Naši razgovori
Vinko   L.:                                        Jutro.
Solnce je že vzišlo, zopet k nam je .priŠlo, ptičkom, ki so spale, tiho govori:
Oj, zbudite se, zapojte                          •
ptičke moje mile, Bogii hvalo dajte. ki vas je ustvaril! i)u nic-a   13.:
Nedolžna mladost.
V senčjiih gajih se sprehajn           Daljni spev zvonov donečih
irt pcvslu^a ptičji spev,                    želje Jope ji budi.
v tihi noči jo obdaja                      vsa vzdrhteva v jasni sreči,
božjih zvezdic zlat odsev.               ko ined limbarji stoji.
iVjeni vzori, čisti, jasni v svetlih dvorib. se bleste, solnčno čisti so iu krasni, v vekov veke ji žare. Janez   Stepan :
GazdarČek in škrati.
2ivel ie v starih easih gozdarček, ki ni imel ničesar razen borne kočice, stoječe svudi gozda. Hranil se je največ z gobami, ki jih je bilo v gozdu dosti.
Nekega dne se odpravi zgodaj zjutraj ponje. Pono&i je padal dež, pa se je gozdarček zučudii, ker jih je bilo toliko in tako lepih. Posebno ena je bila pa že iako lepa in velika, da jo je kar gledal ia gledal. Sam ni vedel, kie bi začel nabirati, ker so bile gobe tako lepe. Naposled začne kar od kraja. Metal jih fe v vTečo. Ko jih je imel že pol vrečc, se je približal oni velikf, krasni gobi. Bila je kakor dežnik. Mož vidi, da ne bo Šla v vrečo, pa skrije le-io pod drevo in še mahu nameče nanjo, češ, da je ne bo kdo zapazil, ko bo šel miino. Potem pa se obrne k oni veliki gobi in io začne drmati ua vse strani. Kmalu se mu posreči, da jo zruši, ali glej, ko jo fioče vzdigniti, kako silno je težka! MisJi, misli, k&ko jo bo spravil na ramo. In se kmalu domisli: Vali jo do drevesa, iam jo komaj privzdigne do nizko ležeče vcje ob deblu, in polagoma taJco visoko, da mu je segla do rame. No. zadene si jo na raino in veselo koraka proti domu. Mislil si je, kako dolgo sc bo mogel hraniti z velikanko, in niu ne bo treba iskati si drugik gob. Ko taiko veselo premišljuje, zadene spotoma ob korenino, ki je štrlela iz tal. GozdarČek pade na tla in goba se razleti na več kosov. Pa kako se prestraši, kr zagleda prttl sel>oj kopo majhnih možifkov z dolgimi bradami. Ali škratje ne poniišijajo dolgo, zagrabijo svoje dolge palice in po ubogem starčku! Eden je ,¦ celo izruval koprivo iu ga ščegetal po obrazu. Gozdarčku je bilo tega kmalu dovolj in krepko ie posegel med škrate s svojo težko gorjačo. Vnela se je prava biika, cunje so tako frfotale kot listje, kadar piha veter.
f-'o trdiMn lx>ju se posreči gozdartku, da jih požene v beg. Saj je bil pa tudi ie čas, gozdarfek je imel še snmo majhen k<e palice. Potem začne pobirati kosce gobe, pa kako je bila sedaj lalika! Skoraj ni imel kaj nesti. Začne motriti ostanke, kar zapazi v njih luknje, ki so bile tako velike kakor Skrati. Šele sedaj sc do-misli. da so biii v gobi skriti škrati in zalo je bila tako teŽka.
*
Vinko: »Siroto« priobčimo prihodnjič. Opisati že znaš. le tuintam je še trda, premalo poje. Le pošlji še in vse skrbno pili in ogladi, preden daš iz rok.          . .
Pozdravljen!
Danica : Vem, da ne počivaš, da pa delaS le za — v koš, pa tudi ni res. Tvoja vztrajnost je zgledna, in vidim, da tudi napreduješ. »Mravljec bi se pre-¦*elile iz našega kotička  v list, če bi  bile še za spoznanje boljše. Pozdravi tudi           »
^^ojo prijateljioo in se kmalu spet oglasdl                                                                      ,-.
Janez: Le vse, kolikor mogoce na kratko, jedrnato. uifi nepatrebnih besedi in ponavljanja! Id potem: vejice in pike; sploh premalo paziš na ločila. No, to je posledica pisateljeve vneme, kaj ne? Sicer si že vrl dečko, le kaj se še zmisli in nam lepo opiši. Ostani zdravl                                                                 Vasovalec.
/