Št. 31 (802) Leto XVI. NOVO MESTO, četrtek, 5. avgusta 1965 DOLENJSKI LIST Naročnikom in bralcem Dolenjskega lista! S skupnimi močmi in željo, da bi naša pokrajina imela in obdržala svoje glasilo Socialistične zveze, smo v minulih 15 letih razvili DOLENJSKI LIST v to, kar je danes; v najbolj množično branje naših 9 občin. Za 24.200 naročniki je več kot 100.000 stalnih bralcev domačih krajev in mnogo izseljencev v skoraj 30 evropskih in izvenevropskih državah. Ves ta čas ste dobivali naš časnik po znatno znižani ceni. Gospodarska reforma, v katero smo stopili, pa narekuje tudi našemu listu, da uskladi svoje cene z novimi, znatno višjimi tiskarskimi, poštnimi in drugimi stroški. Več o tem Vam bomo lahko poročali prihodnji teden, ker bodo to soboto na skupni koferenci odgovorni predstavniki vseh 9 obč. odborov SZDL razpravi j ah o sedanjih glavnih vprašanjih našega tednika in določili tudi novo naročnino, ki se bo morala precej približati ekonomski ceni. Pomoč občinskih skupščin bo letos precej manjša, v bodoče pa se bo morala še znižati. Zato se tudi tokrat skupno z Vami, dragi naročniki in bralci, odločamo za nadaljni obstoj in razvoj našega DOLENJSKEGA LISTA, če smo z dosedanjim dolgoletnim, trdim delom ustvarili tak domači pokrajinski tednik, da Vam je všeč in da nam je vsem potreben, tedaj je bilo naše dosedanje prizadevanje vredno Vašega zaupanja. V teh dneh, ko se spričo novih izdatkov in drugačnih dohodkov vsakdo na novo odloča, kako bo usmeril svoj ali družinski proračun, Vas prisrčno vabimo: ostanite DOLENJSKEMU LISTU zvesti še naprej! Zvestoba za zvestobo — to pa pomeni že to jesen: zanimiv, pester, novih načrtov poln domači pokrajinski časnik, ki Vas bo kot doslej razveseljeval in seznanjal z vsem, kar je treba vedeti v tako zelo razgibanih časih kot so današnji. Uredništvo DOLENJSKEGA LISTA Hiinniiti! V RIBNICE: »Bi vzeli sladkor morda nazal?« S5 odstotkov. Skupščina je na petkovi seji določila tudi cene za kurjavo. Vedenjski lignit v kosih bo veljal 8300 din za tono, lignit v kockah pa 7750 din. Drva bo podjetje s kurivom prodajalo po 7200, 6300 in 5300 din kubični meter. Oboje, premog in drva, so za nekaj stotakov cenejša kot v Brežicah. >mači tednik bratu ali sinu, ki je pri vojakih! TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED • BREZGLAVA DIRKA CEN. Graja prakse nekaterih podjetij in občinskih skupščin, ki brezglavo zvišujejo cene, je povsem upravičena. Pod plašč »ekonomske cene« bi radi skrili vso mogočo nemarščino, nizko produktivnost in še kaj. Ponekod bi radi v najkrajšem času rešili probleme, ki so bili odprti že vrsto let. To seveda ni prav. Tako si gospodarske reforme ne bi smeli predstavljati. Ali je prav, da so ponekod zavoljo te brezglave dirke po nepotrebnem razburjali duhove, zdaj pa morajo vnovič določati cene oziroma jih zniževati? Obstajajo tudi neutemeljeni razločki v cenah med posameznimi podjetji in občinami. Zanimivo bi bilo narediti analizo in videti, kakšni so bili razločki v cenah prej, zakaj gospodarska reforma ni prinesla nobenih novih elementov, ki bi narekovali nove, večje razločke v cenah. , O cenah in o pojavili okrog njih so razpravljali tudi na zadnji seji izvršnega sveta. Po daljši, nekajurni razpravi so obsodili negativne pojave in zahtevali energične ukrepe proti vsem tistim, ki neupravičeno zvišujejo cene. To misel oziroma zahtevo so izrazili tudi na sestanku tržnih inšpektorjev. Na tem posvetovanju so med drugim dejali, da je treba kaznovati tudi najmanjše • VARČEVATI NA VSEH PODROČJIH. Na zasedanju skupščinskih zborov so obravnavali vse oblike potrošnje in ugotovili, da je treba v interesu uspešnega izvajanja gospodarske reforme čimbolj znižati prora- čunsko potrošnjo. Sredstva republiškega proračuna so zmanjšana za več kot 30 odstotkov, zaradi česar je bilo treba omejiti nekatere izdatke. Jeseni bodo izvršili rebalans republiškega proračuna. • UGODNEJŠI POLOŽAJ KMETIJSTVA. Na plenarni seji centralnega odbora sindikata delavcev v kmetijstvu in tobačni industriji so menili, da prihaja kmetijstvo po gospodarski reformi v dosti ugodnejši po- Brezglava dirka cesi ložaj. To bo spodbudilo kmetijske kombinate, da se bodo čedalje bolj spreminjali v velike blagovne proizvajalce. G POSVETOVANJE S SEKRETARJI OBČINSKIH KOMITEJEV ZKS. Na sestanku s sekretarji občinskih komitejev ZK so, ko so govorili o nalogah osnovnih organizacij, med drugim menili, da bi te morale ugotavljati in analizirati, ali so razprave in konkretna praksa v delovnih organizacijah usmerjene v uresničevanje osnovnih načel reforme, ali ne. • ZLATA ARENA V PULJU. Na XII. festivalu jugoslovanskega igranega filma so podelili zlato areno za režijo režiserju filma »Tri«, za žensko vlogo Majdi Potokar za vlogo Branke v filmu »Lažnivka«, in za moško vlogo Velimirju Bati Živojinoviču za vlogo Antice v filmu »Sovražnik«. Za tri najboljše so proglasili naslednje filme: »Prometej z otoka Viševice«, »Tri« in »Priti in ostati«. Edini slovenski film »Lucija« se je slabo odrezal, bo pa morda, kot pravijo, občinstvu le ugajal. 9 UGLEDNI GOST SEKOU TOURE IZ GVINEJE. Potem ko se je poslovil od nas ugledni gost iz Indije premier Šastri, je prišel k nam na obisk predsednik republike Gvineje Sekou Toure. Dragega gosta je sprejel predsednik Tito in takoj nato odpotoval z njim na Brione, kjer bosta imela pomembne pogovore. Prepričani smo, da se bo trdno prijateljstvo med Jugoslavijo in Gvinejo s tem obiskom še poglobilo in da bo imel od tega korist tudi ostali svet. • DNEVNIKI SO SE PODRAŽILI. Zaradi odpravljanja dotacij so bili primorani slovenski dnevniki »Delo«, »Ljubljanski dnevnik« in »Večer« podražiti izvod od dosedanjih 30 na 50 dinarjev. To seveda še ni ekonomska cena, vendar pa ta razloček vsaj deloma pokriva povečane stroške tiskanja in druge izdatke. # • DRAVA IN MURA POPLAVLJATA. Zaradi velikih nalivov v severovzhodni Sloveniji sta nenadoma narasli Drava in Mura ter začeli poplavljati. V Mariboru je vdrla voda v tovarne in stanovanjske zgradbe. Ogromno škodo je utrpela mariborska tekstilna tovarna. V času, ko poročamo, obe reki že upadata. Materialna škoda po poplavah je ogromna. m KRIZA V GRČIJI se je pretekli teden še zaostrila. Premier Novas bi moral parlamentu predstaviti novo vlado in le-ta bi moral glasovati o zaupnici. Po grški ustavi se mora to zgoditi najmanj 15 dni po imenovanju vlade in parlament mora nato v petah dneh izglasovati vladi zaupnico, sicer mora taka vlada odstopiti, kralj pa zaupati sestavo vlade drugemu. Petnajst dni je že minilo, pa vlada premiera Novasa še ni stopila pred parlament. Kralj je nato sklical izredno sejo parlamenta, ki pa so se je udeležili le ministri Nova-sove vlade. Vsi drugi poslanci so sejo bojkotirali. V ponedeljek zvečer so se poslanci navsezadnje le zbrali in Nov asu se je posrečilo prebrati svoj program. Potlej pa je nastal v sejni dvorani silen hrušč in splošen pretep, da so navsezadnje poklicali v dvorano še policijo, ki je delala red. Pristaši bivšega premiera Papan-dreua imajo v parlamentu 143 mest. K tem glasovom je treba prišteti še glasove levičarsko u-smerjene EDE tako, da je proti Novasu združena dobra polovica poslancev, kar pomeni, da ne bo dobil zaupnice, razen če se kdo iz Papandreuove unije centra ne premisli, ali pa če bi se stvari zasukale preveč na levo in bi se tega sama unija centra prestrašila ter pristala na kakšen kompromis. B IZREDNO STANJE V HONDURASU. Vlada Lopeza Arellana je razglasila izredno stanje v vsem Hondurasu, ker je trajala stavka že dobrih pet dni. Stavka se je začela v Tegucigalpu, kjer so delavci zahtevali večje plače. Pridružil se jim je še največji sindikat v deželi, sindikat pristaniških delavcev in še študentske organizacije. Tako je dobivala stavka čedalje bolj politični značaj. Vlada je stavko razglasila za nezakonito in izbruhnile so demonstracije, pri čemer so demonstranti vdrli celo v parlament. Nastopila je policija, ki je veliko ljudi zaprla. Vlada pa je za 30 dni ukinila vse ustavne pravice. B BELGIJA JE DOBILA VLADO. Naposled je Belgija dobila novo vlado, ki jo vodi Pierre Har-mel. To je bila najdaljša kriza vlade v Belgiji po drugi svetovni vojni. Prejšnja vlada je padla, ker jI ni uspelo uresničiti svojih obljub, da bo predlagala spremembo ustave tako, da bi bilo vsaj delno rešeno nacionalno vprašanje v tej deželi Nova vlada je obljubila, da se bo tega posla precej lotila, da bi bili Plamci, ki govore holandski jezik, in Valonci, ki govore francoskega. naposled spravljeni. Ribnica: dohodki ne pridejo sami BENCINSKI TANKI SO POLNI Zadnji teden v juliju na bencinski črpalki v Črnomlju niso imeli oravega dela. če se je le kdo ustavil z vozilom, sta pritekla kar iva. — Pri vas ste pa u-služni! Ali je zmerni tako? — Kadar imamo čas. toliko kot ga imamo te dni, pa ga še nismo meli, — je povedal poslovodja Branko Fran-kovic. — Malo je dela, ker imajo vsi polne bencinske tanke. — So se vozniki motornih vozil dobro založili? — V soboto, ko se je razvedelo, da bo bencin dražji, je bila pred našo črpalko vrsta vozil Vse do veče-ra je tU nenavaden promet, nadaljeval pa ?e je še vso nedeljo. Kdor je tiste dni prišel po gorivo, je vsak natočil poln bencinski tank, nekateri pa so imeli s seboj tudi posode ... — Koliko ste iztržili v nedeljo? — 916.000 din samo v gotovini, razen tega še precej na kredit. To je štirikrat več kakor ob navadnih nedeljah, — Menite, da bodo zdaj ljudje bolj varčevali z bencinom in da se bodo manj vozili? — To bomo videli. Brez goriva še noben avto ni vozil, zato bodo morali priti ponj, četudi je super zdaj po 125 din liter. Zaloge ne bodo dolgo trajale. Zdaj so dopusti! Posvetovanja o novih gospodarskih ukrepih, ki ga je 30. julija sklical občinski komite ZKS v Ribnici, so se udeležili predstavniki podjetij, zavodov, ustanov ter političnih in družbenih organizacij. Po uvodni besedi sekretarja obč. komiteja ZK Vena čihala je o reformi obširneje spregovoril republiški poslanec Jože Lesar iz Cerknice. Obsežni razlagi je sledila razprava, ki je poudarila, da se morajo s smotri reforme najprej temeljito seznaniti organi upravljanja v delovnih kolektivih, ti pa so dolžni seznaniti zaposle- ne. Ko so spregdvorili o povečanju osebnih dohodkov, so naglasili, da Je to stvar samih gospodarskih organizacij. Nobeno podjetje naj od nikogar ne pričakuje, da jim bo z večjimi dohodki postregel na krožniku. V INLESU, največjem podjetju v občini, so v zadnjih dneh pogostoma zasedali vodilni in sklenili predložiti potrebne sklepe organom upravljanja. Najprej bodo pripravili analizo plana za drugo polletje 1965, samoupravni organi pa naj bi sprejeli sklep, da je vsako povečanje osebnih prejemkov odvisno samo od večje storilnosti. Režijske delovne sile imajo preveč. Obrati bodo morali poslej odgovorneje odločati. Podjetje bo v tesnih stikih z občinsko skupščino in s političnimi organizacijami. INLES do nadaljnjega ne bo več sprejemal novih delavcev. Na posvetu so razpravljali še o družbenih službah, kmetijstvu, cenah kmetijskih pridelkov, zdravstveni službi in socialnem zavarovanju. Ugotovili so, da se izostanki zaradi bolezni povečujejo iz leta v leto. -r Kočevje od 1948 do 1965: dvakrat več ljudi V kočevski občini je bilo konec marca letos 16.836 pre bivalcev ali 32,4 odstotka več kot leta 1948 (12.715 prebival cev). Razen matičnih okolišev Kočevja in Draga se je v vseh ostalih (Kostel, Osilnica in Predgrad) od leta 1948-do danes zmanjšalo število prebivalcev. Na območju matične ga urada Draga je živelo pred 18. leti 777 ljudi, letos pa jih je 860, na območju kočevske, ga MU je bilo pred leti 8313 ljudi, zdaj jih je 13.313 ali 60,1 odst. več, v Kostelu seje v teh letih zmanjšalo štveilo prebivalcev za 33,6 odstotka (do 1927 na 1279), v Osilnici in okolica od 848 leta 1948 na 682 letos in na področju Pred- građa od 850 na 702 prebival ca. Nasprotno pa se je v letih po vojni močno povečalo število prebivalcev mesta Kočevje. Medtem ko je v mestu živelo leta 1948 le 2912 ljudi, jih je bilo leta 1953 že skoraj 4500, leta 1959 nad 5300, štiri leta kasneje 6000, letos pa šteje Kočevje že 6444 prebivalcev ali 121,3 odstotka več kot leta 1948. Zanimivo, da se je morda najbolj povečalo število prebivalcev v vasi Novi kot pri Dragi, kjer sta bila pred 18. leti le dva prebivalca, letos pa jih je že 87. V Cvišlerjih pri Kočevju 1948. leta ni živel nihče, zdaj pa živi tam 99 ljudi (tu je kmetijski obrat KGP). Obljudenost se je močno povečala predvsem v vaseh blizu Kočevja> od koder so ljudje zaposleni v številnih podjetjih in ustanovah v mestu. Na Bregu se je število prebivalcev povečalo od 97 (leta 1943 in 1965) na 162 (1962. leta pa jih je bilo 300!), v Dolgi vasi od 319 na 442, Gorenju od 94 na 123, Klinji vasi od 88 na 144, Koblarjih od 180 na 226 (leta 1963 243 ljudi), Kočevski Reki od 198 na 354, Livoldu od 203 na 369, Mahovniku od 252 na 358, Mozlju od 74 na 144 (gozdni obrat). Slovenski vasi od 255 na 304, Stari cerkvi od 215 na 291, šalki vasi od 428 na 759 in Željnah od 286 na 506 prebivalcev. F. G. IT A S PRESEGEL LETNI IZVOZ Uspešno polletje, vendar... METALNA ne zaostaja z izvozom Za tujino bo letos napravila 100 žerjavov — Proizvodnjo ovira pomanjkanje obratnih sredstev — Bo občina lahko izpolnila pogodbo izpred nekaj let? Krmeljska Metalna je kljub težavam, ki so jo letos spremljale, dokaj ugodno za ključila prvo polletje Finan čni plan je podjetje prese glo, proizvodni obseg pa za ostaja za 2,3 odst. Izvozne obveznosti so v redu izpol njene Metalna izdeluje predvsem težke kovinske konstrukcije Razumljivo je, da je pri taks šni proizvodnji obračanje finančnih sredstev zelo po časno Od tega izvira sproti niz raznovrstnih težav, ki bi jih podjetje najlaže premo stilo s kratkoročnimi kredi ti. Teh pa ni in do sedaj je krmeljskemu obratu pomagalo matično podjetje. V drugem polletju bo krmelj skl obrat skušal uresničiti pogodbo z občino, po kateri bi ta morala ob ustanovitvi prispevati 203 milijone din. Pogodba je ostala neizpolnjena, ker občina teh sredstev ni imela. Najbrž tudi zdaj ne bo Šlo lahko, neko rešitev pa bo le treba poiskati. Za naročila jih v Metalni ne skrbi, saj imajo težke objekte oddane celo že za 1966. in 1967 leto Resna ovira za normalno proizvod njo je edinole pomanjkanje obratnih sredstev Podjetje mora že letos sklepati po godbe z železarnami za po trebe po njihovih izdelkih v naslednjih dveh letih. Z izvozom v Krmelju prav nič ne zaostajajo Polletni plan so dosegli, ko So za tujino napravili 50 žerjavov Kupila jih bo Zahodna Nemčija Do meseca septembra jih morajo izdelati še 50. T0 bo šlo nekoliko trdo ker so v zadregi za materini Z njim se bodo pravočasn oskrbeli le, če jim bo prisko čila na pomoč banka s svojimi sredstvi. Nedokončana proizvodnja v prvem polletju se je zlasti odrazila pri osebnih dohodkih. Ti so iz meseca v mesec nazadovati. Tako so bili povprečni osebni dohodki v marcu še 58.000 din, v aprilu 53.000 din, v maju 47.000 din in v juniju 46.000 din. Merila za delitev so vzpore dili z ustvarjenimi sredstvi in teh meja niso prestopili. Izboljšanje pričakujejo v drugem polletju J. T. Industrijska podjetja v kočevski občini so letni plan fakturirane proizvodnje dosegla v I. po Uit ju z 52,6 odstotka ali za 49,3 odstotka več, kot v enakem obdobju lanskega leta. Polletnega plana nista izpolnila le Elektro in obrata ribniškega Inlesa, med tem ko jc najboljši uspeli dosegla Tekstilana — 6-1,7 odstotka letnega plana. V primerjavi z lanskim prvim polletjem je najboljši Melainin, kjer so letos prodali za 150 odst. več izdelkov, nasprotno pa je In les (obrata v kočevski občini) prodal letos za 19,5 odst. manj izdelkov kol v I. polletju lani. V šestih mesecih leta so podjetja dosegla le 45,4 odst. vnovčenc proizvodnje, vendar pa je le-ta večja od lanske za 28 odstotkov. Največ izdelkov sta vnovčila kemična Melamin in U as. Šibka točka nekaterih podjetij je še vedno izvoz, saj kljub temu, da je minilo šest mesecev. Rudnik in Tekstilana še vedno nista ničesar izvozila. Vsa izvozna podjetja so skupaj dosegla le 42 odstotkov letnega izvoznega plana ali 879.198 dolarjev. Od tega pa jc Itas že presegel v šestih mesecih letni izvozni plan za 45,4 odstotka. Tudi Melamin je v tem času izvozil za skoro osemkrat več kot v enakem obdobju lani, Inles pa jc izpolnil le 28 odstotkov letnega plana izvoza. V prvih šestih mesecih jc Itas izvozil zu 263,5 odst. več od lanskega polletja. KOVINSKO PODJETJE: tudi težke prikolice Kovinsko podjetje v Ribni ci se zadnja leta vedno bolj uveljavlja, čeprav kolektiv dela v dokaj težkih pogojih. Proizvodni plan so letos povečali za 20 odstotkov (na pol milijarde dinarjev), dosegli pa ga bodo lahko, če bo proizvodnja potekala po doslej začrtani poti. še največ težav imajo s pomanjkanjem vsakovrstnega proizvodnega materiala. Lep uspeh kolektiva je tudi nova montažna proizvodna hala, ki so jo postavili pred nekaj meseci, v njej pa lahko delajo tudi zelo težke prikolice. Vse to so morali prej delati na prostem. Osnoven »roizvod Kovinske ga podjetja je še vedno univerzalni obračalni plug IKS lastne konstrukcije ter ostalo poljsko orodje — osipalniki, brane, gnojnične črpalke. Za potrebe gradbenih podjetij delajo železne samokolnice z gumijastimi kolesi ter japa-narje. Vedno tesneje pa podjetje sodeluje z drugimi proizvodnimi organizacijami. V sodelovanju z ljubljanskim podjetjem SKIP delajo polizdelke za gradbena dvigala GD 3 in GD 4, betonske mešalce vseh vrst in cisterne. Za »Vozila« iz Gorice delajo vse vrste prikolic in polprikolic od 8 do 30 ton nosilnosti. V prihodnje, pravijo, se bodo specializirali predvsem za izdelavo nizko nosilnih težkih prikolic in polprikolic z nosilnostjo od 24 do 40 ton. Rakitnica dobi vodovod Čeprav izhaja ribniško — kočevski vodovod iz Obrha pri Rakitnici, Rakitnica še vedno nima vodovoda. Vašča-ni so se zdaj odločili, da bodo — večinoma z lastnimi silami — napeljali v vas vodo. Imenovali so gradbeni režijski odbor ter zbrali precej prispevkov v lesu in prostovoljnem delu. Občinsko skupščino Ribnica so zaprosili za razrez 700 kubičnih metrov Za prizadete ob elementarnih Pred kratkim so se' v Met liki sestali predstavniki občinskega Rdečega križa, sindikatov in terenskih odborov SZDL, da se pogovore o zbiralni akciji za pomoč tistim, ki so jih letos širom po Jugoslaviji zadele elementarne nesreče. Huda neurja so med drugim prizadela tudi našo ožjo domovino. Zato je glavni odbor jugoslovanskega Rdečega križa začel veliko akcijo, v kateri naj bi vsi državljani po svojih močeh prispevali prizadetim, bodisi v denarju, živilih, obleki, obutvi, posteljnini, stanovanjski in kuhinjski opremi, gradbenem materialu, s prevozi in podobnem. Komisije pri občinskih in krajevnih organizacijah RK bodo poskrbele, da bo ta akcija zadovoljivo stekla. Naj ne bo nikogar, ki bi ootrebnim odrekel vsaj skromno pomoč' Tako pomoč zbirajo tudi vse druge krajevne in občinske organizacije Rdečega križa na našem področju. lesa za gradnjo. Posebna komisija je pregledala upravičenost zahtevka in ugotovila, da ■ se režijskemu odboru lahko da dovoljenje za razrez: letos za polovico, ostalo Pa prihodnje leto. Vodovod bodo gradili tudi v Ortneku, kjer so že kupili 300 kubi kov lesa. Komisija m prerez lesa je obravnavala prošnje režijskih odborov za razrez (v glavnem za gradnje vodovodov ali popravilo po-koaplišč) nad 1.200 m1 lesa. Brez režijskih odborov pa je bilo doslej že izdanih dovoljen,] za razrez 3.800 kubikov lasa, medtem ko je letni plan le 3.800 kubičnih metrov. Slab promet na brežiškem sejmišču Na sobotnem tedenskem sejmu prašičev so kmetje pripeljali 350 živali do 3 mesecev in 25 večjih prašičev, prodali so 125 prašičkov, najvišja cena pa je dosegla 500 din za kg žive teže. Nad 3 mesece starih prašičev so kupili kup-cj komaj 15, cena pa se je tu vrtela med 400 in 450 dinarji za kg. KOČEVSKA V BOJO ZA SVOBODO Vsi so bili mobilizirani v odborih OF za i-aznc delo in akcije, saj je !oilo treba vse opravljati v prizadevanju za čimprejšnjo osvoboditev in zmago nad sovražnikom. življenje v Kočevju se je začelo po zasedanju zbora od-posianceiv že urejevacc. čeprav je po vsej domovini še divjal boj z okupatorjevimi vojaki. Podjetja in ustanove so redno opravljala svoje delo. Obe tekstilni tovarni in vse žage v Kočevju so redno obratovale, le delovnih moći je bilo premalo V tekst min tovarnah je bilo na U$oće metrov na pol izdelanega blaga, k< ga je bilo treoa dokončati, pa ni bile tov olj delovnih rok, da bi to opravile Bila je jesen in po poljih je bilo treba pospraviti pridelke, kolikor jih je pač zra- slo na zapuščeni kočevski zemlji. Tudi sadna letina je bila dobra, zato so odbori OF organizirali akcije za nabiranje sadja po zapuščenih vaseh Kočevske. Dela je bilo Piše: PETER Š0BAR povsod dovolj, ljudje pa so ga radi opravljali, saj so bil', takrat še svobodni. Nemška okupacija Zaradi bližajoče se nemške ofenzive na osvobojeno ozemlje, je Glavni štab NOV Slovenije izdal okoli 9. oktobra 1943 nalog, naj se partizanske enote in prebivale; iz mesta Kočevja evakuirajo. Do srede oktobra so se umaknile iz Kočevja partizanske enote in prebivalci, ki so se naselili ob robu mesta in v okoliških vaseh. V mestu je ostalo samo nekaj ljudi. Nemci so začeli prodirati na Kočevsko s svojimi izbranimi divizijami iz Gorskega kotar j a čez Delnice in Brod na Kolpi. Boje z njimi je vodila v dolini Kolpe XVIII. divizija NOV, ki je sovražniku v težkih spopadih več dn; preprečevala prehod čez Kolpo. Pred številčno močnejšim in tehnično dobro o-premljen"fn sovražnikom pa so se morale enote XVIII. divizije po hudih bojih umakniti, in Nemci so konec ok- tobra 1943 zasedli Kočevje. Boji proti novemu okupatorju so se po vsej Kočevski nadaljevali ves čas nemške o-fenzive. Nemci so s tankov-skimi in ostalimi enotami pre-hajkali vse kočevske gozdove in povzročili ogromno gorja in žrtev. Nemški okupator je bil še bolj zverinski od Italijanov, v bojih pa so bili nemški vojaki hujši nasprotniki. Enote NOV so po končani nemški ofenzivi začele takoj s protiofenzivo in XIV. divizija je po zavzetju Grahovega in Vel. Lašč 9. decembra 1943 napadla Nemce v Kočevju. Mesto je bilo v celoti o-svobojeno; Nemci in domobranci so vztrajali samo še v starem Auerspergovem gra- du in se branili izza debelih zidov. Vodila so se pogajanja o predaji, toda Nemci so jih zavlačevali, ker so že vedeli, da pnihaja pomoč. V teh bojih je v sKočevju padel komandant, XIV. divizije Mirko Bra-čič. Nemcem je prihitela na pomoč močna motorizirana kolona iz Ljubljane in Postojne, XIV. divizija pa se je morala iz Kočevja umakniti. Nemci so nato Kbčeve še bolj utrdili z bunkerji jn bodečo žico, da so se v njem za,varovali. Cez zimo 1943/44 so enote NOV vodile težke boje z nemškimi in domobranskimi kolonami, ki so oskrbovale sovražne postojanke v Vel. Laščah in v Kočevju. Boji so potekal; ob vsej poti od Vel. Lašč do Kočevja in nazaj. Boj z nemškimi okupatorji je bil vedno težji tudi zato, ker so se Nemcem pridružili številni slovenski domobranci, vlasovcj in drugi izdajalci, ki so Nemcem izdajali pristaše OF. Nemci, še posebej pa slovenski domobranci, so zagrešili nad ljudmi najtežje zločine. Koliko ljudi so pobili Nemci in domobranci na Kočevskem in koliko so jih odvedli v koncentracijska taborišča je težko reči, ker točnih podatkov o tem ni. Zločini obojih pa so dobro znani in naše ljudstvo jih ne bo nikdar pozabilo. Jugovzhodni del Kočevske in dolina Kolpe sta bili v času nemške kupacije osvobojeno ozemlje. Prebivalci tega območja so dajali vse kar so imeli za partizane in OF in za boj za dokončno osvoboditev domovine. V kočevskih gozdovih je delovala cela vrsta baz in postojank, bolnišnic in tiskarn. BIZELJSKO: kaj žiiMre ©iežnost ljudi! Kaj zmore odločna volja ljudi, ki hočejo naprej, so nam pred kratkim pokazali na Bizeljskem: njihova nova bencinska črpalka je zrasla brez vsakih investicij in pomoči od drugod! Krajevna skupnost Bizeljsko je dokazala, da bo sposobna življenja. Doslej so Bizejjčani morali po vsak liter nafte ali bencina bodisi v Brežice ali v Kumrovec, če ne celo kam dlje. Pa so rekli: tega mora bit: konec, črpalko potrebujemo doma! Ljudje imajo vedno več motornih škropilnic, pa ročnih kosilnic, motorjev in avtomobilov — postavimo si črpalko goriva na Bizelj- skem! In so začeli: vsak lastnik avtomobila je dal po 5000 din prostovoljnega prispevka, lastniki težkih motorjev po 2000 in mopedisti po tisočaka. Takole mimogrede so zbrali nad 200 tisočakov (nekaj belih vran, nečastnih izjem, je bilo seveda tudi vmes — škoda jim je bilo nekaj stotakov za skupno dobro delo!). Benjamin Mihelin, direktor KOVINE na Bizeljskem, je dal prve pobude; sledilo je več sestankov in kmalu so ljudje videli, kako pridno hitijo z delom: Vlado Gregi, ki je vodil odbor za izgradnjo črpalke, pa Ferdo šepetavc, upravnik KZ, ljudje Takole so se strnili Bizeljčani okoli nove bencinske črpalke ob njeni otvoritvi iz KOVINE so pomagali pri strokovnih delih, uslužbenci postaje LM s komandirjem Jožetom Teropšičem na čelu so bili vsem za zgled pri prostovoljnem delu, Miro Šem-rov, vodja krajevnega urada, pa je vzdrževal stike z dobavitelji in z občinsko skupščino, katere predsednik Milan šepetavc je bil pravtako naklonjen dobri pobudi Bizelj-čanov. Vlado Gregi je po cele dneve vodil zunanja dela, iz Ljubljane pa je pripeljal dve 10-tonski cisterni. Dnevi so tekli in 4. julija so novo črpalko izročili v promet. 2e takoj prvi dan je imela 100.000 dinarjev prometa, zdaj pa ga je še veliko več; razen nafte prodaja zdaj super bencin, kasneje Pa bi jo radi povečali še za prodajo navadnega bencina. Ljudje so zelo zadovoljni, saj imajo zdaj prepotrebno gorivo doma in si prihranijo mnogo časa in stroškov, črpalko vodi krajevni urad Bizeljsko, na njej pa dela Drago Antolovič, ki vedno rad postreže kupcem, med katerimi je tudi mnogo Hrvatov. Prostovoljna, akcija na Bizeljskem je vsekakor lepo uspela. Pokazala je, kaj zmorejo ljudje, ki se čvrsto lotijo dobrega dela. Vsi, ki so v njej sodelovali, zaslužijo javno pohvalo, domačini pa njihovega prizadevanja in požrtvovalnosti ne bodo pozabili! Tg. BREŽICE: kje iskati milijone? Rezerve v občinski upravi, šolstvu in zavodih - Osnovno šolo na Veliki Dolini in gimnazijo v Brežicah bodo gradili še naprej -Jeseni bo najbrž ukinjenih več podružničnih šol Novi veter, ki je zavel v našem gospodarstvu, bo močno prepihal tudi občinske proračune. V Brežicah na primer z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da se bo dotok proračunskih sredstev zmanjšal za tretjino, kar znaša 300 milijonov dinarjev. To je ogromna vsota in te dni na občini že temeljito razmišljajo, koga bi brez večje škode prikrajšali in kje bi najlaže poiskali rezerve. O možnostih za manjšo porabo proračunskih sredstev bodo najprej razpravljali sveti in občinska u-prava, nato pa bo rekla dokončno besedo skupščina. Nobena služba, ki ni nujno potrebna, ne bo mogla več vedriti pod plaščem občinskega proračuna. Kolikor smo te dni zve- Nove stanarine v brežiški občini Občinska skupšč-na je 31. julija izglasovala novi odlok o stanarinah in najemninah 9 novih blokih ni pravega reda Nelepe ugotovitve iz lepih stanovanjskih blokov v Črnomlju Več lepih stanovanjskih blokov in tudi stolpnic t? bilo v Črnomlju zgrajenih zadnja leta, vendar v večini teh ni pravega reda, ker stanovalci nimajo pravega odnosa do družbenega premoženja V nekaterih teh iepin stavb so v pritličju že razbtta stekla, pokvarjene so instalacije, po zelenicah igrajo otroc. nogomet in trgajo okrasno cvetje, če jih čuvaj opomni, da tega ne smejo delati, postanejo predrzni v odgovorih, zgodilo pa se je celo to, da so čuvaju grozili. Svet krajevne skupnosti Črnomelj je ugotovil, da se sredstva hišnm svetov trosijo za dela, za katera niso namenjena, medtem ko so še skcro nove stavbe že začele propadati. Da bi preprečil: nadaljnje propadanje stavb, je svet krajevne ikupnost1' ¥ Beli krajini manjka pravnikov Včasih so bili v Beli krajini štirje odvetniki in notar, danes ni nobenega več in so ljudje ostali takorekoč brez organizirane pravne pomoči. Občinsko sodišče v Črnomlju piše občanom pritožbe in pogodbe, jim svetuje v pravnih sporih, vse to pa že tako preobremenjene sodnike prekomerno zaposluje in jih odvrača od njihovega pravega dela. Problem pravnih strokovnjakov je sploh v obeh belokranjskih občinah zelo pereč, saj ima na vsem področju ie eno podjetje svojega pravnika, medtem ko v upravi ob činskih skupščin ni nobenega. Ker je organizacijsko politični zbor SRS o teh problemih že razpravljal in izdal priporočilo občinskim skupščinam, naj ustvarijo možnosti za učinkovito pravno pomoč občanom, v Beli krajini o tem razmišljajo. Organizirati pravno službo pa je za obe občini zapletena zadeva ob dejstvu, da manjka denarja. Kljub vsem težavam pa bodo v kratkem skušali najti primerno rešitev. Mnogo manj dohodkov Svet za družbeni plan in finance občinske skupščine Črnomelj je 26. julija razpravljal o zbranih dohodkih občinskega proračuna v letošnjem prvem polletju. Dohodki, ki so jih zbrali, precej zaostajajo za planom; tako je občinski proračun že zdaj prikrajšan za več milijonov. Seveda, ker ni toliko dohodkov, kot so računali, bo tudi izdatkov manj. Do konca junija so zbrali le 36,8 odst. prispevkov iz delovnih razmerij in samo 32,8 odstotkov občinskega prometnega davka. O vsem tem bo svet poročal občinski skupščini na eni njenih prvih sej. KOČEVJE: Kcij bo obravnavala skupščina 15. septembra Občinska skupščina Kočevje bo spet zasedala 15.septem-bra; takrat bodo odborniki med drugim obravnavali realizacijo proračuna in družbenega plana v I. polletju, delo in probleme delavske univerze, govorili bodo o problemih zasebnega sektorja v obrtništvu in gostinstvu ter o rezultatih uvajanja novega gospodarskega sistema v gospodarstvu in družbenih službah. Razen tega bo skupščina do konca leta obravnavala še stanje in perspektiven razvo. lesne industrije v oblini de liev dohodkov in nagrajeva nje v gospodarstvu m rj.ru ž benih službah, priprave pro gramov civilne zaščite, poro čilo sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. Spregovorili bodo še o problemih na pedreč ju prometa in zvez in obravnavali poročilo sveta za so-i*-alno varstvo in varstvo družine. sklenil pregledati finančno poslovanje vseh hišnih svetov, nato pa jm bo pri drlu usmerjal in jim pomagal. Opaziti je, da se stanovalci blokov, posebno iz vrst inteligence, ne zanimajo za delo hišnega sveta in da se ljudje nasploh branijo funkcij v tem samoupravnem >'gan';. Navedene pomanjk-uvosti bo svet krajevne sk jpnosti Črnomelj skuša] čimorej odpraviti, po drugi stran1 pa" bi morali tudi starš: itčflitj svoje. Otroke bi morv.j navadit: na red, kakršen je potreben v novih stavbah m jih vzgajati tako, da bodo skupno družbeno last prav Lako čuvali kot zasebno lastnino. Predvsem pa bi moraii poskrbeti, da mladostna objes-tnoi- ne katerih otrok ne bo presegla meja! inozemci snet v Metliki Minulo soboto so Metliko zapustili člani mednarodne mladinske brigada, katerih delovno akcijo — kopali so temelje za nov 20-stanovanj-ski blok — sta organizirala glavni odbor Rdečega križa Slovenije in American Friend Service Committe v sodelovanju z občinsko skupščino Metlika in krajevno organizacijo Rdečega križa. Mladi ljudje iz ZDA, Anglije, Češkoslovaške, Finske, Nemčije, Švedske in Jugoslavije so odnesli iz Metlike, kjer so bili skoraj mesec dni, res lepe vtise. Takoj naslednji dan pa je prišlo v Metliko 24 članov mednarodne organizacij" Bret-hren Service Commission, ki ima svoj sedež v ženevi in ki je v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije organizirala v Metliki ljudsko umetnostni seminar (Folk Arts Seminar). Udeleženci tega seminarja so prišli iz Alžira, Bolgarije, Češkoslovaške, Grčije, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Nizozemske, Španije, Švice, ZDA in Jugoslavije in bodo v Beli krajini dva tedna spoznavali domačo, hkrati pa v seminarju tudi kulturo raznih dežel. Na črnomaljskem trgu Prvič so po novih, zvi-šanih cenah kupovale gospodinje na črnomaljskem trgu v četrtek, 29. julija. Resda so bile cene višje kot običajno, vendar kme-Uice niso pretiravale. Če bi preveč zahtevale, bi namreč lahko polne košare nensle spet domov. Jajca so prodajali po 50 dinarjev, krompir po 100 dinarjev kg, jabolka po 200 din kg, fižol po 200 din kilogram, korenček po •200 din, čebulo po 200 din in zelje po 100 din kg, S sadjem je bil trg slabo založen, saj je bilo naprodaj le nekaj jabolk. 115-letnica kapelske godbe Kapelska godba, ki je znana po vsej Sloveniji in onstran Sotle na Hrvaškem, bo 15. avgusta proslavila 115-letnico obstoja in 20-letnico osvoboditve Na trgu v Kapelah bo sodelovalo več godb*. Da bi bila proslava čim bolj slavnostna, naproša godba vsa ostala društva iz brežiške občine, naj tega dne ne prirede kake večje prireditve in naj se proslave udeleže v čim večjem številu. D.V. Pretekli teden je Metliko že drugič obiskal zastopnik mednarodne pomoči UNICEF Harold Hans Lund — tokrat s soprogo — in si ogledal razne ustanove, zlasti šolsko kuhinjo. O vsem se je pohvalno izrekel, presenetila pa ga "je tudi slikovitost in urejenost mesta, zilasti nasadi in metliška okna, ki so zadnje čase res polna pisanega cvetja. Kje je Podzemelj? Ce bi hoteli, da bi kar največ izletnikov obiskalo podzemeljski camping, kopališče in bife, bi morali ob cesti, ob odcepu v vas, postaviti napisno tablo. Za to prijetno naravno kopališče so slišali tudi v Novem mestu, Ljubljani in v drugih krajih, pa so izletniki ob nedeljah že večkrat zašli. V Podzemlju marsikdo še nikoli ni bil, zato ni čudno, če voznikom napisna tabla »Adlešiči — 11 km« ne pomeni' njč in krenejo dalje. V osnovi za novo stanarino je upoštevana povprečna gradbena vrednost enega kv. metra čiste stanovanjske površine v decembru 1964 in ta znaša 100.000 din. Za stanovanja, zgrajena do 31. dec. 1959, se bo najemnina povečala za 2,4-krat, za stanovanja, dograjena v letih 1960 in 1961 za 1,80-krat, za stanovanja, dograjena v letih 1962 in 1963 za 1,50-krat, medtem ko za stanovanja, dograjena lani in letos, povečanje ni predvideno. Vse to so šele akontacije za bodočo ekonomsko najem nino, ki se bo postopoma po večevala do 1970. leta.. Skup ščina je pooblastila stanova njski sklad, da do 31. oktob ra letos ponovno oceni vred nost stanovanjskih hiš, sta novanj in poslovnih prosto rov v občini. deli, se v brežiški občini ne bodo odrekli stanovanjski izgradnji, čeprav bo stanovanj spričo podražitve manj, kot so jih predvidevali. Tudi z gradnjo osnovne šole na Veliki Dolini ne bodo prenehali, kar velja prav tako za brežiško gimnazijo. Izdatke za šolstvo bodo poskušali zmanjšati z u-kinitvijo nekaterih podruž-niških šol. že to jesen ne bo več nižjih razredov v Orešju, vendar bo otrokom tega okoliša nujno treba zagotoviti avtobusni prevoz d6 osnovne šole na Bizeljskem. Nekaj milijonov letno bi nadalje lahko prihranili z ukinitvijo podružničnih šol v Pečicah in Bojsnem. Šolarji iz Pečic imajo na razpolago šolski avtobus do Artič, otroci z Bojsnega pa bi se lahko prevažali v Kapele. Približno 6 milijonov letno bi v skladu za šolstvo lahko prihranili z ukinitvijo hrvaških oddelkov v Brežicah. Ta u-kinitev bi morala biti postopna. Rezerv pa ne kaže iskati samo v šolstvu, kjer je jih verjetno najmanj. Gotovo jih bo še mnogo laže odkrivati pri drugih oblikah proračunske porabe, kot na primer pri zmanjševanju administracije v občinski upravi in raznih drugih službah, kjer bo moralo najbrž priti tudi do združevanja. J.T. Martin Križan v metliški pekariji »Se vedno zahtevajo predvsem belega...« — Bomo sejali več pšenice pa ne bomo hoteli več v pe-karijo po kruh, je 2abelil peku v metliški pekariji starejši možak, ko je prvič kupil kruh po novi ceni. Pa se poslovodja Martin Križan ni prav nič razhudil zavoljo pripombe. — Saj ni dosti takih, ki godrnjajo, — je povedal. — Kak starejši človek in upokojenec Se katero reče, drugi potrošniki pa ne. Saj so ljud- je že mesec dni pričakovali novih cen. — Ali zaradi podražitve kaj manj prodate? — Sploh ne! Bele moke zmanjkuje v skladišču, zato smo spekli danes malo manj belega kruha. Računali pa smo tudi na to, da bodo zahtevali več črnega, ker je mnogo cenejši. A smo se zmotili! še vedno vsak vpraša za bel kruh, četudi je po 200 din kilogram. KRŠKO: zaščitimo potrošnika Odbornike občinske skupščine v Krškem velja v nasprotju z novomeškimi pohvaliti: na seji 31. julija so se zelo potegovali, da bi bile gornje meje maloprodajnih cen kar najnižje. Predstavniki prizadetih organizacij so si sicer na vse kriplje trudili dokazati negospodamost in kratkovidnost takšnega postopanja, češ da bo s tem prizadeta akumulativnost v terciarnih dejavnostih, toda s takšnim dokazovanjem niso uspeli. Razprava na seji je bila zelo burna, pri odločanju pa je zmagovalo načelo, da Je treba potrošnika zdaj. v prehodnem obdobju, ko je najbolj izpostavljen pritisku cen, kolikor se le da zaščititi. Zelo hudih kritik je. bila deležna AGROKOMBINATOVA preskrba prebivalcev z mesom. Predlog sveta za blagovni promet za nove cene ni bil pripravljen najbolje, saj so pozabili na cene perutnini, ceno drobovini pa so določili šele na pobudo odbornikov na seji. V občini Krško veljajo odslej naslednje najvišje maloprodajne cene: sladkor kri- ZB Loka dobi prapor 2e več članov ZB in drugih občanov je prispevalo sredstva za prapor, ki ga namerava KO ZB Loka razviti 5. septembra. Zvečer pred tem slavjem bo prosvetno društvo Primož Trubar priredilo celovečerno akademijo v počastitev 20. obletnice osvoboditve. S. Sk. stal 262 din, sladkor kocka 296 din; olje odprto liter 466 din, olje v steklenicah liter 500 din; moka kvalitete B: bela 240 din, polbela 190 din, črna 140 din, moka kvalitete C: bela 220 din, polbela 170 din, črna 130 din; kruh (za-mesen iz moke B in C v enakem razmerju) :beli 200 din, polbeli 170 din, čm 140 din, rženi 170 din, žemlje 20 din; goveje meso I. kvalit.: zadnji deli 1500 din, prednji deli 1200 din, II. kvalitete: zadnji deli 1300 din, prednji deli 1100 din; teletina: stegno in pleče 1700 din, ostali deli 1200 din; svinina: stegno, pleče, kare in vrat 1000 din, potre-bušnina 850 din, svinina s slanino do 2 cm 900 din, slanina 500 din; cena drobovine lahko znese največ 30 odst_ povprečne maloprodajne cene mesa. Kosti bodo naprodaj po 160 din. Mleko bo naprodaj po 130 din liter. Maloprodajna cena senovskega premoga kosovea je v Krškem 13.428 din 'ona, kockovca 13.013 din, oreha pa 12.3r-s4 din; kupci v Brestanici in na Senovem plačajo za radi nižjih stroškov 1058 din manj pri toni, kupci v drugih krajih v občini pa plačajo k prejšnjim cenam dodatne stroške za prevoz. No ve cene drv: drva I. kvalitete so prostominski meter po 7674 din, II. kval. po 6842 d:n, III. kval. po 5773 din in IV. kvalitete po 4110 din. Odborniki so na seji podaljšali veljavnost starega odloka o cenah obrtnih uslug, zavoljo česar bo za morebitno povečanje cen teh Neutemeljeno objavljanje čutim dolžnost in potrebo, da opišem dejstva, ki zadevajo čla-■•k, objavljen v Dolenjskem listu 29. julija pod naslovom »Tri ure čakali na zdravnika in milico*. Razumljivo je, da je mogel omenjeni članek spodbuditi v javnosti obsojanje in ogorčenje, kajti skrajno nehumano je, da je moralo truplo pokojnega Ivana Halerja ležati in čakati ob cesti Polne štiri ure. Kar zadeva prvo pomoč, naj omenim, da je ob prvem obvestilu o nesreči senov-ška ambulanta naredila vse, da bi prva pomoč prišla. Rešilni avtomobil pa še ni bil na pol poli do mesta nesreče, ko je prišla druga vest, da je ponesrečeni že zanesljivo mrtev. Mrliški ogled trupla jc govoril za smrt takoj po poškodbi zaradi notranje krvavitve, kajti vsa desna polovica trupla je bila zdrobljena. V sodno medicinskem ' smislu jc kraj nesreče v sosednji občini, njeni najbližji pristojni organi pk M bili o zadevi nemudoma obveščeni. Prav tako so uradno sklenili, da bodo na kraj nesreče poslali kompletno komisijo. Preden so ugotovili, da je formiranje take komisije nemogoče, sta žal pretekli dobri dve uri. Razumljivo je, da bi mogla taka1 komisija s Senovega že zdavnaj opraviti isto delo, ko bi jo pravno in uradno poklicali in pooblastili, da lahko sama reši primer. Mislim, da sem dovolj osvetlil ta tragični primer, takega pa prepuščam v presojo javnosti, ki te šele zdaj pravilno obveščena. Javnost naj v interesu senovske ambulanto in postaje ljudske milice na Senovem znova presodi, kje je krivda za tolikšno neodgovornost. Ur. A. SIKOSEK. zdravnik, Senovo 101 OPOMBA UREDNIŠTVA: H gornjemu pojasnilu dr. Sikoška dajemo še opravičilo našega dopisnika R. Kozoleta s Senovega, ki je napisal vest »Tri ure čakali zdravnika in milico« v naši zadnji številki. Vest je bila napisana zaradi nepopolnih podatkov, postaje ljudske- milice in ambulante Senovo pa v zadevi ne zadene nobena krivda, ker sta takoj po prvem obvestilu o nesreči ukrenili vse ptrebno. Predvojaška vzgoja v Prevolah Te dni opravljajo mladinci novomeške občine prvi del svoje vojaške obveznosti — predvojaško vzgojo. V Prevolah v Suhi krajini živijo v šoli, tako da imajo boljše pogoje kot lani, ko so bili pod šotori. Predvojaška vzgoja bo potekala v dveh izmenah Zmešnjava v cenah tudi na sejmišču Na velikem sejmu v Novem mestu je bilo 2. avgusta naprodaj 381 pujskov in 169 glav govedi. Promet s prašički je bil slabši kot sicer najbrže zavoljo nočnega dežja, medtem ko je bil odkup goveje živine manjši zaradi neurejenih cen. Mesarija tokrat ni odkupovala, zato so kmetovalci prodali le 42 glav govedi, prašički pa so šli skoro vsi v denar. Z vole so zahtevah: 440 do 460 din za kg, za krave 330 do 400 din kg, za junce 430 do 460 din kg. Prašiči: manjši 6500 do 12.000 din, večji 12.500 do 24.000 dinarje* po 14 dni. Razen strokovnega programa je na vrsti tudi precej predavanj s področja moralnopoUtične vzgoje, pa tudi družbene organizacije novomeške občine bodo pomagale pri izpolnitvi programa. Športno in kulturno življenje je že v polnem razmahu, prav tako tudi sodelovanje z okoliško mladino. Vse torej kaže, da bo tudi letošnja predvojaška vzgoja dosegla svoj namen: vsestransko pripravita. mlade ljudi za službo domovini. B. LIP AR Tribuni v Dol. Toplicah in Žužemberku V torek zvečer je bila v Dol. Toplicah javna tribuna, na kateri je občanom razlagal nekatera bistvena vprašanja o poteku in namenu gospodarske reforme zvezni poslanec Ludvik Golob. V sredo, 12. avgusta, bo javna tribuna o teh vprašanjih tudi v Žužemberku, kamor vabj krajevna organizacija SZDL vse prebivalce fcr- in okoličane! uslug tudi vnaprej potrebno posebno soglasje občinsKe skupščine. Po odloku o akon taoijah za nove stanarine bodo od 1. avgusta letos najemniki stanovanj plačevali različno visoke pribitke na dosedanje stanarine, odvisno od starosti zgrajenih stavb (v vseh starejših hišah so bile doslej povsod stanarine precej nižje kot v hišah, zgrajenih zadnja leta). Tako bodo v stanovanjih, zgrajen.h do leta 1959, plačevali najemniki poslej za 90 odst. večje najemnine; v stanovanjih, zgrajenih do 1961 — 60 odst., do 1962 — 40 odst., do 1963 — 30 odst. in v stanovanjih, zgrajenih do leta 1964, za 10 odst. večje najemnine. Po opravljeni revalorizaciji stanovanj bodo najemnikom morebitna višja vplačila vrnili v mesecu dni, morebitni primanjklaj pa bodo morali najemniki nato poravnati v treh mesecih po uveljavitvi novih najemnin. Odborniki so pooblastili stanovanjski sklad občine, da opravi revalorizacijo stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov do 30. novembra 1965. TREBNJE: zdaj pa k notranjim rezervam! V TSŠ Mirna manj režijskih mest in tretja izmena, v KEM0-GPREMI ostro proti kršilcem delovnega razmerja, v KZ podobni ukrepi -»Plavi« naj izginejo - Zaposleni pred odločitvijo: ali delavec ali kmet! - Pomoč gospodarskim organizacijam pri izvajanju reforme v občini Trebnje O nujnosti gospodarske reforme, v kateri naj dobi dinar dejansko vrednost dinarja, so v trebanjski občini govorih sem od pomladi, opozarjali na njeno nujnost in pomen ter posledice, ki bodo prizadele tiste, ki o vsem tem ne marajo nič vedeti in slišati. Ne preveč zavidljiv položaj, v katerem so se mnoge gospodarske organizacije letos znašle, je bil tudi dober pouk, da se je naposled treba otresti napak in pomanjkljivosti. Kar so se naučile pri tem pouku, so začele uporabljati brž, ko je bila reforma uzakonjena. Prvi koraki kažejo predvsem na to, da gospodarske organizacije ne mislijo na predajo, temveč hočejo še odločneje zasesti svoja mesta in se dokončno utrditi. Da so začeli bolj trmasto stikati po notranjih rezervah, jih odkrivati in izkoriščati, je že stara stvar. Tudi to, da temelji sodobno gospodarjenje na dosledni in pametni uporabi osnovnih in obratnih sredstev, ni za nikogar novo. Zdaj so se zavedli, da je nujno iz vsega tega iztisniti vse, kar se da. Znani so prvi ukrepi nekaterih večjih gospodarskih organizacij v trebanjski občini. Tako je tovarna šivalnih strojev na Mirni sklenila ukiniti vsa tista režijska delovna mesta, ki so odveč, zaposliti čimveč ljudi v proizvodnji in na nekaj delovnih mestih uvesti tretjo izmeno. KEMO-PREMA je med drugim sprejela pravilnik, na« podlagi katerega je možno najostreje ukrepati proti kršilcem delovnega razmerja. Razen tega določa ta pravil- ALI IZID REFERENDJUMA NI OBVEZEN ZA OBČINSKO SKUPŠČINO IN NJENE ORGANE? nik, da ima podjetje delovna mesta predvsem za kvalificirane delavce in bodo potemtakem morah zapustiti podjetje še vsi, ki nimajo kvalifikacije, oziroma je ne nameravajo dobiti. Podobni so ukrepi v kmetijski zadrugi. Vedno več je podjetij, ki najostreje kaznujejo »plave« dni. Marsikje se dobi že za nekaj »plavih« v roke delavsko knjižico. Novi reformi se poskušajo prilagoditi tuda manjše gospodarske organizacije, vendar je tu znatno težje, razen tega pa bo ponekod treba zahtevati od zaposlenih, naj se čimprej odločijo, kaj hočejo biti: delavci ah kmetje. Delovne organizacije, ki zaposlujejo poiproletarce, najslabše izpolnjujejo nalogo, ker se ob vsaki sezoni kmečkih del »plavi« kar kopičijo. Največ »plavih« lahko našte-jejo pri komunalnem in krojaškem podjetju in v opekarni Prelesje, četudi morda naštevanje še ni povsem izčrpano. Ambulanta: v Hinjah ali v Prevolah?' Tovariš urednik, na območju Krajevne skupnosti Hinje že dalj časa razpravljamo o sedežu zdravstvene ambulante. Le-ta je za tako velik okoliš nujno potrebna, zlasti še, ker so ti kraji zelo oddaljeni od sedeža zdravstvenega doma v Žužemberku. Začasno so rešiJi problem tako, da je zdravnik iz Žužemberka enkrat na teden ordiniral v sejni dvorani zadružna stavbe v Hinjah, kar pa za takšen. obsežen delokrog ni zadoščalo. Sedanji prostor baje ne odgovarja zdravstvenim predpisom, oziroma ni primeren za ordinacijo (ker je le en prostor), zato je prišlo do problema, kje dobiti primernejši prostor za zdravstveno ambulanto. Po večkratnih razpravah na sestankih KO SZDL Hinj-in na seji Krajevne skupnosti »n sestanku množičnih organizacij je bil sprejet sklep, da sejno dvorano v zadružni stavbi preuredijo v zdravstveno ambulanto, prostor za f»eJ3 in sestanke pa bi uredili na podstrešju zadružnega doma v Hinjah. Ta sldep je podprla tudi večina članov SZDL vasi Lopata Sela, Vrh, Visejec in deloma Žvirče, medtem ko so bili vaščani Prevol in Retij v celoti za to, da se zdravstvena ambulanta uredi v prostorih osnovne šole Prevole. S tem so nastala nasprotujoča si mnenja in ker tudi člani sveta Krajevne skupnosti Hinje niso dosegli soglasnega sklepa, je bil na predlog obč. odbora SZDL Novo mesto razpisalo referendum. Za zdravstveno ambulanto v Hinjah je glasovalo 145 volivcev več kot za ambulanto s sedežem v Prevolah. člani krajevnega odbora SZDL Hinje (kot tudi člani ostalih odborov tega območja) smo smatrali, da je izid referenduma dokončna odločitev, zato smo bili nemalo presenečeni, ko je svet za zdravstvo pri ObS Novo mesto izdal nasprotujoči sklep. Le- ta je namreč z dopisom obvestil KO SZDL Hinje, da bodo zdravstveno ambulanto uredili v osnovni šoli Prevole. V dopisu so navedli, da bo služila v glavnem za preglede šoloobveznih otrok in da člani sami lahko uredijo prostor za zdravstveno ambulanto tudi v Hinjah, vendar pri tem na omenjajo nikakršnih finančnih sredstev. Zdravstveni dom v Novem mestu ima za ureditev ambulante 3 milijone din in smatramo, da bi moral ta sredstva ' uporabiti predvsem za gradnjo oz. ureditev zdravstvene ambulante v Hinjah in Strela udarila v skedenj V noči od 27. na 28. julij je strela udarila v skedenj Franca Rojca iz Žužemberka. Vsa sreča, da je sosed Jernejčič zagledal ogenj ter poklical lloj-čeve in druge sosede. Vo-moč prebivalstva in tudi gasilcev je^bila hitra in u-činkovita. — Sprva so o-genj omejili, kmalu pa tudi popolnoma zadušili. Zgorelo je lc del ostrešja in okoli 2000 kg sena, medtem ko so preostalo seno naslednji dan presušili in rešili. Škodo cenijo na okpli 300.000 dinarjev. Rojčev skedenj je bil zavarovan, zato jih škoda ne bo toliko prizadela. ne na Prevolah. Tako je namreč izglasoval referendum, po drugi strani pa je vredno upoštevati obveznost, ki so jo dali člani KO SZDL Hinje: t delom in z lesom bi sami v veliki meri prispevali za rešitev tega problema. Res se člani upravičeno sprašujemo: »Ali res lahko nekaj ljudi po svoji volji spreminja odločitev večine? Mar izid referenduma ni ob-' vezen za občinsko skupščino n njene organe?« Krajevni odbor SZDL, Hinje Reforma na javnih tribunah Ugotavljajoč, da živa beseda še največ zaleže, so te dni sklicali javne tribune v trebanjski občini. Na Mirni (30. julija), v Mokronogu (2. avgusta) in Trebnjem (3. avgusta) so občanom odgovarjali na vprašanja zvezni in republiški poslanci Ludvik Golob, Marjan Jenko, Franca Kolar, Uroš Rup« reht in Marija Vraničar. Beseda je v glavnem tekla o gospodarski refor-i mi, samoupravnem sistemu in prilagojevanju novim ukrepom. Novomeška kronika Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij pri podjetju N0V0LES lesni kombinat NOVO MESTO razpisuje prosto delovno mesto v plansko analitskem oddelku. Pogoji za sprejem: končana ekonomska srednja šola. Osebni dohodki po pravilniku. Nastop službe 1. septembra 1965. Pismene prošnje pošljite na na slov: NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto, do 15' avgusta 1965. ■ CEZ KRIŽIŠČE NE PRIDEŠ, če si se nameni ob 14. url, ko v podjetjih in uradih nehajo delati. Zakaj cesta jo tedaj povsem zasedena z avtomobili, mopedi in motorji ter seveda s kolesarji kakor mravljišče vroče dni. Seveda — pešec si in če hočeš ostati živ, se ne drenjaj na aslaltu, kadar te z zadnjimi zalogami bencina po stari ceni prehitevajo vozniki, kajpada z izgovorom, da se enemu bolj mudi kot drugemu! — Morda bodo tudi nove cene ben-^clnu prispevale k večji varnosti ' na cesti? Pričakovati je namreč manj nepotrebnega motornega dirkanja po mestu. ■ čE GRESTE PO PARKI) ali drevoredu se spoštljivo ozrite tudi na tla in presenečeni boste ugotovili, s kakšno preciznostjo znajo metati naši ljubi meščani odpadke na tla tudi kjer so koši! če delavci komunalnega podjetja nesnago odstranijo in spe-Ijejo tja, kamor spada, se vedno še kdo najde, da jim priskrbi delo in da s papirjem točno pomeri — mimo koša. Bo še kdo trdil, da nismo precizni? ■ VERIŽNA POORA2ITEV 21- VIL, s katero smo zakorakali v novo gospodarsko reformo, je 2. avgusta zajela tudi najobčutljivejše mesto za trebušni standard — obrat družbene prehrane. Prvi menu stane med drugim po novem 370 dinarjev, kar pa je v primerjavi s podobnimi obroki v drugih gostinskih lokalih znosno B S FLOUROGRAFIRANJEM VSEH. nad 24 let starih občanov, so pričeli 2. avgusta v našem mestu. Kraji v občini so razdeljeni na fluorografske ba?:e. Fluoro-grafiranje bo trajalo do 23. avgusta in je nedvomno relo pomembno, ker z njim odkrivajo rakn, tuberkuloze in druge nevarne bolezni. 39 ŽE TAKO .ir: KANDI.ISK1 mast preozek za sedanji promet, nevarnost pa se veča še s tem, ko vozniki avtomobilov na mostu prehitevajo. Kadar v kr.'išču stoji miličnik, je prehitevanja sicer manj, a kadar ga ni, je redek vodnik, ki v koloni počasi vozi za mopedistom in kolesarjem. Tudi vozila, parkirana takoj za ovinkom na Partizanski ctsti, pomenijo nevarnost! Kdor ne verjame, naj promet na mostu opazuje sam! S KO SO V SOBOTO zvečer Novomeščani videli, da na terasi hotela Metropol sedi večja družba, je marsikomu prišlo na misel, da bi bilo tu prijetno posedeti ob vrčku piva in opazovati promet. Doslej na terasi v Metropolu že več let niso stregli, pa je res škoda, ker zunanjih s;istinskih prostorov v mestu manjka. Kakor so nam v hotelu povedali, bodo v prihodnje vsakega posta, ki bi želel iti na teraso, tnm tudi postregli H NA ŽIVILSKEM TRGU so se v ponedeljek pokazale nove cene. Gospodinje so tarnale, da so previsoke, kmetice pa so vztrajale pri svojem. Breskve so veliale 350 do 400 din kg, paprika 450 din kg, pesa 18 din kg, mehmeani 300 din, kumare 180 din, ohrovt 120 din, zelje 90 din, solata 250 din, čebula 180 din, fižol 250 din, hruške 300 din, jabolka 250 din, mleko 120 din, krompir 130 din, jajca 50 din. H VEČ POSLUHA ZA PEŠCE bi moralo pokazati tudi podjetje, ki koplje te dni jarek po sredi Koštialove ulico proti Mestnim njivam, za novo kanalizacijo naselja, ki hiro raste in dobiva vedno bolj zaokroženo podobo. Zemljo in skale mečejo delavci na oba strani širokega in globokega jarka, tako da starejši ljudje že skoraj ne morejo več do hiš vzdolž Koštialove ulice. Spolzka in mastna ilovica vsepovsod — to pač ni pot za stare noge. Ozka deska čez jarek bo verjetno tudi premalo — ali pa je tam le zato, da se delavci smejijo ljudem, ki lovijo ravnotežje nad globokim jarkom? Tu naj pristojni delovodja SOT Pionir takoj ukrepa, prej ko pride do nesreče, stroškov m — krivde! tU GIBANJE PREBI\ ALSTVA — v tem tednu je rodila Zdenka Skuje* s Ceste herojev — Dani- to10 NGVA POŠTNINA ZA POŠILJKE V TUJINO Od 1. avgusta velja za pošiljanje poštnih pošiljk iz Jugoslavije v tujino tarifa, preračunana na osnovi novega računskega tečaja 1250 dinarjev za ameriški dolar. Za navadno pismo do 20 gramov, naslovljeno v tujino, bo znašala tarifa 85 dinarjev, za vsakih nadaljnjih 20 gramov pa še 50 dinarjev. Tarifa za dopisnice v mednarodnem prometu bo znašala 50 dinarjev. Za pošiljanje pisem in dopisnic v Albanijo, Bolgarijo, Grčijo, Madžarsko, Romunijo in Turčijo bo veljala nižja tarifa: za navadna pisma do 20 gramov 65 dinarjev, za vsakih nadaljnih 20 gramov pa še 40 dinarjev. Tarifa za dopisnice v te dežele bo znašala 40 dinarjev. Tarifa za navadna pisma in dopisnice, ki jih bodo pošiljali naši državljani v Sovjetsko zvezo, bo prav tako kot v domačem notranjem prometu, torej 30 dinarjev za navadno pismo in 20 dinarjev za dopisnico. Redna cena za priporočena pisma bo znašala 100 dinarjev, za ekspresna pa 120 dinarjev. Za pošiljke, naslovljene v Grčijo in Turčijo, bo znašala poštnina 75 dinarjev za priporočena in 90 dinarjev za ekspresna pisma. Diogenesov hramček gre v Ljubljano Na letošnji vinski sejem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo gostišče POD GORJANCI iz Kostanjevice pripeljalo tudi velik sod, ki so ga preuredili v hramček Sod so pred tedni postavili na vrtu za restavracijo in lahko sprejme deset ljudi Bojda je tudi vsak večer poln. Tako je dobil starogrški modrijan Diogenes, ki se mu je sod priljubil, da je celo stanoval v njem, lepo stevdo posne-malcev. Seveda so ti (na srečo gostišča!) le bolj pivci kot modrijani; ce ne bi bilo tako, bi najbrž hramček kaj hitro zaprli... Semičanom se ponuja denar Kmetje tarnajo za zaslužkom, vendar se jim včasih denar ponuja, a ne Kako živijo fantje v Šoštanju pri Sevnici Kot vsako leto, tako tudi letos mladinci predvo-jaške vzgoje taborijo v dveh izmenah v Boštanju. Tabor je primerno postavljen in prikladen za izvedbo programa. Mla- Vezane vloge -vižje obresti KB v Novem mestu O dinci so se že vživeli v to življenje, saj sta red in disciplina zadovoljivi. Omembe vredno je, da je ObS Sevnica vse predavatelje uniformirala. Življenje in delo v taboru si je ogliedal ofioir Komande vojnega okruga Celje, ki je dal nekaj koristnih napotkov za bodoče delo. Obiskal nas je tudi predsednik ObS Jože Knez in ostali odgovorni uslužbenci Sevniške občine, ki so se zanimali za naše življenje in pogoje, v katerih delamo. Za prihodnje leto je predvideno pokretno taborjenje po poteh XIV. divizije. Povezava s komitejem ZK in ZMS je bila dobra; streljanje v prvi izmeni prav dobro, v drugi pa odlično. T C«..---1- P. D znajo izrabiti priložnosti, ne bodo posamezniki kva-Prav dober dohodek jim rili ugleda domačemu vi-nudi na primer domači nu. Turistično društvo na-turizem. Avtobusi podjet- merava nuditi kmetom, ki j a SAP in KOMPAS iz bodo dobro postregli izlet-Ljubljane vozijo vsako ne- nike, vso pomoč, medtem del j o turiste na izlet v ne- ko bodo slabe vino toče in znano. Tako pride poln av- neprimerno oskrbo prega-tobus potnikov h kmetu, njalo. kjer pri zidanici dobe obrok hrane in pijačo. S podjetjem se kmet dogovori za pavšalno plačilo, na primer kosilo in liter vina na osebo 1200 din. če popijejo več, plača od gostov vsak sam. če kmet priskrbi gostom še domačo harmoniko, je zadovoljnost velika in kaj kmalu se dogovore za ponoven obisk. Za skupino okoli 50 turistov dobi gospodar 60.000 dinarjev ali celo več, od tega plača Turističnemu društvu samo prispevek 2000 d0 5000 din, vse ostalo je njegovo. Jeseni bodo večje skupine gostov prišle v Belo krajino na piknike ob pečenju kostanja. Ob tej priložnosti naj bi gostom nudili res dobro pijačo, da PRIPRAVE ŠPORTNIKOV V NOVEM MESTU ^KRŠKEM Športna sezona je prebrati! Obisk v dveh klubih in šestih panogah. Bodo waierpogJ$Jenski prvaki? Bodo plavalci ostali v drugi zvezni ligi? Bodo odboj*' »ni na kvalifikacije za zvezno ligo? Košarka: uspeh - da ali ne? 'e s tenisom in rokometom? Denar je problem št-1 * Žepni informator mesta Krško Turistično društvo Krško je- založilo drobno knjižico, v kateri so na kratko zajeti osnovni podatki o Krškem, naštete uradne ure uradov in ustanov, delovni čas trgovin in gostišč, železniški in avtobusni vozni redi, delovni čas zdravstvenih ustanov in servisov, ki jih lahko potrebuje potnik ter nekaj prostora za osebne beležke. Drobna knjižica je po 80 din na prodaj v trafikah, razen tega po so jo dobili mnogi šolarji, da jo lahko ponudijo obiskovalcem. Spodbuda turističnega društva je hvalevredna. Te dni se končuje mrtva sezona športnikov. Nogometaši, roko-metaši, odbojkarji, košarkarji in drugi športniki se vračajo s počitka na igrišča, da bi v kratkem času, kolikor ga je še preostalo do začetka nove sezone ali nadaljevanja stare, kar najhitreje prišli v staro formo, ali pa jo še izboljšali. Naš obisk je tokrat veljal športnikom Krškega in Novega mesta. VVATERP0L0 Igralci te dinamične igre z žogo, ki ima tudi v Krškem veliko pristašev, so se te dni vrnili s prvega dela slovenskega prvenstva, ki je bilo v Kopru, čeprav so — po tradiciji — šele tik pred odhodom v Koper dobili potrebna sredstva, so se vrnili zmagoslavno: po prvem delu so v vodstvu, potem ko so premagali vse svoje nasprotnike. Ta uspeh je presenetil vse: ljubitelje in poznavalce tega športa v Krškem in seveda tudi same igralce. Na poti do naslova slovenskega prvaka zdaj najbrž ne bo nobenih ovir več, ker je drugi del tekmovanja v Krškem. Domača voda in gledalci, ki bodo spodbujali krške wa-terpolisite, oboje bo seveda prispevalo velik delež. V upravi pravijo, da bi v Krškem imeli izvrstno waterpolno moštvo, če bi igralci lahko skupaj trenirali. Na treningih državne reprezentance v bazenu Celuloze so se waterpo-listi že veliko naučili, tako da uspešno premagujejo vse težave. PLAVANJE Finančna kriza krškega plavanja še vedno ni prebrođena. Kljub temu pa se plavalci redno pripravljajo na tekmovanje v drugi zvezni ligi, ki je zaradi katastrofalnih poplav odgođeno za en mesec. Medtem smo izvedeli, da beograjski Partizan ne bo sodeloval v tem tekmovanju. Ker izpade le zadnjeplasirani iz te skupine, Krško najbrž ne bo imelo prevelikih problemov v borbi za obstoj, čeprav dela sestava ženske vrste tehničnemu vodstvu velike preglavice. Letos bodo nastopale po vsej verjetnosti same pionirke, ki bodo tako tudi prestale ognjeni krst v zvezni ligi. H Močno razveseljiva pa je n plavalna šola. Kot vsako leto, BI je tudi letos zanimanje zanju B precejšnje. 200 neplavalcev — H večina je otrok, ne manjkajo BI pa tudi starejši — se bo na-18 učilo plavati pod vodstvom iz-iZi kušenih inštruktorjev krškega EI plavalnega kluba. pravljeni, tedaj res lahko z optimizmom gledamo na jesenski del sezone, še posebej, ker se začne konec avgusta, domači odbojkarji pa so te dni že začeli trenirati! Omeniti pa je treba, da tudi tretje ali četrto mesto ne bi pomenila neuspeha! KOŠARKA Košarkarji so temeljito pomladili svoje vrste. Zanimanje za ta šport v Novem mestu ni ugasnilo, kljub temu da Novo mesto letos ni v Slovenski konkurenci. Ce ne bi bilo tekem v okviru letošnjega Zleta Bratstva in enotnosti, potem sploh ne bi poznali vrednosti sedanje ekipe. Uspeh na tem tekmovanju pa je povečal optimizem v novomeških vrstah. Novo mesto bo tudi kandidiralo za organizacijo kvalifikacij za vstop v drugo slovensko ligo. Ce bo Partizanu uspel ta načrt, potem je do zaželjenega cilja le še pol koraka. Seveda pa se ne gre vdajati prezgodnjim optimističnim načrtom, ampak resno zaigrati do konca. K temu bo prav gotovo pripomogel turnir, ki bo sredi avgusta v Novem mestu. Moštvo pa se bo lahko dobro uigralo še na gostovanjih v Tolminu in Banjaluki, kamor so ga povabili tamkajšnji košarkarji. ROKOMET Tudi rokometaši novomeškega Partizana so zdaj na zasluženem počitku. Moštvo se je namreč nepretrgoma pripravljalo za vstop v drugo slovensko ligo tja do lanske jeseni. Veliki met se jim je pred mesecem posrečil na domačem bojišču, zdaj pa je njihova želja, ostati v sredini, kamor so prišli s takimi težavami. Menimo, 'da jim bo t resnostjo, ki so frw mesto *bi« ODBOJKA Novomeška odbojka je šla v prvem delu slovenske odbojkarske lige čudno pot: začetni porazi so ljubitelje te igre že navdali z_ bojaznijo za obstoj, zadnji uspehi pa pomenijo pri najbolj vnetih celo vrnitev na stara pota. Nekateri že celo računajo, koliko točk je potrebnih, da bodo Partizanovci odšli na kvalifikacije za — zvezno ligo! Resnici na ljubo velja povedati, da to niti ni nemogoče, vendar bo treba zmagati v vseh tekmah, ki bodo na Loki. Ker bodo igrali tudi Medic, Simič in Sonc in ker bodo Potrč, Penko, Koprivnik, Ber-ger in drugi gotovo dobro pri- Na baliniščih na Loki je bilo v soboto in nedeljo XII. slovensko prvenstvo dvojic v balinanju, ki se ga je udeležilo 16 ekip iz Ljubljane, Maribora, Radovljice, Kopra, Nove Gorice, Sežane in Novega mesta, ki so v prejšnjih obračunih dobile pravico do sodelovanja V borbi za uvrstitev med prvo osmerico je presenetljivo izpadla ekipa ljubljanske Lokomotive, ki je bila eden izmed favorit-)/ ta najboljšo uvrstitev. Obe novomeški ekipi- Pionir in 13. maj, sta uspešno preskočili prve ovire, nato pa se je ekipi 13. maj ustavilo. Pionirjevca Barbič in Vov-ko pa sta se uvrstila še med 4 najboljše Potem sta imela celo izredno priložnost, da bi zasedla drugo ali tretje mesto, vendar sta popustila v odločilnem trenutku, ko sta vodila proti Trnovč.raom že z 10:2. Trnovo je nato s pridom izkoristilo priložnost, ki se mu je ponudila in se je nato zavihtelo na drugo mesto. Zanimivo je, da se 2aba in Trnovo, prvak in ' drugoplasirani, sploh nista pomerili med seboj. Kljub temu pa je vrstni red realen, saj je Zaba pokazala najboljšo igro, pa tudi njene zmage s bile irra-žene z največjo razliko. Rezultati zadnje četverice: Partizan Trnovo : Branik Maribor 9:13. Pionir ■ sm : Celulozar 3:3 LISCA VABI NA PRIJETEN ODDIH ToncKov aom na Lisci nuai gostoljubje planincem in- turistom skozi vse leto. Pozimi ga najraje obiskujejo smučarji, poleti pa vsi po vrsti. Ljudje, ki si zaželijo miru, prav radi ostanejo tam teden ali dva. Sezona dopustnikov se prične 15. junija, se/ona izletnikov pa že 1. maja. »Letos se je to zakasnilo,« pripoveduje upravnik doma Pavle Strgar »Vreme nam ni naklonjeno«, nadaljuje pogovor in med drugim omeni, da bo morda lepo poletje nadoknadilo zamujeno »Kdo so vaši najštevilnejši obiskovalci?« ga vprašam. »Največ imamo šolarjev. Ti pridejo k nam pozimi, da se naužijejo veselja na snegu. Vsako leto imamo tu smučarske tečaje. Ko pride maj, so šolarji spet pri nas. Obiskujejo nas predvsem otroci iz sevniške in laške občine. Izleti na Lisco so zanje lepa doživetja, šolarji so pred leti pomagali graditi naš dom. Precej opeke so znosili sem gori od zaselka Sela pri Razbor ju. Takrat je vodila do sem samo peš pot.« »Koliko let stoji vaš planinski dom? »Sedem let, graditi pa so ga planinci pričeli že 1952. leta Pred njim sta bili tukaj dve koči. Med vojno sta bili pož-gani in zdaj imamo na Lisci novo zares lepo postojanko. 1959. leta je bila zgrajena do nje tudi cesta. Naš dom je tako dostopen prav vsakomur, tudi tistim, ki niso več LEPO bomo na željo mnogih naših bralcev začeli objavljati že prihodnji teden, čeprav smo imeli to v načrtu šele za jesensko obdobje, ko bo naš tednik spet obsežnejši. Ne zamudite začetka - prihodnji teden: NOVA POVEST V DOLENJSKEM LISTU! »Ob sobotah in nedeljah je na Lisci najbolj živahno,« pripoveduje upravnik Tončkovega doma tovariš Pavle Strgar. Gostoljubno sprejme vsakega gosta, ki ga pot zanese v planino. Tudi sam je navdušen planinec, ki zna ceniti lepote gorskega sveta. Žal mu je za vsak cvet, ki ga nevzgo-jeni izletniki ukradejo naravi. Meni, da bi morali biti vsi otroci že v osnovni šoli deležni planinske vzgoje. tako čili, da bi lahko prišli peš.« »Ste s prometom zadovoljni?« »Zadovoljen sem, ker se povečuje leto za letom. Postopoma smo dom opremljali in zdaj imamo na razpolago že 22 postelj in 9 skupnih ležišč. Za člane planinske zveze in sindikata je dnevna oskrba 1.200 do 1.300 dinarjev, za vse ostale pa 1.500 do 1.700 dinarjev. Torej ne 2000, kot je to zapisano v ceniku Dolenjske turistične zveze. »Vas obiskujejo samo domačini, ali pridejo k vam tudi tujci?« »Večina obiskovalcev prihaja iz Zasavja in celjskega okoliša, zadnje čase pa je med gosti tudi po nekaj inozem-cev. škoda, da jih na lepo planinsko okolje Tončkovega doma ne opozarjajo table ob cesti. Tujcev bi lahko več privabili, če bi imeli sobe z dvema, tremi posteljami in tekočo vodo. Sedaj jim tega še ne moremo nuditi.« ' »Kdaj pa nameravate graditi depandanso?« »Za sedaj so to le želje in jih letos najbrž ne bomo uresničili. Potrebovali bomo precej denarja. Planinci se bomo potrudili, da bomo naše načrte čimprej izpeljali in povečali število prenočišč. Potem šele bomo lahko nudili obiskovalcem možnost za daljše bivanje pri nas.« —EY Topliška se oglašata Do sedaj smo lahko zasledovali potovanje bratov Toplišek, zdaj pa se je ponudila priložnost, da zvemo, kako potovanje sama do življata. Takole pišeta: »Po dveh urah vožnje sva prispela v Zagreb. Pojavili so se prvi žulji na rokah, čeprav sva pred odhodom veliko trenirala. Prespala sva zunaj Zagreba in doživela prvi večji napad komar jev, ki sva se jih otepala celo noč. En dan in ' pol sva potrebovala do Siska. S krepkim požir-kom slivovke sta tu počastila spomin na lanski karambol, ko sva s splavom potovala proti črnemu morju, čakala sva na ladjo, ki bi naju potegnila do Beograda, zato sva potovala prav. turistično. V Jasenovcu, kjer Je bilo zloglasno ustaško taborišče, sva se ustavila, pri Bosanski Gradiški pa sva si ogledala edinstveni rezervat za vodne ptice in — ko- marje. Vmes sva poskrbela za atrakcijo v naselju, kjer so videli zadnjega turista leta 1939. Nekateri sploh niso hoteli verjeti, da sva Jugoslovana in so vneo spraševali: »Ima li u Njemačkoj kiše?«, ker je bila tiste dni huda suša V Slavonskem Brodu sva si ogledala rimske izkopanine v centru mesta. Končno je prišel prvi konvoj ladij za Beograd. Za eno sva se pripela, druga pa je naredila takšne valove, da naju je odtrgalo in sva le s težavo zadržala čoln. V Br-čkem, kamor sva prišla zvečer, sva se nerodno počutila. »Eto, komentirali ljudje. Kupila sva idu Švabi, eto oni iz Arene!« so Areno in videla, da nama ie posvečena cela stran . . . Prihodnjič: od Beograda do Dunaja O U. OD 5. DO 15. 8. Padavine z ohladitvijo : pričakujemo okrog 8. in j 12. avgusta, v ostalem le- J po vreme. Dr. V. M. j 121« — Ko se je Rudi drugo jutro prebudil, je videl, kako Noč negibno leži nad odprtino v podu in skozi seno gleda navzdol. Vstal je in stopil k njemu. »Psst!« je siknil Noč. Rudi se je počasi splazil k odprtini in pogledal skoznjo. Pod kozolcem je bila privezana vrsta konj, med njimi so se počasi motali Nemci. Nekateri so s krtačami čistili konje, drugi pa so iz menažk pili vročo kavo. 122. — »Navsezgodaj so prišli,« je zašepetal Noč. »Prepozno je, da bi še mogla odtod.« »Kaj pa zdaj?« je šepnil Rudi. »Nič. Čakala bova.« Rudi se je odmaknil od odprtine. »Daj sena, da še bolj zadelava to luknjo,« je šepnil Noč. Rudi je zlezel više, zagrabil kup sena in ga vrgel predse. Noč se je stegnil za kupom, toda bilo je prepozno. Seno je zdrselo navzdol in padlo skozi odprtino. 123. — »Himmelherrgott!« je zavpil debel Nemec, ki je bil dobil kup sena na glavo in v menažko, polno tople kave. »Kdo je bil ta norec?!« Ozrl se je navzgor in opazil odprtino v podu. »Kdo je gori? Pridi dol!« — »Nikogar ni, mačka je bila,« ga je miril sosed. »Mačka, pa da bi sprožila cel kup sena? No, to mačko si bom ogledal!« je vpil debeluh in prislonil lestev, ležečo na tleh, v odprtino. 124, 'jjfbeu Nemec je naravnal lestev in stopil na PrVj,i , ftHeinz lovi mačke!« je zavpil stražar pri vho^j ^Ozoiec. »Bomo videli te mačke!« je zago-drflJ jbr^Uh in počasi plezal navzgor. Pod kozolcem se ^jjjji^ truma vojakov, ki so gledali sopihajočega Vjfl Va *n se norčevali iz njega: »Katzenjager!« ^rjjJ*0ij . ' da je nekdo na kozolcu, bedaki,« je vpil ta, n ^ Jeze in napora. SMEH STOLETIJ Politik dr. Jaroslav Stranskv je bil poklican v Topolčianke k predsedniku Masarvku. Njun pogovor je nenadoma obtičal in da bi gost pretrgal molk, ki se mu je zdel neprijeten, je spregovoril: »Kako veličastno se dvigajo ti hrasti proti nebu; kakor da so stolpi gotskih cerkva. Prav gotovo šo stari že več kot sto let in kdo ve, kaj bi nam pripovedovali, če bi znali govoriti?« Na ta pesniški izliv je Masarvk odgovoril: »Rekli bi: ,Mi nismo hrasti, ampak kostanji, gospod doktor.'« V družbi, v kateri je sedel češki mislec in politik Masarvk, so se pogovarjali o tem, zakaj se ljudje med seboj ne razumejo. Včasih se celo dva človeka težko sporazumeta. Masarvk je skušal stvar razložiti takole: »Mislim, da so vzrok j tega nerazumevanja trije: Prvi: Ce se sporazumevata dva človeka, potem je A tak, kot je, in B tudi tak, kot je. Drugi: A je tak, kot hoče, da bi ga videl B, in B tak, kot bi rad, da bi ga videl A. Tretji: A je tak, kot ga dejansko vidi B, in B tak, kot ga dejansko vidi A. Kot vidite, to nista več samo dva človeka, ampak že šest ljudi, šest ljudi pa se med seboj precej težko sporazume.« Češki pisatelj Hanuš Jelinek, ki je bil velik frankofil, se je nekoč sprehajal z odprtim dežnikom po praških ulicah. »Zakaj neki imaš odprt dežnik,« ga vpraša znanec, »saj ne dežuje.« »V Pragi ne, zato pa dežuje v Parizu!« odgovori Jelinek. V večji družbi se je nekdo zaupno obrnil k znanemu pisatelju Karlu Capku in dejal: »Ali ni tukaj malce dolgočasno?« »Da, zelo,« odgovori Čapek. »Ali bi ne bilo najbolje, če bi jo popihala?« »žal ne morem tega storiti,« pravi čapek, »sem namreč gostitelj.« — Veš, ne gre za preiskavo, kakršne so druge. Robert de Courcon, ki je bil umorjen, je bil znan človek, v bližnjem ali daljnem sorodstvu z vsemi velikimi družinami v teh krajih. Tudi njegov svak Vernoux je vidna osebnost. Po prvem hudodelstvu so se začele širiti govorice. Potem je bila umorjena vdova Gi-bonova in zaradi tega so čenče postale nekoliko drugačne. Vendar pa ... — Vendar pa?... — To ti je težko razložiti. Policijski komisar se ukvarja s preiskavo. To je pošten mož, ki mesto pozna, četudi je z juga, iz Arlesa, se mi zdi. Gibljivi policijski oddelek je tudi na delu. Slednjič sem jaz ... Stara gospa se je usedla na rob stola, kot da je na obisku, in je poslušala sina, kot bi poslušala pridigo pri veliki maši. — Dva umora v treh dneh — to je za mesto z osem tisoč prebivalci veliko. Nekatere ljudi je že zgrabil strah. Ne samo zaradi dežja nocoj na ulicah ne srečaš nikogar. — Kaj misli prebivalstvo? — Nekateri trdijo, da gre za blazneža. — Ni bilo nič ukradeno? — V obeh primerih nič. In v obeh primerih se je morilcu posrečilo, da mu je žrtev odprla vrata, ne da bi kaj posumila. To' je značilno. To je skorajda edina značilnost, za katero vemo. — Nobenih odtisov? — Nobenih, če gre za bla-neža, bo prav gotovo še moril. — Razumem. In kaj si misliš ti? — Nič. Iščem. V skrbeh sem. — Zakaj? — Stvar je še preveč zmedena, da bi ti jo lahko pojasnil. Na ramenih imam strašno odgovornost. To je povedal z izrazom pobitega uradnika. In zares je Maigret zdaj imel pred seboj uradnika, funkcionarja nekega mesteca, ki živi v strahu, da bi ne storil kaj napak. Ali je komisar z leti tudi postal takšen? Zaradi prijatelja je začutil, da se stara. — Sprašujem se, ali bi ne bilo najbolje, da se s prvim vlakom vrnem v Pariz. Navsezadnje sem zavil v Fon-tenay samo zato, da te pozdravim. To je storjeno, če ostanem še tu, imaš zaradi mene prav lahko še težave. — Kaj misliš s tem? Prvo, kar je rekel Chabot, ni bil ugovor. — že zdaj sta tisti rdečela-sec in policijski komisar prepričana, da si me ti poklical na pomoč. Ljudje bodo rekli, da se bojiš, da ne veš, kako bi stvar rešil, da ... — Kaj še! Sodnik je to misel zavrnil mlačno. — Ne bom ti dovolil oditi. Vseeno imam pravico sprejemati prijatelje, če se mi ljubi. — Sin ima prav, Jules. In po mojem morate stanovati pri nas. — Maigret je najrajši popolnoma prost, ali ni res? — Imam svoje navade. — Saj te ne silim. — Kljub temu bo najbolje, da jutri zjutraj odpotujem. Morebiti je Chabot že hotel privoliti. Zazvonil je telefon in zazvonilo ni tako kot drugod, pač pa s starinskim zvokom. — Oprosti trenutek. Chabot je snel slušalko. — Preiskovalni sodnik Chabot pri aparatu. Ton, s katerim je to rekel, je tudi nekaj pomenil in Maigret se je potrudil, da se ni nasmehnil. — Kdo? ... Ah! seveda ... Poslušam vas, Feron ... Kako? ... Gobillard? ... Kje? .. Na vogalu Martovega polja in ulice ... pridem takoj... da ... Tukaj je... Ne vem ... Medtem se ničesar ne pritakni-' te... Mati ga je gledala z roko na prsih. — Spet? — je s težavo rekla. Pokimal je. — Gobillard. Maigretu je pojasnil: — Star pijanec, ki ga v Fontenavu vsi poznajo, ker večino dni s trnkom lovi ribe blizu mesta. Pravkar so ga našli na pločniku mrtvega. — Umorjenega? — Z zdrobljeno lobanjo kot druga dva, verjetno z istim orodjem. Medtem je vstal, odprl vrata, snel z obešalnika star površnik in zverižen klobuk, ki ga je najbrž nosil samo ob deževnih dnevih. — Ali greš? — Misliš, da naj bi šel s teboj? — Zdaj ko vedo, da si tukaj, bi se spraševali, zakaj te nisem pripeljal s seboj. Dve hudodelstvi sta bili veliko. Tretje bo prebivalstvo spravilo v strah, i Ko sta odhajala, je Maigre-ta zgrabila za rokav ozka nemirna roka in stara gospa mu je šepnila na uhor — Dobro pazite nanj, Jules! Tako zelo je vesten, da se ne zaveda nevarnosti. 2. poglavje PRODAJALEC ZAJČJIH KOŽ Vihar je bil tako trdovraten, tako divji, da dež že ni bil več samo dež in veter, pač pa je bilo bolj in bolj videti, kot da so pobesneli elementi. Ko je Maigret pred nekaj urami stopil na slabo zavarovani peron niortske postaje, ves izmučen od te zime, ki je ni in ni bilo konec, mu je prišla na misel žival, ki noče poginiti in ki trdovratno grize do konca — No, ali zdaj verjamete, da gresta v kovček dve moški in dve ženski obleki? XXXX>COOOCKX>OC«XXXXJCO^ jo drtjizkazali, to tudi uspe-10 • .5C * vnaprej igrala kraUCega novega igralca, pa w* ^ ni odšel iz Novega TENIS B^k^m, ali naj bo tre-tJe lo'i y J**! namenjeno tenisu j Tekanju in drsanju, je o«:^J konec: igralci te-nisc * tiaSeu z vso resnostjo, seveda ne trdimo, d0 * Kto? Novo mesto ni nujn°tf!«*jo! Nasprotno! Ne-sniise j-oi bilo, omejevati en ^ i'dsCrreSa vlada prav v ; ifiu drugega! Še nekaj b^rClU: k°t kaže' b0Sta kn»s. *Cbna tudi drugo in tre^^jj* (pohvala gre igralce«1' A sami popravljajo in priP'V** tekme!). Potem ne težav več pri or- 6^|L Prvenstva Novega me^jfcjf Po šestih letih! Ko se tj} ?ezona, se bo nada-He^fc sindikalno prvenstvo. tako je stanje v 0 «2 1 si fmogah dveh dru-9 s^jt , uPnim imenovalcem: «P°HCletn denarja. Tako »Vita- 9t tudi v Novem "V 0 dobesedno iz rok * ♦Snetem ko v Krškem * - »* t*"^™ bipu P"5*0' 01 f J Ui^č tovarna Djuro BI SJ5 J«,?« v Novem mestu ■ tlSflff** z najemnino od * d,f < bi lanko na obeh * S"T? »dločno povedali: P'13*! iT" Sedanje finančno H st^f namreč tako, da bi | & v^S^ne uspehe zaman B Pr,C' To bo mogoče Seta le *nim finančnim sta-0 njf J. S. 2awfe». 4:13, Pionir . Tr-n0V^ TW«ba : Branik 13.0, red ii'tii-r'ovec, Rozman), Tr-noV.ir, 'U lc< KiS), Branik, HodJ^ublJa»a), Skala ^fi^dli- val (Koper), 13. ens'^ °Jic na državnem Pr' • *V£ 1 no8ometni tekmi ie , Hrš sevnišk? Partizan iS^sfe. v n° s Celulozarjem iz kjfcv.„Y preostri igri se je teki^fa*1« 3:3. Najboljši je bil v Zupančič, ki je z dobro it>o rešil domače poraza- B. J N^lte DOLENJSKI IJf brodnikom v tuF^ hvaležni vam bletni polkvalificirani delavec ■ Rezanca, oče treh otrok v starosti od 7 do 16 let, je že več let delal pri istem stroju. V torek popoldne je nastopil delo v drugi izmeni. Pri obdelovanju lesa na krožni žagi mu je pomagal nekvalificirani delavec in vse p /poldne sta žagala hrastovino kot običajno. Zvečer ob 21.05 je nenadoma Rogino zadela 100 cm dolga, deloma že prerezana deska v prsni koš. Padel je na tla, prosil vode in rekel: »Fantje, z menoj ne bo nič!« Takoj zatem se je onesvestil in čez 15 minut izdihnil. Deset minut po nesreči je že prišel zdravnik, nekaj trenutkov za njim tudi direktor podjetja s svojim avtomobilom, da bi ponesrečenca odpeljal v bolnišnico, a pomagati ni bilo več mogoče. O nesreči so takoj obvestili pristojne organe. Miličniki in delovni inšpektor iz Novega mesta so vso noč ugotavljali, kako je prišlo do Roginove smrti. 2e zjutraj naslednjega dne so napisali v zapisnik nekako takole: Deloma je do nesreče prišlo po Roginovi krivdi, ker Črna zastava na „Zori" B V torek se je smrtno ponesrečil Rudolf m Rogina, delavec pri krožni žagi v no- ■ vem obratu črnomaljske ZORE - Kaj so ■ doslej ugotovili? je potisnil desko namesto po mizi krožne žage preko raz-pornega klina pod zaščitno kapo na žagin list, od tam pa jo je z veliko silo vrglo nazaj. — Ugotovili so tudi, da do nesreče ne bi prišlo, če bi bila varovalna kapa na stroju nameščena po veljavnih predpisih. Natipkani na list papirja, oviti v lep polivinilast ovitek, so bili varnostni predpisi pripeti ob stroj, delavec pa je mrtev ležal na tleh! Delavski svet ZORE je dan po nesreči sklenil oskrbeti pokojnemu dostojen pogreb in določil družini ponesrečenca denarno pomoč. Kdo je pravzaprav kriv, da Rudolfa Rogine ni več, pa bo pokazala nadaljnja preiskava in razprava pred sodiščem. O Nesreča v ZORI je ponoven opomin vsem delovnim 0 organizacijam, da je treba zaščito pri delu dosledno 0 izvajati kot zahtevajo predpisi. Samo govorjenje o tem, 0 prepričevanje in pisana navodila očitno niso dovolj! Zadeva Komočar pred sodiščem Olga Bostič, Andrej Komočar in Dragica Bostič so bili obsojeni zaradi velikih poneverb v gostišču 1C0M0ČAR v Krškem, honorarni računovodja pa zaradi tega, ker je skušal nepošteno poslovanje prikriti Mnogo prahu se je dvignilo v Krškem, ko so lani odkrili mili jonske poneverbe v Ko-močarjevi gostilni, sicer znani po solidni postrežbi. Pretekli mesec pa je bila razprava Pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu. Olga Bostič, poslovodkinja zakupnega gostišča, se je morala zagovarjati zaradi več kaznivih dejanj. Več kot 3,400.000 din je poneverila s tem, da je več let jemala v gostišču zase, za dva otroka in moža vso prehrano, kavo in razne pijače ter odredila, da so njeni materi dajali vsak dan najmanj liter vina. Skupno z Andrejem Komo-čarjem, upravnikom gostišča, sta tudi zlorabila svoj položaj. Nabavljala sta večje količine raznih pijač in jih nato prodajala za svoj račun, pri čemer sta oškodovala gostišče za 4,597.000 din, medtem ko je za nadaljnjih 5,232.000 din nastalo razlike med nabavnimi in prodajnimi cenami, katerega znesek Bostiče-va tudi ni mogla povsem opravičiti. Novo kaznivo dejanje je obtoženka storila s tem, ko je računovodjo Ivana Remiha nagovorila, da je sestavil lažni zaključni račun in lažnivo bruto bilanco, da bi tako zadevo javnosti prikrili. Razen vsega tega je Olga Bostič še kupovala tujo valuto (marke in dolarje). V glavnem je na razpravi vse to priznala, vendar je izrecno poudarjala, da je najmanj 8,734.000 din porabila za investicije v lokal ter tudi navedla za katera dela. KADILI IN PILI SO ZASTONJ Upravnik gostišča Andrej Komočar je več let jemal cigarete, ne da bi jih plačal, prav tako je pil, če je bil žejen. Nekoč je vzel celo 50 zavitkov cigaret Opatija in 50 zavitkov šport filter, 2 kg lešnikove čokolade in sodček žganja. Od dnevnih izkupičkov si je postopoma prilastil 100.000 din gotovine, vsega skupaj pa si je protipravno nabral 790.300 din. Tudi Dragica Bostič, natakarica, je kadila in pila zastonj, mimo tega pa še dajala otrokom poslovodkinje napolitanke, čokolado in druge sladkarije. Samo v juniju 1964 je vzela 65.000 din gotovine. 567.800 din znaša njena poneverba, deloma v osebno korist, deloma v korist otrok Olge Bostič. RAČUNOVODJA SE JE DAL PREPRIČATI Olga Bostič je vedela, da stoji že z eno nogo v zaporu, saj je tako poslovanje trajalo 8 let; zato je nagovorila honorarnega računovodjo Ivana Remiha, da je vpisal lažne podatke v zaključni račun in sestavil lažno bruto bilanco za I. tromesečje leta 1964. Pred sodiščem je Remih izjavil, da je večkrat zahteval točno evidenco in drugačno poslovanje, a da ga Bostičevi in Komočar niso ubogali. ZASLUŽENA KAZEN Senat okrožnega sodišča v Novem mestu je pod predsedstvom sodnika Toneta Be-leta zaslišal številne priče in po zbranem dokaznem gradivu razglasil naslednjo sodbo: Olga Bostič 3 leta strogega zapora in povrnitev 3,428.000 din oškodovanemu podjetju Hotelu Sremič v Krškem; Andrej Komočar 1 leto in 2 meseca zapora ter plačilo 790.300 din odškodnine: Dragica Bostič 1 leto zapora, pogojno za 2 leti, in povrnitev škode v znesku 567.800 din. Računovodja Ivan Remih je bil obsojen na 8 mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let. Razen tega sta bila Olga Bostič in Andrej Komočar obsojena na dveletno prepoved opravljanja poklica, v katerem bi lahko samostojno razpolagala z družbenim premoženjem. Bil je navaden, vendar malo bolj vroč julijski dan kot navadno, ko se je osemdeset-letna ženica Marija Skoda peš vračala z opravkov v Novem mestu. Doma, v Jedinščici 60, se je po krajšem oddihu kot vedno lotila priložnostnega opravila. Tokrat je krmila kokoši in. postorila še nekaj manjših poslov za domače živali, ki jih ima rada. Ko je tako sedela pred hišo, pa je od nekod priteklo dekletce gospodinje Tine Cimprič in jo začelo suvati v hrbet. Starka je negodovala in opozarjala otroka, naj tega ne počenja. Ko je to slišala otrokova mati Tina, je osemdeset-letni ženici takoj dokazala, da je sama in samo ona u-pravičena odločati, kaj lahko njen otrok počenja. Da bi »zaščitila« svoje dekletce, se je Tina takoj lotila dejanja. Nečloveško se je znesla nad starko in jo obsula z udarci po rokah in telesu, za nameček pa ji je še prepovedala jemati vodo iz hišnega vodnjaka. Starka, ki ji je nesreča zagodla tudi po tej plati, bi morala poslej vodo nositi 800 metrov daleč Cim-pričeva, ki je očitno iskala priložnost, da bi izrazila ne- zadovoljstvo, ker ima »tujo osebo« v hiši, pa še ni pomislila na premirje. Marija škoda, polna podplutb in ponižanja, se je takoj zatekla po pomoč v Center za socialno delo, kjer dobiva podporo kot žrtev fašističnega nasilja — za sinom, ki ji ga je vzela vojna. Zdravnik jo je pregledal in poškodbe označil kot »lažje telesne poškodbe težjega značaja«. »Včasih je bila tista hišica v Jedinščici naša. Kasneje jo je sin prodal, meni pa izgovoril pravico, da do smrti živim v njej. Toda nikoli nisem mislila, da Se mi bo na stara leta kaj takega primerilo,« je tožila starka pred dnevi v našem uredništvu, kazala podplutbe in s solzami v očeh iskala, zaščito družbs pred surovostmi »mlade in močne gospodinje« v hiši štev. 60 v Jedinščici. Javnost, upravičeno ogorčena ob nasilju nad starimi ljudmi, pričakuje, da bo zadevo naposled rešila — starki v dobro — roka pravice. Razširjajte domaČi pokrajinsk tednik DOLENJSKI UST! Zločin se je pripetil 28. julija ob 21. uri na poti skozi gozd, pri Malih Do-lah pol ure za tem, ko sta z večernega vlaka na postaji v Velikem Gabru izstopila Anton Grčman in M. Z. Iz Ljubljane, kjer sta zaposlena, sta se pripeljala vsak v drugem vagonu. M. Z. je takoj po izstopu z vlaka pospešila korake poti domu, Grčman pa ji je sledil. Med potjo s postaje je vzel iz aktovke nož in ga vtaknil v žep. Načrt za posilstvo je imel že pripravljen. Ko je Grčman došel dekle, ga je', takoj začel nadlegovati in ga hotel pripraviti do tega, da bi se mu zlepa vdalo. M. Z. je to seveda odločno odbila in se mu iztrgala iz pesti. Tedaj je Grčman pobesnel in z vso močjo napadel. Kljub krčevitemu odporu in otepanju je z dekleta trgal obleko, kos za kosom, in poskušal žrtev čimbolj utruditi. Po kakšnih 80 metrih ruvanja je prvič uporabil nož in z njim nekajkrat sunil dekle v trebuh. Ker še ni dosegel cilja, se je spomnil še strašne j šega načina, kako ukrotiti dekle. Zverinsko je napadel žrtev in dekletu odrezal dojki. Kdo ve, kaj bi še bilo, če mu ne bi tedaj dekle iz rok izbilo noža. Medtem ko je Grčman z vžigalico iskal nož, je ranjena in vsa v krvi M. Z. z zadnjimi močmi stekla proti domu ter se skrila za vaško kapelico v Malih Dolah. Grčman, ki je kmalu opazil, da mu je žrtev pobegnila, je stekel proti vasi po bližnjici. Dekletu so že močno pošle moči in se je z zadnjimi napori pognalo proti domačemu pragu, ko je storilec spet planil, da bi dokončal svoje zverinsko dejanje. Zelo poškodovano in utrujeno M. Z. so takoj odpeljali v ljubljansko bolnišnico, Grčman pa se je skril v gozdu. Ko ga je naslednji dan do mov prignala lakota, so ga ob 14.30 aretirali. Anton Grčman je preiskovalnim organom v No vem mestu takoj priznal zločin. Povedal je, da je nameraval dekle posiliti že pred tedni, kar pa mu je preprečila okoli- ščina. Prav tedaj, ko je zgrabil žrtev, se je mimo pripeljal motorist, to pa je seveda dekle izkoristilo in ušlo. Jezen, ker se mu ni prvič posrečilo, je dejanje tokrat bolje pripravil. Ko so nasilneža prignali v Trebnje, bi ga množica steptala v prah, če bi ga ne bili zaščitili miličniki. Iz vrst razjarjenih ljudi so prihajali tudi takile vzkliki: »Milo za drago, kar nam ga izročite! — Nobena kazen ni prehuda! — Zdaj ho pa res treba .doštukati' kazenski zakonik, da bi lahko sodili temu zločincu!« Itd. Ogorčenje še ni utihnilo, javnost pa zahteva naj ostrejšo kazen. Anton Grčman je bil zaradi poskusa posilstva že kaznovan. V preiskavi, ki se nadaljuje bodo zbrali detajlne okolnosti, ki so fanta privedle do nečloveškega in sadističnega dejanja, kakršnih še ni v domačih kriminalističnih zapiskih. Konec preplaha v Novem mestu in okolici šele prejšnji četrtek čez dan se je življenje v Novem mestu in njegovi najbližji okolici spet pomirilo m vrnilo v stari tir: nevarnost spričo eksplozij in požara v bližini mesta je namreč v sredo povzročila skoraj paniko, na vsak način pa precej škode in razburjenja. Kako je prišlo do nesreče, strokovnjaki še raziskujeo in ugotavljajo. Prav gotovo večina tega ne bo res, kar pripovedujejo iz nevednosti ali nemarnosti posamezniki v Novem mestu. Res pa je, da so prebivalce mesta prejšnjo sredo dopoldne vznemirili najprej posamezni, potlej ipa vedno pogostnejši poki in eksplozije v okolici Novega mesta. Več močnejših eksplozij je dalo slutiti, da se gasilci in vojaki krepko borijo z nastalo nesrečo, dim pod Gorjanci pa je naznani al slabe vesti. Kmalu po 14. uri je izredno močna eksplozija povzročila precejšen preplah v mestu in okoliških vaseh; na Glavnem trgu je zračni pritisk razbia nekaj okenskih šip trgovin Novoteksa. No-votehne in še nekaterih drugih pisarn, lokalov in stanovanj. Tudi strehe posameznih hiš in gospodarskih nos'opij v mestni okolici, na Težki vodi in še kje "o bile pbško dovane. Varnostni organi so zategadelj pravočasno zaprli promet na cesti Novo mesto — Gorjanci, pa tud: vlak v Belo krajino nekaj časa ni vozdi. Prebivalci nekacerih va si so se umaknili na varno. Vojaškim gasilcem so po magali z vso prizadevnostjo rudi novomeški ter ljubljanski poklicni in nekateri domači prostovoljni gasilci. Uspelo jim je pogasiti požar v dveh skladiščih, njihovo cko lico pa so v dneh po požaru začeli temeljito čistiti, da ne bd prišlo do kake nove nesre če. Zvečer na dan aasreče so pogrešali štiri vojake, nekaj gasilcev pa je bilo laže poškodovanih. — Kot *:urrsri poročamo, da taso vel-kega razburjenja v No-^em mestu v povojnih letih že zlepa ni bilo kot prejšnjo sredo popoldne, na vso srečo pa težka nesreča le ni povzroči a niti stotinko tega, kar so napa/e-dovsl-5 zmedeni posamQ7n"ki Osemdesetletnica s podplutbami V TEM TEDNU VAS ZANIMA Tedenski koledar Petek, 6. avgusta — Vlasta Sobota, 7. avgusta — Kajetan Nedelja, 8. avgusta — Miran Ponedeljek, 9. avgusta — Janez Torek, 10. avgusta — Lovrenc Sreda, 11. avgusta — Veseliko Četrtek, 12. avgusta — Klara ČESTITKI Dragi mami Anici Hudoklin iz Dobravice pri Šentjerneju želi za god mnogo veselja, zdravja in sreče sin Jože, ki služi vojaški rok v Novem Sadu. Slavku Plavcu čestita za uspešno opravljeno diplomo na ekonomski fakulteti žena Marija in sin Aleš. 1PU fMSi PRODAM enostanovanjsko pritlično niso v Loki pri Črnomlju. Marija Plut, Loka 8, Črnomelj. PRODAM KOVACNICO v dobrem stanju, primerno za preureditev v stanovanje. Pani Obrč, Dol. Težka voda 4. UGODNO PRODAM motor Horex Regina 400. Klobučar, Grotna vais 12, Novo mesto. PRODAM več diesel in bencinskih motorjev od 6—12 KM. Anton Hutar, Rožni dol 8, Semič. PRODAM skoro nov voz samec in težki voz. Janez Kosec, Vel. Brusnice 72. ZARADI SELITVE UGODNO PRODAMO kavč, kuhinjsko omaro, več miz in drugo pohištvo. Ropaš, Novo mesto, Mej vrti 2. KUPIM kozolec dvojnik v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (702/65). KUPIM manjšo vinsko stiskalnico (do 50 1) Naslov v upravi lista (704/65). 1. AVGUSTA sem izgubil moško zapestno uro od Soteske do P odnos tc. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne. Fink, Podhosta 27, Dol. Toplice. TAKOJ ZAPOSLLM mizarskega pomočnika ali priučenega mizarja. Vinko Kamin, Ljubljana, Hrvatski trg 5. GOSTILNIŠKI LOKAL vzamem v najem kjerkoli na Dolenjskem. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Gostilna«. PRODAM MOPED in štedilnik »Gorenje«. Naslov v oglasnem Oddelku (714/65). LOČEN UPOKOJENEC z lastnim stanovanjem išče žensko — gospodinjo od 40 do 50 let, po možnosti z lastno pokojnino. Do smrti ji nudim enosobno stanovanje. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »Mimo življenje«. PRODAM MOTORNO KOSILNICO znamke »Ho«, malo rabljeno, 9 tremi priključki. Kovač, Bršlin 21, Novo mesto. ZDRAVILIŠČE KOGASKA SLATINA — Pri zdravljenju hemeroi-dov (zlate žile) je prvi pogoj redno iztrebljanje. S tem ublažite bolečine in krče. Prijetno učinkovito, sredstvo za to je rogaški »Donat« vrelec. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri trgovskem podjetju »Hmeljnik« — telefon 21-129 in »Standard« - telefon 21-158. Brežice: 6. in 7. 8. ameriški film »Patrola smrti«. 8. in 9. 8. mehiški barvni film »Pesem za karabin«. 10. in 11. 8. jugoslovanski' film »Izdajalec«. Črnomelj: 6. in 8. 8. italijanski barvni film »Siegfried«. 10. in 11. 8. nemški film »Parada šlager ja«. Dol. Toplice: 7. in 8. 8. italijanski film »čočara«. 11. 8. angleški film »Žena v domači halji«. Kostanjevica: 7. 8. ameriški barvni film »Ko zvonijo zvonovi«. 8. 8. ameriški film »Avanture Cl-ska Kida«. 11. in 12. 8. francoski film »Nepredvideno«. Mokronog: 7. in 8. 8. španski film »Greh ljubezni«. Novo mesto — »Krka«: 5. in 6. 8. italijanski film »Roke nad mestom«. 7. do 9. 8. češki barvni film »RevolveraS iz Arizone«. 10. in 11. 8. italijanski film >/Omi-kron«. Predgrad: 8. 8. film »Pred sončnim zahodom«. Ribnica na Dol.: 7. in 8. 8. mehiški barvni falm »Jaz, pustolovec«. Sevnica: 7. in 8. 8. francosko-ialijanski film »Preganjani ljubimci«. Sodražica: 7. in 8. 8. Italijanski film »Lepi Anton io«. Stara cerkev: 7. in 8. 8. ameriški barvni film »Pot v sredino zemlje«. Straža: 7. in 8. 8. ameriški film »Dželat iz Nevade«. Trebnje: 7. in 8. 8. jugoslovanski film »Operacija Tician«. Matični urad Tržišče Julija ni bilo rojstev izven bolnišnice. — Umrla sta: Matevž Močnik, kmet iz Gabrijel, 72 let, in Frančiška Močnik, gospodinja iz Gabrijel, 70 let. Matični urad Vas Fara Julija ni bilo rojstev, niti porok. — Umrli so: Ludvik Ažman, major JLA iz Reke, 40 let; Marija Rački iz Banja Loke, 83 let; Anton Majetič iz Kostela, 97 let, in Jože Majetič iz Vimola, 80 let. Matični urad Brestanica Julija ni bilo rojstev izven bolnišnice. — Poročili so se: Martin Mirt, delavec iz Lokve, in Terezija šerbec, uslužbenka z Vel. Kamna; Martin Cinžar, tkalec iz Razteza, in Helena Ašič, gospodarska pomočnica s Senovega; Štefan Kranjc, pek iz Dovškega, in Antonija Stritar, uslužbenka iz Brestanice. — Umrli so: Antonija Klavžar, užit-karica iz Lokve, 87 let; Pavla Soln, gospodinja iz Armeškega, 51 let, in Frančiška Hlaj, užitkarica iz Brestanice, 86 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Milka Hotevc iz Gornjih Lakovnic — Jožeta, Anica Planine iz Svibnika — Klav-dijo, Jožeca Stezinar lz Črnomlja — Simono, Alojzija Rangus iz Gornjega Gradišča — Darinko. Pepca Korasa iz Gabrja — Danije-lo, Marija Berkopec z Gornje Težke vode — Antona, Dragica Suljada iz Zaloke — Dragico, Olga Jevnikar iz Dolnje Nemške vasi — Majdo, Jožefa Martinčlč jz Gornje Straže — Renato, Ana Lisec iz Dragošev — Anico, Slavka Blagojevič iz Zaloga — dečka, Marija Plut iz Stranske vasi — dečka, Anica Verbič iz Krmelja — deklico, Albina Tekavčič iz Lazi-ne — deklico, Marija Bahor z Go-leka — dečka, Jožica Ravbar iz Mirne peči — dečka, Marija Blatnik iz Hini — deklico. fz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Žalec iz Ljubljane — Anico, Danica šavrič iz Vukovšeka — Marinko, Frančiška Habinc iz Krškega — Bojana, Stanka Pernišek lz Sentlenar-ta — dečka, Tilka Kuhar iz Sevnice — Bojana, Lucija Kočnar iz Gaberja — Suzano, Dobrila Seku-lovič iz Brežic — deklico, Jožica Kolman iz Sevnice — Andreja. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Terezija Predanič, gospodinja 17 Zg. Orebaž, Je padla s ko- RADIO. LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6.00, 7.00 , 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00 PETEK, C. AVGUSTA: 8.05 Zabavni zvoki. 9.30 Iz narodne zakladnico. 10.35 Naš podlistek: Sestanek z Iljfom in Petrovom. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Slovenski in dru;;i jugoslovanski samospevi. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Dušan Modic: Nova vzgojna oblika krošnje" za sadno drevje. 14.05 Odmevi naših krajev. 15.25 Zabavni intermezzo. 15.30 Rado Simoniti: Kolednica mladinskih brigad. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Revija Slovenskih vokalnih solistov, ansamblov in orkestrov zabavne glasbe. 20.30 Zborovske skladbe Blaža Amiča. 21.00 četrt ure z ansamblom Jožeta Privška. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.10 Za ljubitelje jazza. SOBOTA, 7. AVGUSTA: 8.05 Domače pesmi in naperi. 9.00 Počitniško popotovanje od strani do Strani lile Otter: Limonekl iz ulice morskega psa — IH. 9.30 Koncert tujih p:ha!nih godb. 10.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih na; rodov. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Tenorske arije iz oper Giu-seppa Verdija. 13.80 Kmetijski nasveti — Dr. Jofe Ferčej: Kakovost plemenskih bikov in telic. 14.05 Dve umetnici: pionirka Mirka Pokorna in violinska Gi-nette ^oveu. 14.35 Nagi poslušalci čestitajo in ros-lrr-vUrrio 15.20 Zabavni in' - -nv^-o ,;; 30 Nastopata zbora- SKUD »Tine Ro2anc* p. v. VVanceta Pergerja in moški zbor »Grafika« p. v. Francija Mi-leka. 17.05 Gremo v kino. 18.15 Melodije tega tedna. 18.45 S knjižnega trga. 20.00—22.00 Sobotni poletni večeri v plesu — vmes ob 20.30 Henry Cecil: Obe plati postave, 5. epizoda: Omejevanje osebne svobode. 22.10 Oddaja za naše izseljenec NEDELJA, 8. AVGUSTA: 7.15 »Šumi potok . . .« 8.05 Mladinska radijska igra P. Feld: Zaba s trobento. 9.05 Naši" poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10 00 še pomnite, tovariši . . . Ludvik Golcb: Pod Mokrcem. 11.45 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II. 13.30 Za našo vas. 14.00 Ura s španskimi skladatelji. 15.05 Vedri zvoki. 15.30 Humoreska tega tedna S. Leacock: Zmešan od zmešnjave. 16.00—19.00 Nedeljsko športno popoldne. 20.00 Mojstrske partiture, Fianz Schubert: Simfonija v C-duru »Velika«. 21.10 Melodije raznih narodov. VIII. Latinska Amerika in Havaji. 22.10 Plesna glasba. PONEDELJEK, 9. AVGUSTA: 8.05 Veseli planšarji in ansambel Boruta Lesjaka. 9.00 Za mlade radovedneže: Prlk; Franca Fluherja, kleparja iz Šentlenarta, Je nekdo pretepel in mu poškodoval glavo; Franjo Jakolič, mehanik iz Marije Gorice, je padel s kolesom ln si poškodoval glavo; Ivana Bezjaka, elekrotehnika iz Vrapč, Je nekdo pretepel in mu prizadel poškodbe po glavi; Darko Peteline, sin delavca iz Sel, Je padel z gugalnice in si poškodoval glavo; Franc Ban, električar iz Pleterja, je padel s kolesom in dobil poškodbe po glavi; Veljko Banda, zobozdravnik z Blzeljskega, je dobil pri avtomobilski nesreči poškodbe prsnega koša. Obvestilo o izletu Društvo upokojencev Novo mesto bo priredilo 17. avgusta 1965 za svoje člane enodnevni izlet na Pohorje. Razen Pohorja si bomo ogledali še Celje, Novo Velenje, Maribor in Rogaško Slatino. Prijave in predplačila bo sprejemal tajnik društva 9.. 10. in 11. avgusta v dopoldanskih urah v društveni pisarni. Obvestilo Zdravstvenega doma v Novem mestu Protituberkolozni dispanzer Zdravstvenega doma Novo mesto od 9.8. do 14.8. ne bo posloval zaradi čiščenja prostorov. Motorist z zlomljenim prstom Ko sta se 25. julija zvečer peljala na mopedu iz Metlike proti Siiborju, je Alojzija Bajca iz Goriške vasi pri škocjanu in Stanka Mašketa zaneslo s ceste. Zdrčala sta po nasipu in treščila v drevo. Sunek je bil tako močan, da sta oba podlegla. Škodo na mopedu so ocenlH na 50.000 dinarjev. !ll!llllillll!lilli!iliH!llliiiill!llll!iliillllHi!IIHI!!llllil!HII Zakaj so potrebni rentgenski precedi? Tuberkuloza je za človeka še danes ena izmed zelo nevarnih bolezni. Huda ni samo zaradi tega, ker še vedno toliko ljudi za njo umrje, ampak tudi zato, ker je zelo dolgotrajna in s tem bolniku samemu, kakor tudi njegovi družini prinaša mnogo trpljenja. Pravimo pa tudi, da je tuberkuloza od vseh bolezni najbolj zahrbtna, ker poteka v začetku brez bolečin in s takimi telesnimi težavami, da jih največkrat spregledamo. Ravno zato človek, ki je obolel za tuberkulozo, skoraj vedno prepozno opazi, je bolan, čeprav so v pljučih nastale že hude krvaveče rane. Morda si se ti tudi že okužil in nosiš zdaj v sebi to zavratno bolezen, ki je morda šele v svojem začetku, ker ti ne povzroča še nobenih bolečin. Množični rentgenski pregledi (FLOUROGRAFIJA), ki bodo tudi v tvojem kraju, ti dajo priložnost, da se prepričaš o svojem zdravju. Preglede bo opravljal s svojimi ekipami INŠTITUT ZA PLJUČNO TUBERKULOZO — GOLNIK. zzo. 15.30 Poje Učiteljski pevski zbor Emil Adamič. 17.05 Koncert cb 17.05. 18.15 Pol ure z orkestrom Ray Conniff. 20.00 Izbrali smo za vas. 21.05— 23.00 Skupni program JRT — Studio Zagreb. Z letošnjega festivala v Dubrovniku. TOREK, 10. AVGUSTA: 8.05 Od melodije do melodije. 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani lile Otter: Limončki iz ulice morskega psa — IV. 10.15 Scene iz opere Hovanščina M. Musorgskega. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Lucijan Marija Šker-janc: Gazele — sedem orkestralnih pesnitev. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Janez Pogačar: Tudi prvesnice naj dajo veliko mleka. 14.05 Skladbe Josepha Havdna. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni intermezzo. 15.30 V torek na svidenje. 17.05 Koncnert ob 17.05. 18.15 Slovenski vokalni solisti, orkestri in ansambli zabavne glasbe. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 20.00 Maihen recital pianista Igorja Dekleve. 20.20 Radijska igra N. V. Gogolj: Mrtve duše. 22.10 Plesna glasba. SREDA, 11. AVGUSTA: 8.25 Pri pionirjih nase orkestralne glasbe. 9.00 Svet skozi sončna očala. 9.30 Z orkestri in ansambli zabavne glasbe. 10.15 Dieta iz slovenske in francoske glasbene literature pojeta sopranistka Vic-toria de los Angelcs in baritonist Dietrich Fischer-Dhknu 10.30 človek in zdravje. 11.15 Nimaš predno-ti! 12.05 Drobni odlomki iz Mozartovih oper. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Drugo Sabec: Vzroki pogina sesnih prašičkov. 14.05 Iz koncertov in simfonij. 15.30 Poje zbor mnr!r!;:pli^tov iz Holandije p. v. Pier:>. vr>.n Hamve-ja. 17.05 Koncert ob 17.05. 18.15 Iz fonoteke Radia Koper. 20.00 Bedrich Smetana: Skrivnost, opera v 3. dejanjih. 22.10 Od popevke do popevke. ČETRTEK, 12. AVGUSTA: 8.05 Dopoldanski domači pčle-mele. 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani lile Otter: Li-mončlti iz ulice morskega psa — V. 10.15 Naši solisti v Verdijevih operah. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 OpoladrJski divertimento. 12.30 Kmetijski nasveti — Vlado Martelanc: čel>ele na jesenski paši oziroma krmljenje na zalego in zimsko zalogo. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Koncert ob 17.05. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Lirika skozi čas: Renesansa. 22.10 Nočni akordi. RADIO BREŽICE PETEK. 6. AVGUSTA: 20.00— 21.15 — Obvestila in glasbena oddaja Izbrali ste sami. NEDELJA, 8. AVGUSTA: 10.30 — Poročila iz naše občine — Naš prispevek — Turistične novice — Obnašaj se spodobno — Na plesu, v gledališču, kinu in na koncertu — Za naše kmetovalce — Predvajamo vam domače viže — Pozor, nimaš prednosti! ^- Magnetofonski zapisek: Obisk pri trgovskem podjetju KRKA Brežice — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored naših kinematografov. 13.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 10. AVGUSTA: 20.00 — Ne smemo pozabiti — Čestitke — Od torka do torka v brežiškem kinu — Obvestila — Glasbena oddaja: Naši najnovejši posnetki. Invalidsko podjetje »ROG« - Novo mesto zaposli: 1. SODELAVCA za delo v knjigovodstvu, 2. SODELAVCA za skladiščnika v konfekciji. Pogoji: pod 1. srednja strokovna izobrazba in praksa v stroškovnem knjigovodstvu, pod 2. kvalificiran delavec trgovske stro ke — tekstilec. Plača po pravilniku o nagrajevanju oziroma po dogovoru. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. VAJENSKA ŠOLA RAZNIH STROK NOVO MESTO V ŠOLSKEM LETU 1965/66 bomo vpisali v 1. razred: 50 učencev za kovinarske poklice in 25 učencev za poklic avtomehanika Šolanje traja 3 leta z obvezno vsakoletno učno prakso v delavnicah, ki jih določi šola. Pogoji za vpis: a) uspešno dokončana osemletka, b) za poklic zadovoljivo zdravstveno stanje, c) starost do 18 let. Izpolnjene prijave (tiskovine se dobijo v papirnici) pošljite do 25. avgusta 1965. Prijavi je treba priložiti: a) spričevalo odokončanem 8. razredu osnovne šole, b) zdravniško spričevalo in c) izpisek iz rojstne matične knjige. VAJENSKA ŠOLA RAZNIH STROK NOVO MESTO razpisuje prosti delovni mesti: 1 strokovnega učitelja kovinske stroke 1 učitelja praktičnega pouka Pogoji: a) dokončana srednja tehnična šola kovinske smeri, b) veselje do vzgojno izobraževalnega dela. Osebni prejemki po pravilniku o osebnih dohodkih. Nastop službe s 1. septembrom 1965 ali po dogovoru. Prijave pošljite do 25. avgusta. Kandidati naj priložijo: a) življenjepis, b) dokumentacijo o strokovni izobrazbi, c) prijave z opisom dosedanjega službovanja. Nabiralci zelišč: odkupne so močno zvišane! sne Cvetje: rdeče deteljice — tudi njivske (^75), bele deteljice (330), Upe navadne (420), močvirskega osi ada (220). Ustje: beladone-volčje češnje (660), šmarnice (500), grenke deteljice (400), jeter-nika (375), robide (80), maline (80), leske (40), lapuha (100), oreha (65), gloga (150), melise (420), borovnice (200), ozkolistnega tropotca (170), pljučnice (150), gabeza (100), regrata (120), pekoče koprive (65), brusnice (210). Rastline: gladišnika (90), hribske rese (330), kopitnika (85), tavžentrože (180), smet-like (150), rumene lakote (130), grenkuljice (150), melise (210), vodne kreše (230), dobre misli (100), škržolice (210), črnobine (170), urhovke (180), materine dušice (50), zdravilnega jetičnika (250), njivske mačehe (175), bele omele (125). Korenine: arnike (1200). repinca (160), karline-bodeče neže (420), pastinake (235), medvedove tace (335), gabeza (110), regrata (220), pekoče koprive (85), baJdrijana (420). Lubje: breze (75), češminovih palic (170), češminovih korenin (545), krhlike (290), bro-govite (170). S Plodovi: češmin (330), ku-mine-kimla (920), bezga (250). Razno: hrastov mah (330), zelene orehove luščine (100), gomolji podleska (330). Cene za vsa zdravilna zelišča, tudi za tista, ki v tem ceniku* niso navedena, dobite v skladišču Odkupne postaje »DROGA« Novo mesto, Slako- Avto trčil kolesarja 2. avgusta ob 15.20 je voznik osebnega avtomobila Fiat 600 Marjan Košmrlj iz Ljubljane na cesti v Vavti vasi zbil na tla kolesarja Filipa Lukana, ki je z desne pripeljal proti avtomobilu. Ranjenega kolesarja so odpeljali v bolnišnico. Gmotno škodo cenijo na 80.000 dinarjev. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občmski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto. Rib-oica, Sevnica in Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gosnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Franco Grivec, Miloš Jakopec, Marjan Moškon, Jožica Teppev in Ivan Zoran. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna štev. G0 din — Letna naročnina 1200 din, polletna 600 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo: 2400 din — TekočI račun pri podružnici NE v Novem mestu: 600-11-600-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: 21-227 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA- časopisno podjetje DELO v Ljubljani Bi 11% O