaupati vinu svojo najosebnejšo opombo: »Bedaste domislice! Ljudje se bodo do sitega nasmejali.«
Okrožni vodja se obme k dragem:' Geigerju, ki sedi ob njem, da bi obrni’ pogovor v drugo smer. »Ste dobili zadnji razpis o vzgoji? Govor doktorja Leya ,Svet bo strmel’? Največji ideali** gibanja podpira vaše osebne težnje-' Geiger iskreno obžaluje. Ni ga, na žalost, dobil.