Subcription pricot F«r member«, yearly P«r ■ rolopHono: Canal 2487 ^-!__J EttUrad a* THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CXTHOLIG UNION NASLOV jredništva in nižtva: 1951 W. 22nd Chicago, I1L Telo f on: Canal 2467 ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF No. 43.—štev. 43. In AGE at Chicago, IllinoU, SECTION 1103, ACT OF umdmr thm Act off , OF OCTOBER August 24, 1912. 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, Chicago, III., 27. (October), 1920. Leto VL Volume VL Razne vesti. Posnemanja vredno. Kako se naši vrli rojaki v Wau-keganu in North Chicagu, 111., zanimajo za vojne sirote v stari domovini nam kažejo nastopne vrstice: ''North Chicago, 111., 23. okt. Zbirka za vojne sirote v stari domovini napreduje prav lepo v naši naselbini. Društvo sv. Jožefa št. 53 in dr. Marije Pomagaj št. 79, spadajoča h K. S. K. J., sta darovala iz svoje blagajne vsak po 25 dolarjev. Lahko že sedaj rečemo, da waukeganska naselbina v tem pogledu ne bo zadnja. Okrog $300 bomo skup zbrali, mogoče še več! Kaj pa druge naselbine? Rojaki! Pomagajte! Vsak najmanjši dar je z veseljem in hvaležno sprejet. Usmilite sc ubogih sirot. M. Ivane-tič." Kipar Lojze Dolinar dospel v Ameriko. "A. D." poroča, da jc te dni dospel iz Ljubljane v Cleveland, 0., g. Lojze Dolinar, eden izmed najbolj slovečih kiparjev na Slovenskem. Mr. Doliaar, dasiravno še zelo mlad, je zelo talentiran; na kiparskem polju si je kakor znano, istekel že mnogo zaslug in slave, a navzlic temu mu domovina ni mogla dajati kruha. V starem kraju je naredil ta, še mladi umetnik že več umotvorov (spomenikov), ki so pravo mojstrsko delo; med njegovimi deli je tudi spomenik Lundra in Adamiča, katerega pa vsled prepovedi bivše naše sovražnice Avstrije niso smeli postaviti v Ljubljani. Mr. Dolinar se je začasno ustavil v Clevelandu pri svojem bratu. Želimo mu največ uspeha v naši novi domovini ter mu kličemo: Iskreno dobrodošel! pirja na leto. Finci so pri volji ves svoj pridelek prodati v Združene države če bodo dobili zanj ugodno ceno. Vlada bo zasegla žganje? Washington, D. C. — Ker se sedanje prohibicijske postave še povsem in pravilno ne izvršuje, bodo pristaši antisalonsfce lige skušali s pomočjo kongresa uvesti strožje naredbe. Pred vsem naj bi vlada prevzela vsa večja skladišča žganja in plačala lastnikom primerno odškodnino za blago; dalje bodo prohibieijski nadzorniki tudi pod nadzorstvom civilne službene komisije ; žganje naj se pa varno hrani v posebnih velikih skladiščih pod strogim nadzorstvom. Naval inozemcev. New York, N. Y., 23. okt. — Danes je semkaj dospelo 7 trans-atlantskih parnikov z 11,285 potniki ; izmed teh je bilo v medkrov-ju (lil. razredu) 7,860 potnikov. kampanjo kar ni smatral za take važno pošto. Nekega jutra ko je Klatt nes^l polno torbo takih pisem, mu sledi' poštni detektiv. V eni uri je bila torba prazna. Kmalu zatem je detektiv pronašel, kam so številna pisma tako naglo ^zginila. Klatt je vso ono, kampanjsko pošto (več tisoč pisem) v peč v pritličju neke javne šol kamor so po njegovem mne: ta pisma v resnici spadala. Za prestopek bo navedene« obČutnd kaznovan. 1 Število visokošolcev na dveh nni» verzah v Ulinoisu. Naj>odlagi poročila ravnateljstva chikaške univerze (U. of C.) pohaja letos v to šolo 10,880 slušateljev in slušateljic, v državno univerzo (U. of 111.) pat 7,527. Newyorake unije simpatizujejo s s ta v kuj očimi britskimi pre-mogarji. New York, N. Y., 22. okt. — V znamenje simpatije do stavkujo-čih premogarjev* na Angleškem je danes delavska zveza The Central Federated Union sklenila omejiti izvoz premoga na Angleško iz raznih luk naše države. Zaeno je ta organizacija poslala predsedniku Wilsonn daljšo resolucijo, da naj vlada ustavi ves izvoz premoga v inozemstvo in da naj Združene države prevzamejo vse premogovnike naše dežele v svoje roke. Olani unije pristaniških delavcev so izjavili, da premoga na angleške parnike sploh ne bodo nakladali. Carnegiejeva zapuščina. Pittsburgh, Pa. — Pokojni. Andrej Carnegie je na podlagi cenitve davčnih uradnikov zapustil samo $23,247.161 premoženja; od te svotf; je podedovala njegova Žena $11,338.847. Ali imate $51.06 denarja? * Washington, D. C., 22. okt. — V svojem mesečnem poročilu navaja zvezni rezervni odsek, da je bilo letos dne 1. sept. $5,479,681,605 denarja v prometu med ljudstvom, kar pripade $51.06 na vsako osebo. Ta povprečni znesek se je od 1. julija 1917 povečal za $13.18. V državni blagajni je bilo še $485,884,277; zvezne rezervne banke so premogle $2,031,514,938, o-stanek je bil pa v prometu. V Ameriki je torej dandanes dosti denarja, samo žal, da ga i-majo eni preveč, drugi pa nič. Uvoz tiskarskega papirja iz Finske. New York, N. Y. — Te dni sta dospela v New York dva zastopnika lastnikov velikih papirnic na Finskem, H. Gronvik in W. Grass-bcek z namenom pomagati ameriškim lastnikom tiskarn pri nabavi časnikarskega papirja. Na Knskem je ta obrt dandanes razvita, kajti tam se pridela nad 200.000 ton tiskarskega pa- Praktičen samomorilec. Winsted, Gonit, 23. okt. — Da se izogne vseh stroškov in ceremonij pri pogrebu, je 72 letni Dennis Kennely končal svoje življenje na sledeči način: K družinski grobnici na pokopališče je dal pripeljati pripravljeno rakev, v katero se je vlegel in se v nji ustrelil. Kmalu zatem je pripeljal neki kamnosek naročeni nagrobni spomenik za pokojnika. Napis na tem spomeniku je bil sledeč: "Bodi dober napram svoji materi!" — Pokojnik je tudi na rakev zapisal nekaj besed, da rajši umre, kot še dalje živi s svojo sitno ženo. Premog se bo pocenil. Washington, D. 0. —■ Generalni pravdnik Palmer je izdal poziv na vse operatorje mehkega premoga, da naj ceno istemu znižajo. V to svrho se bo vršila dne 26. oktobra t. 1. v Clevelandu, O. konferenca zastopnikov 7000 operatorjev mehkega premoga. IZID PLEBISCITNEGA GLASOVANJA NA KOROŠKEM. Trupla ameriških vojakov prepeljana domov. $ New York, H. Y. Dne 18. oktobra je dospel v New York armad ni transportni parnik "Pocahontas" z-2185 trupli na Francoskem padlih ameriških junakov. Na istem parniku se je nahajalo tudi 53 vojnih nevest iz Nemčije, Čehoslovaške, Belgije, Francije in Anglije. {Nobene izjem® za diplomat*. Washinton, D. C. 21. oktobra. — Že leta in leta je -bila v Združenih državah uveljavljena na-redba, da carinske oblasti niso pregledovale prtljage semkaj do-šlih vladnih zastopnikov, ali diplomatov, tujih držav. Vsled nove stroge prohibicijske postave sc pa carinske oblasti v New Yorku na to naredbo nič več ne ozirajo ter pregledajo vsak kovček kakega diplomata, je li ne vsebuje kaj alkoholne pijače. Vlada Združenih držav j9 vsled tega v škripcih, ker ne ve, je li ravilno, ali ne? Uxaidniki zakladnSškega oddelka pravijo, da je prohibicij-ska postava glede uvoza alkohola za vse jednaka ter veljavna, med tem ko državni department temu nasprotuje češ, da bodo tudi druge države pregledovale prtljago ameriških diplomatov, kar se še ni nikdar vršilo. To zamoteno zadevo bodo sedaj predsedniku Wilson u izročili v rešitev. Ameriška spominska bolnišnica na Francoskem. Iz Washingtona se javlja, da namerava francoska vlada zgraditi pri sv. Mihaelu veliko, moderno bolnišnico za otroke v spomin na prvo veliko bitko, kjer je padlo toliko ameriških vojakov. K tej graditvi bode tudi nekaj prispeval mladinski oddelek A-meriškega Rdečega Križa. » j Premeten pismonoša. Minuli teden so zvezne obla- sti v Chicagu aretirale 21 letnega Geo. Klatt-a neke poštne postaje na zao povzročilo dejstvo, da se bo italijanski ministrski predsednik pričel ponovno pogajati z Jugoslavijo v svrho rešitve jadranskega vprašanja. Zastopnikom za mirovno pogajanje je določen jugoslovanski ministrski predsednik' Vesnič. Vendar pa Jugoslovani ne odobravajo mirovnih pogojev in ponudb od strani Italijanov, vsled česar bo Italija nastopila povsem svobodno in na svoje roke. Italija ima izdelan načrt za ugotovitev meje ob julijskih alpah od tam pa dalje po znani Wilsonovi črti; dalje Italija zahteva neodvisnost Reke in teritorijalno spojitev z njo; dalje se zahteva, da bi bil Zader svobodni luka m da naj se Italiji priklopi več otokov ob jadranskem obrežju; poleg tega Italija zahteva še razne druge sfcrategične garancije na svojih mejah. Mirovno pogajanje med Jugoslavijo in Italijo nkinjeno. MIlan, 20. oktobra. — Iz Rima se poluradno poroča o' ponovni preložitvi pogajanja glede rešitve jadranskega vprašanja med Jugoslavijo in Italijo; pri tem Italija navaja vzrok nedavno o-kupacijo od strani srbskih čet na Ivoroškem. Za polnomočna pooblaščenca tega pogajanja, oziroma rešitve jadranskega vprašanja sta bila določerfa jugoslovanski vnanji minister Anton Trum-bič in italijanski vnanji minister grof Karol Sforza. --• • N Upravni stroški Lige narodov. Bruselj, 23. oktobra. — Na seji vrhovnega sveta Lige narodov se je stavilo v proračun znesek 4 milijone dolarjev za upravne stroške tc lige. $854.000 se bo rabilo za plače-uradnikom, $1,400,000 za operacijske in druge stroške mednarodnega delavskega urada, $700,000 pa za stroške raznih konferenc in komisij. K tej svoti bodo morale prispevati 25% v prvi vrsti Združene' države, tako tudi Anglija in Francija ; 20 odst. bo morala prispevati Španska, Brazilija 10, Argentina 5 ostale države pa sorazmerno po številu prebivalstva. Premoženjey italijanskega kralja Rim. — Na podlagi nove postave v o plačevanju zapuščinskega davka v Italiji, je kralj Viktor Emanuel nay^JL^.xrednogt svojih posestev $3,500.000; od tega bo moral kralj plačati L000.-000 novega davka. prestol njegov sin Aleksander dne 12 .julija 1917, njegov oče Konstantin je pa zbežal v Pariz, kjer še sedaj «ivi. Velika senzacija je zavladala na Grškem, ko se je pokojni kralj Aleksander poročil z priprosto kmečko krasotico Aspasio Ma-nos, ki se je kmalu po poroki preselila v Pariz, letos pa zopet h kralju vrnila na Grško. Na Grškem in v višjih diplomatskih krogih so zelo radovedni, kdo bo zasedel sedanji grški prestol. Pred vsem se za to pogaja bivši, ali odstavljeni kralj Konstantin. Sedanji grški ministrski predsednik Venizelos zatrjuje, da bo skoro gotovo prevzel vlado princ Pavel, tretji sin bivšega grškega kralja Konstantina, ki se z očetom vred nahaja v Parizu. Mogoče je tudi, da bo grški prestol ponujen kakemu tujemu princu, n. pr. Arturju Connaške-mu, ali .belgijskemu princu Karo-lu? Ker se vrše glede te važne fočke že prihodnjo nedeljo volitve, bo vprašanje glede novega •trškega kralja tedaj rešeno. - KORŠKI ŽUPAN McSWINXY UMRL. Strah pred revolucijo v Švici. Ženeva. — Iz strahu pred morebitnim izbruhom revolucije v Švici, je vlada odredila najstrožje korake. -V Bazi ju se vsa policija vadi v metanju ročnih granat, katere je dobila od vlade za nujne slučaje. Proti tej narcabi socialisti odločno protestirajo, za kar se vlada dosti ne zmeni in hoče na vsak način zatreti propagando boljševikov v Švici. Ker je nedavno razpočila neka bemba v bližini ameriškega konzulata v eŽnevi, in ker je policija našla več potopljenih bomb v ženevskem jezeru, oblasti smatrajo, da je bilo to delo boljševikov. GRŠKI KRALJ ALEKSANDER UMRL. Vzrok smrti: ugriz zastrupljene opice. Kdo bo prihodnji kralj Grške? London, 25. oktobra. — Po 74 dnevnem prostovoljnem gladova-nju je danes zjutraj v Briston je- tnišnici umrl sloveči župan, me-Vta Cork Tference Mac Swiney. — katerega je angleška vlada vrgla v ječo vsled protiirske agitacije. Za časa tragične smrti^tega irskega narodnega mučenika mu je stal ob strani Father Dominik, njegov privatni kaplan in njegov brat John. Ko sta navedenca hotela nekaj minut pred smrtjo MacSwineya telefoničnim potom obvestiti njegovo zeno, jima ravnatelj jetnišnice tega ni dovolil. Kmalu zatem, ko se je po mestu raznesla vest o pr«rti žf>"**nu McSwineya, se je pričelo zbirati na tisoče ljudstva pred označeno ječo; policija in vojaštvo je pa množico s silo, odstranilo. Truplo pok. korškega župana bodo prenesli v katedralo sv. Gregorija v London, zatem pa v Cork. kjer bo pokopan z vsemi častmi. Atene, 25. oktobra. — (Po Associated Press). Danes ob 5:20 uri je grški kralj Aleksander u-mrl po 20 dnevnem bolehanju vsled vnetja rane, prizadete mu po neki ^pici. Ko se je kralj Aleksander dne. 6. oktobra izprehagal v svojem vrtu, ga je spremljal tudi njegov pes; mahoma skoči neka udomačena opica na psa ter ga prične grizti. Ko je kralj Aleksander branil psa pred opico, ga je slednja ugriznila v stegno. Ker je bila baje opica zastrupljena se je rana na nogi kralja vnela ter mu povzročila pljučnico vsled katere je danes umrl. Pokojni kralj Aleksander je bil star komaj 27 let; izšolal se je na Oxford univerzi na Angleškem. Predno je postal kralj, je služil kot artilerijski stotnik v grški armadi in je bil vsled svojega demokratičnega obnašanja zelo priljubljen med ljudstvom. Bil je drugHiin bivšega grškega kralja Konstantina I. in kraljice Zofije, sestre bivšega nemškega cesarja. Ko je moral njegov oče, kralj Konstantin tekom vojne vsled pritiska zaveznikov odstopiti ker je bil preveč Nemcem naklonjen, je zasedel grški Počasna pošta. Iz nobenega drugega mesta se pošte tako počasi ne .odpravlja, kakor baš iz našega bližnjega Jo-lieta. Kako je slaba poštna zveza med Jolietom in Chicago nam priča nastopni slučaj: Štev. 94. "Amer. Slovenca", ki je izšla v torek, dne 19. oktobra, smo prejeli še le v pondeljek, dne 25. oktobra ob pol 11. uri dopoldne. Za razdaljo med Jolietom in Chieagom (38 milj) rabi pošta skoraj 6 (šest!) dni. Vsa drugačna jc pa poštna zveza med Chieagom in Jolietom, kajti naročniki "Glasila" v Jolietu dobivajo ta list že naslednji dan, ali v sredo dopoldne oziroma popoldne. Št. 95 "A. S." z dne 22. oktobra smo tudi prejeli označeni dan, dne 25. oktobra dopoldne. Če se bo tudi naše "Glasilo" po novem letu tiskalo xj Jolietu, ga bod naročniki v Comradu in na zapadu dobili morda šele čez 2 ali 3 tedne, ker rabi pošta za razdaljo 38 milj celih 6 dni! Slovenski volilci in volilke! Na dan glavnih volitev dne 2. novembra naj vsakdo izvrši svojo glavno državljansko dolžnost s tem, da gre na volišče. Oddajte glasove za onega kandidata, ki je po Vaši sodbi najbolj zmožen za kak urad. Kdor vsled malomarnosti ta dan noče voliti, je slab državljan ! bocfo kako liti »lav ■M wbrat vrši se V zadnji številki "Glasila" ste čitali uradno naznanilo gl. tajnika da je pereče vprašanje glede u-stanovitve prostovoljne bolniške rentralizacije pri nasi Jednoti rešeno. Za isto se je prijavilo že 12 društev z nekaj nad 600 Slano v. Te dni je pristopilo v ta sklad še ■•no društvo, da jih je torej ie 13. Oziraje se na zopetni poziv gl, tajnika, da naj se čim več krajevnih društev priglasi k tej centralizaciji in z ozirom na lepo priliko, da je čas priglasitve v veljavi do 31. decembra t. 1. otvarjamo s tem na tej strani posebne predale za razmotrivanje te točke. Vsako krajevno društvo, vsak odbornik(ica) društva, ali vsak član, ki se zanima za naraščaj našega centralnega bolniškega oddelka naj izrazi svoje mneujeVv teh predalih. Časa za povečanje števila tega oddelka oziroma za a-gjtacijo imamo še dovolj: cela dva meseca. Cenjene dopisnike pa k sklepu prosimo, da naj se držijo reda in izrazov v lepem tonu. Dalje ome njamo, da ne bomo priobčili nobe nega protesta ali kakih napadov na naše nameravano delo (bolniško centralizacijo), kajti ta cen tralizadja je povsem prostovoljna. Ni enega društva se ne sme in ne more prisiliti za to; torej naj se oglašajo samo ona društva, ki se za to važno točko zanimajo; društva, katerim je bolniška cen tralizaeija deveta briga, naj pa "ronajo" po starem. Čez leto dni bomo videli, katera stran bo imela pri tem največ koristi. Uredništvo. I. Evcleth, Minn. Cenjeni sobrat urednik "Glasila K. S. K. Jednote":— Namenil sem se malo razpravljati o bodoči centralizaciji K. S. K. J. Cenjeni člani (ice), sedaj je čas, da vsi kot eden premislimo o tej vele važni stvari in se odioči-. mo za njo ali nasproti. Spodaj podpisani sem agitiral in bodem v bodoče, ker geslo. Vsi za enega, eden za vse, se mora izpolnovati, ne samo na papirju, za bluff ali pesek v oči. Kje ste sedaj tisti, kateri stp glasovali pri zadnji konvenciji proti bolniški centralizaciji? Spomnite se, aH ste storili svojo dolžnost? Naše geslo ne pravi: vsak zase, ampak vse za vero, dom in narod, s pristavkom: Vsi za e-nega, eden za vse, ker star pregovor pravi: sloga jači, nesloga tlači. Zatorej apeliram na vsa društva, spadajoča h K. S. K. J., da vstopijo v začasno prostovoljno hqlnisko centralizacijo in s tem pokažejo ostalim, da imamo ko-rajžo ter da bodemo napredovali, ker ako se bodemo držali pravega gesla, moramo napredovati. Ni čuda, ako nam takozvani "napred-njaki" predbacivajo, da smo na zadnjaki; torej ija delo! Zdramimo se iz spanja, ker ako vsta-novimo sčasoma splošno bolniško centralizacijo, potem bodemo šli 44over the top", nikakor pa ne po starem sistemu. Sprevidel sem pri zadnji konvenciji, da nekateri delegati verujejo samo po stanem; ali dragi mi sobratje in sosestre, odprimo oči za prihodnost. Ne pišem tega iz šale ali predbacivanja hivšim delegatom. Tudi ne, da bi si kdo mislil, da naše društvo najbolj potrebuje bolniško centralizacijo. Ne, nikakor ne, ampak si predstavljam bratsko ljubezen do članstva. Naše dr. št. 59 K S. K. J. je na dobrem finančnem stanju, morda na boljšem kot večina društev spadajočih h K. S. K. J., pa vse eno smo se vsi izrekli za centralizacijo. Na tem mestu apeliram na vsa društva K. S. K. J., posebno na društva države Minnesota- Zatorej na noge "over the top" za centralizacijo. V prvi vrsti dragi člani (ice) si predstavljajte delegate m gl. odbornika od najbogatejšega . društva sv. Jožefa št. 7 K. S. K. J. v Pueblo, oClo. Vsi kot eden ao glasovali na konvenciji za centralizacije, čast jim! takšnih delegatov potrebuje članstvo za prihodnjo konvencijo. Ako drugi napredujejo, zakaj ne bi mi? Centralizacija naj bi se vpeljala takole po mojem mnenju: V bol. centr. se sprejme vse člane (iee) in sicer v dva razreda, vsak razred naj ima svoj sklad. Namreč za #1.00 dnevno in $2.00 dnevno. Vsi člani(ice) za 41AQ dnevno zavarovani se sprejmejo v centr. brez zdravniško preiskovalnega lista, za $2.00 zavarovani ps se morajo dati zdravniku preiskati. Da se pa sklad ustanovi bi plačal koj ob pristopu vsak član (ice) $2.00 oziroma $4.00 in tako bi se vstanovil sklad. A$es ment naj se uredi 75c mesečno za $1.00 podpore in $1.50 mesečno za $2.00 dnevno v slučaju, da to ne zadostuje, naj se da gl. odboru moč. za povišanje asesmeuta. Tukaj sem orisal nekaj točk po svoji najbolji moči za bodočnost naše K. S. K. Jednote, ako pa ima kedo drugi kaj boljših nasvetov, prosim, naj se oglasi. Ker imajo rojaki pogum, da agitifcajo zajt drugorodne organizacije, bi jim svetoval, eta se oklenejo naše (lične K. S. K. Jednote, ker je na dobrem finančnem stanju. ^Torej rojaki, pristopajte v edino katoliško jednoto v Ameriki, ker prepričan sem, da je vsakemu sinu in hčeri rekla njih dobra mati: Sin, hči ne pozabi na Boga!" Ker smo rojeni in vzgojeni v katoliški veri, ostanimo tudi trdni katoličani ter zaorimo vsi kot eden moi: ali žena: katoličani v katoliško jed noto! Torej vsi na delo za bol ni.ško centralizacijo in vsak član in članica naj pridobi najman. enega novega člana(ico). That's the way to go over the top. Upam brat urednik, da mi odstopite mali kotiček v našem Glasilu ter ako bom videl, da imam kaj uspeha se še oglasim, Ako pa kakšna bomba prileti v ta dopis, sc pa tudi ne ustrašim. Pozdrav vsemu članstvu K. S. K. Jednote ter ostajam Vaš sobrat : Martin Shukle, zastopnik dr. sv. Cirila in,Metoda štev. 59 K. S. K. J. (D os ta vek uredništva: — Sobrat Šuklje! Čestitamo Vam na korajžnem nastopu za boln. centralizacijo tako tudi vsem društvom iz Minnesote, ki so k isti že pristopila. — Ne bojte se nikakih bom. Huda ofenziva, ali vojna je že minula. Namesto pričakovane bombe prinašamo tukaj od člana I. V. v Pitsburghu, Pa., zelo navdušen članek v prilog bolniške centralizacije. S-obratski Vam pozdrav in vsem bivšim delegatom iz Minnesote. — % Z.) podporo, iz glavnega ^potom % | Jfas je, da so vsa man srednja društva za sistem Ške centralizacije; 7*1 pa, da proti istemu veČja^in bogata društva! Čemu? Ali ni naše geslo: Vsi m «tfg* adan za. vsa! Ali m prav, umestno in lepo, da združenimi mo&nfc pomagamo uoio.T svojim nesrečni m sobratom in tembra 1919 se je pripetil v rud sosestram? Ali ni naša Jodnota aiku v Tellurite, Colo., strašen u podporna Jednota? Ako vsi skr-f»or; ustreljeni so bili trije Sved bimo za nesrečnega svojega So-brata, mu s tem pomagamo ohra- KAKRAJTE PEI- Dne sep- U. . v.affcttj -tj,. 4? ' - '■>■ ■ Pittsburgh, Pa. Od minule konvencije sem večkrat premišljeval na kak način bi bilo mogoče pospešiti napredek naše JL 8. K. Jednote. Na podlagi skušnje sem prišel končno do sklepa, da je to mogoče samo v pridobivanju novih članov. Kako naj pa iste dobimo? Edina pot za to je ta, da jim nudimo nekaj tako dobrega in koristnega, kot jim morda nudijo naši sotekme-ci, ali druge podporne organizacije; s tem pa pred vsem mislim plačevanje bolniške podpore potom centralizacije* ali iz glavnega Jednotinega bolniškega sklada. Vprašanje nastane: Čemu? — Prvič, ker bi bili bolni člani sigurni, da dobijo podporo kojo nujno potrebujejo! Drugič, ker pri tem se ne bo kazalo nobene pristranosti; s slehernim članom (ico) se bo postopalo glede podpore jednako. Vsakdo kdor želi pristopiti h kakemu podpornemu.1 društvu vpraša: "Koliko podpore bom dobival v slučaju neprilike? Kaj mi pomaga društvo, če ne moro plačevati bolniške podpor? ker ima snho blagajno?'* — Ako torej želi novi član pristopiti k dru-štvu, ki ima uvedeno centralizacijo te podpore, potem sta vsak dvom in sumnieenje izključena, ker bo dotičnik podporo sigurno dobival. Taka društva i-majo vedno več prilike za pridobivanje novih članov kakor pa društva ki so v tem oziru navezana le sama nase. Vzemimo za slučaj kako malo dru&tvo. Naenkrat zboli par članov ki so vredni podporei Društvena blagajna je pa prazna! Da se jim saj nekaj pomaga, je treba nalagati posebni asesment, prirediti kako veselico, ali se pa zadolžiti s podporo, na katero naj bolni člani čakajo. Potom bolniške centralizacije Se pa lahko vse te sitnosti odstnani. U- niti njegovo ^vlljenjs, podpira mo njegovo bedno družino, pred vsem PP dajemo lep izgled in lepo ime Jednoti, da je v resnici podporna mati v vseh zadevah. , f 3 pridobivanjem novih članov bomo postavili Jednoto na bolj trdno podlago, če pa ne bomo pazili na povečanje Števila novih članov, kako bomo postali sol-ventiri? Povem samo toliko: Ako pri K. S. K. J. ne uvedemo bolniške centralizacije za vsa društva oziroma za vse članstvo, bo treba čez čas zopet asesmente dvi gniti. Premislite torej to zadevO; ne računajte samo na danes, ampak glejte tudi v prihodnost. Številno naših krajevnih društev ima svoje lepe (bogate) blagajne. Čast jim in priznanje. Nekatera druStva že celo nevedo, kam z denarjem? Dragi mi so bratje! Naložite ga tako, da vam bo donašal lepe obresti. Nihče drugi nima pravice do društvenega denarja kakor vi sami. Vedno je boljše imeti nekaj dolarjev na strani za slučaj sile. Ako ima te na primer par tisoč dolarjev, vam bodo že same obresti tčliko donaaale, da z njimi pokrivate stroške društva (plače uradnikov, rent itd.); pri tom bo glav niča ostala še vedno nedotaknjc na. Ako mislite, da bi ne' bil moj nasvetovani novr način izplačeva nja bolniike podpore . umesten, delate zopet lahko po starem 'ko pitu, da sami plačujete podporo. Pomislimo pri tem še na sledeče dejstvo: Kojaki in rojakinje prihajajo iz starega kraja vedno v večjem Številu. Kdo se bo itih oklenil? Kado bo iste dobil? — Društvo, ki je na slabem financ nem stališču ne sme računati na iste. Nikakor torej • ne smete predbacivati tem novodošlecem, da pristopajo k drugim Jedno tam namesto k naši. Vi bi v ta kern slučaju jednako postopali. Tudi Vi bi rajši tam plačevali, kjer bi bili bolj sigurni za pod poro. Vsled tega, cenj. mi člani in članice, delujmo vsi za močno centralizacijo bolniško blagajno in pridobivajmo nove člane. S tem, da pomagate drugim pomagate tudi samemu sebi L in en Italijan. Tega umora so Mli osumljeni dva Italijana in ro- v , jak John Kočevar, doma iz vasi -Cah* Job* Kukar John Butko Mnenje štirih predsednikov Združenih držav o vrednosti zavarovanja. -t— Grover Cleveland:—"Omisli si zavarovalninski certifikat in drži se istega do smrti. Kdor je zavarovan proti smrti in bolezni, ta spoštuje samega sebe. Po tvoji smrti ne bo treba tvojim sorodni kom s klobukom okoli prositi." Theodore Roosevelt: — *'Živ-ljensko zavorovanje veča stalnost sveta, veča moralični ton in daje odškodnino onim, ki so vajeni varčevanja. Vse to je za ljudstvo tako potrebno, kakor kri in zrak v našem telesu." William H. Taft: — "Vsakdo, kdor trati denar za razkošno in udobno življenje na svojem domu pri tem pa ne gleda v prihodnost — je kratkoviden in nespameten. Prva dolžnost hišnega očeta je, da zavaruje svoje življenje in pri tem ščiti svojo družino pred raznim nepriiikam.'' Woodrow Wilson:—"Kdor pravočasno ne skrbi za bodočnost svojih otrok in svojih sorodnikov, ko je ima v oskrbi; kdor ne gleda v. prihodnost z odprtimi očmi, da bi zazrl tudi temne dni, ki lahko nastanejo, kdor ne pozna vrednosti varčevanja, ta ne ve, kaj je človeško življenje. Mi smo na svetu, da ne skrbimo samo za se, ampak tudi z& druge in to je glavna podlaga ekonomije." Op. ured.: Prist bpajte torej h K. S. K. Jednoti, kjer se lahko zava« rujete za življenje, proti boleznim, poškodbam in za razne operacije! _______ vprašal. kaj da on misli, ali je John Kočevar po njegovem mnenju nedolžen ali kriv in advokat je iz javil, daje popolnoma prepričat in tudi sveat, da je Jo-hn Kočevar popolnoma nedolžen in ravnotako ►udi že obsojena Italijana. Vsled tega smo na priporočilo jaka Steve Kočevar j a takoj sklicali posebno sejo, na katero smo povabili nekatere tukajšnje rojake. Te seje so se udeležili: •Fr. Grahefc, Filip Sterle, Dan Pre-dovič, Nick Fabjančič, John He-ligsman, M. Breipibolič, Joe Pri-ekl, Joe Rus, John Gorsic, Peter Mains št. 22, tfara Semič blizo Metlike na Belokranjskem. Osum Ijena Italijana sta bila le obsojena na dosmrtno ječo in ravno ista two-da čaka tudi Kočevarja, alio mu ne priskočimo na pomoč ob pravem Času, namreč, da dobi l^cšteho obravnavo in da se mu v regnifi dokaže, ali je kriv tega zločina ali je pa nedolžen, kot smo vsi prepričani, da je nedolžen. Iz njegovega pisma, kakor tudi iz izpovedi advokata, je pa popolnoma jasno, da je nedolžen in da je ta zločin storila neka dosedaj še nepoznana oseba, ki je morala biti skrita v predoru, katerem «e je ta zločin izvršil, ker Kočevar je bil še sam obstre-Ijen. Ker pravih krivcev niso mo g)i takoj dobiti, so aretirali prej omenjene, namreč dva Italijana In John Kočevarja in ju obdolžili umora, češ, da so ti trije ustrelili one tri Švede in enega Italijana ker drugih oseb ni bilo v predo ru. — Kako se je cela stvar izvršila, je bilo pojasnjeno v tem listu in raditega je nepotrebno cc lo zadevo zooet ponavljati. Postava v državi Colorado za hteva, da je morilec, ki je obsojen vsled umora prve vrste, obsojen v smrt na vešala, ako so prodlože ni zadostni dokazi. In ker v tem slučaju ni zadostnih dokazov, sta bila onadva Italijana, ki sta ob dolžena umora ,obsojena v do smrtno ječo. Tukaj naseljeni Slovenci dose daj se nismo bogve kaj zanimali za to zadevo, ker do par mesecev nazaj še nismo nič vedeli o celi stvari, ker se Kočevar ni nikdar /Obrnil direktno na nas, ampak o-bmil se je s pismom na urednika tukajšnjega italijanskega lista L'-Unione g. Chiargliona, ki se je bil zavzel tudi za onadva nesrečna Italijana in na ta način prišel tudi v dotiko s Kočevarjem. Ker je g. Chiarglione spoznal, da za svoja dva rojaka ne more ničesar tokreniti in da ju je mogoče le oprostiti, ako se dokaže Kočevar-ju, da je nedolžen. Ako se oprosti Kočevarja, potem bo mogoče tudi dobiti novo obravnavo za že obsojena Italijana in radi tega je g. Chiarglione pričel potom svojega lista zbirati prostovoljne prispevke med Italijani in dosedaj je nabral že nekaj tisoč dolarjev. Za Kočevar je v slučaj in za dobavo dokazov za njegovo nedolžnost je bilo dosedaj že potrošenega okrog $2140 in potreba bo še najmanj en tisočak za njegovo obrambo. Pri tem je treba pripomniti, da so najeti trije privatni detektivi, ki delujejo v treh različnih državah v Ameriki in iščejo prave krivce. In vse to stane ogromno denarja, ker detektive je treba precej dobro plačati, da jim je mogoče delati. Na sumu imajo dva Grka, ki sta bila v ča su, ko je bil izvršen ta zločin v Telluride in katera jc takoj po storjenem zločinu vzela noč ' lit '' i Torej, ker so Italijani že toliko potrošili za našega rojaka (seveda, ker si drugače ne morejo po maga& da oprostijo tudi svoje rojake), je tudi naša najsvetejša dolžnost, da tudi mi priskočimo na pomoč našemu nesrečnemu rojaku. Iz daljnega Joli^ta, 111., je prišel v Bueblo rojak Steve Kočevar, da dobi natančnejše informacije o rojaku John Kočevarju, ki je bil pred 11. leti pri njem na stanovanju in hrani, ko je Steve Kočevar bival še v Leadville, Colo. Rojak Steve Kočevar je izjavil, da je bil rojak John Kočevar vedno mirnega značaja in da ni pikdar storil kakemu človeku kaj zalega in ne rekel žal bčsede in da on nikakor ne more verjeti, da bi bil zmožen takega zločina. Na njegovo prošnjo smo obiskali advokata, ki ima vso zadevo John Kočevarja v rokah, g. J. J. Gali-gana. Z menoj sta šla tudi rojaka John Butkovič in Matt Jerman. Pri advokatu smo bili dve uri in KOČEVARJA UREDNIŠTVU NAŠEGA LISTA. vič. Rudolf Sajer, Anton in John Mihelič, ki sta doma iz iste vasi ket John KočeVar in jaz. Po laljšem ukrepanju smo sklenili, la se izvoli poseben odbor, ki bo vedno v stiku z advokatom in ne srečnim rojakom, ter da bo pozval vso slovensko javnost v Ameriki, ia naj zbira prostovoljne prispevke za obrambo po nedolžnem ob-dolženega rojaka John Kočevar ja, da dobi pošteno obravna^vo. Ako dobi nepristransko obravnavo in da se mu z dokazi dokaže, da je on kriv onega zločina, bo mo popolnoma zadovoljni, ako pa predloženi dokazi dokažejo, da je nedolžen, si bomo pa svesti, da smo storili svojo dolžnost, da smo rešili rojaka smrtne kazni. V ta odbor so izvoljeni sledeči: Matt Jerman, John Germ, John Butko-vič, Steve Kočevar iz Jolieta, 111. Peter Culig, rev. Zupan, John He-nigsman, Nick Fabjančič in ured nik italijanskega lista L'Unione. Id se je dosedaj še največ brigal za nesrečnega rojaka in kateremu je vsa zadeva še najbolj znana. Določeno je bila tudi, da naj rojaki pošiljajo vse nabrane prispevke na rojaka Peter Outiga, 1245 So. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. - ■■■» Porotna obravnava proti John Kočevarju se bo vršila meseca novembra med 15. in 30. Odvetnik dela na vse kriple, da izposlujc, da se vrši obravnava v kakem drugem mestu in ne v Telluride. In ako se odvetniku posreči, da izposluje premestitev obravnave iz Tellurida v kako drugo mesto, 1)0 obravnava ponovno preložena. Na vsak način je pa naša dolžnost, da zberemo kolikor mogoče največ denarja za obrambo John Kočevarja, da se ne bodo potem Italijani bahali okrog, da so morali sami plačati vse stroške za obrambo našega rojaka. — Pri tem naj bo omenjeno, da je rojak Steve Kočevar takoj daroval 25 dolarjev za obrambo bivšega njegovega tovariša. Kojak John Kočevar ima v stari domovini ženo in šest nepreskrbljenih otrok, ki vsi težko čakajo na njegov povratek, da bo zanje skrbel. Nekje v Montani ima pa sestro, za katere naslov pa ne vemo" in bi bilo zelo dobro, da bi se oglasila. Pred enim letom, kakor sem izvedel, se je že napotil v staro domovino k svoji družini. Ko je prišel v bližino Chi-caga, je bil okraden vsega denarja in radi tega je bil prisiljen vrniti se nazaj v Colorado, da prihrani zopet dovolj denarja za potovanje v fftaro domovino. In sedaj ga je pa doletela nezgoda in odvisno je največ sedaj od nas Slovencev in Jugoslovanov sploh, da ga rešimo iz te nesrečo. Apeliram na vsa usmiljena srca, da naj priskočijo na pomoč nesrečnemu rojaku, ki si ne more pomagati sam prav nič. Vsakdo na j,, premisli, kako bi bilo, ako bi bil sam v tej nesreči in v tem položaju, kot je John Kočevar: po nedolžnemu obdolžen najgrsega Nesrečni in omilovanja vredni jak John Kočevar nam je t«' dni iz okrajnega zapora Telluride, Colo., piamo sledeče vsebine: Cenjeni mi rojaki in člani K. S. K. Jednote! Jaz, John Kočevar sem sc namenil pisati en par besed, s katerimi Vas prisrčno prosim, če mi morete kaj pomagati iz te nesreče, ki me je lansko leto zadela tukaj v Telluride, Colo. Prosim Vas, g. urednik, da obelodanite skromen poziv v "Glasilu", da bi mi naši Slo venci kaj pripomogli rešiti sc iz te nesreče in zapora, kjer sedim že toliko časa po nedolžnem. Znano Vam je, da advokat je stanejo dosti denarja. Urednik nekega italijanskega lista v Pueblo se dosti trudi zame, da bi me rešil te nesreče. Prosim Vas torej še enkrat prav l^po, pomagajte mi, za kar bom vsem ameriškim Slovencem do smrti hvaležen. Spoštovanjem, Vaš nesrečni rojak John Kočevar. 1'redništvo "Glasila" najtople-je priporoča tega nesrečnega roja ka vsem sočutnim članom(icam) paše Jednote v blagohotno pol poro. Darove pošiljajte tajniku društva sv. Jožefa št. 7, K. S. K. J., sobr. Petru Culig, 1245 S. S. Fe Ave.. Pueblo, Colo. DOPIS. zločina* v starem kraju ga pa nestrpno pričakuje družina, žena in šest otrok. Rojaki! Ako imate le srce mesta kamna v prsih, poma gajte mu. Prepričani bodite, da se bo ta odbor zavzel po svoji naj-boliši moči, da bo nesrečni rojak oproščen. He prosimo samo mi, ampak prosi tudi ta rojak sam in njegova nesrečna družina v stari domovini, kiji grozi, da bo oro-nana reditelja in očeta. Predstavljajte si trpljenje nesrečne žene in matere šest otroka? stari domovini, ki i utripajočim srcem pričakuje, kaj se bo zgodilo njenemu možu v daljni tujini med popolnoma tujimi ljudmi Vsakdo naj si predoči samo to sliko, in prepričan sem, da se ne bo našel rojak, ki bi ne bil pripravljen pomagati nesrečnemu rojaku. — Torej na delo rojaki in sicer takoj, ker čas j> kratek in vsaka minu-advokat nam je ponovil še celo I ta dragocena. — John Germ. South Chicago, 111. Suoštovani g. urednik;— Prosim vas, da odmerite malo prostora v nafiem priljubljenem listu, da naznaniva sorodnikom ter prijateljem širom Amerike, kako sva obhajala dne 18. sept tembra t. 1. najino srebrno poroko, oziroma srebrni jubilej najinega zikonskega življenja. Res, marsikaj človek doživi in prebije v 25 letih v jarmu življenja, katerega nam je ljubi Bog odločil. V začetku najinega zakona so se nama narodili trije otroci in žal, vsi trije so umrli; mislila sva že, da ni pravioe božje na svetu. Ali zatem naju je Bog dvojno obdaril namreč s šeste rimi Otroei, kateri še vsi žirijo: 4 fantje in 2 hčerki; najstarejši je star 22 let, najmlajši pa 7. Najprvo se na tem mestu lepo zahvaljujeva možem, ali tovarišem, ki so bili pričujoči pri najini srebrni poroki v tuk. cerkvi sv. Jurija: ti so: Frank Hočevar, Josip Benkovič in John Dolinšek. Kar solze so nama zalivale oči. kako lepo so pozdravili očeta in mater zet je ter hčere. Srčna hvala tudi vsem vdeležencem, ki so nas prišli pozdravit ta dan, da smo tem lepše in veselejše praznovali srebrni jubilej. Nikdar nisva mislila, da imama še toliko prijateljev. Prav lepo se zahvaliva za vse darove, prejete ta dan; posebna hvala bratrancu Frank Cherne-tu in soprogi za srebrni dar. Iskrena hvala tudi g. župniku Rev. A. Sojarju za nagovor ki se je glasil: "Poglejta, ženin in nevesta! koliko sta prestala v 25 letih, pa nista obupala; posebno v takih velikih mestih, kot so New York in Chicago. Pred 25 leti sta iskala cerkev, in našla sta jo (češko) v Chicagu, katere še nista pozabila; ali sedaj imata domačo cerkev sv. Jurja tukaj v So. Chica-gu. — Bog Vaju blagoslovi!" Na to jc g. župnik rekel: "Podaj-ta si roke še za nadaljnih 25 Tet.! Pri gostiji doma smo v veselem krogu razmotrivali o tem in o-nem; tudi prohibicija jc bila na dnevnem redu. Eni so tarnali: "Kaj bo, kaj bo, če bomo vedno pili le vodo? "Suša" to je huda reč, piti ga ne smemo več; ali doma "sprešanega", pije vsakdo, če ga ima! S pozdravom do vseh čitate-ljcv tega lista! j Anton Mertič, doma iz Fužin, pri Žužemberku, po domaČe 'pri Ant ono vili." Alojzija Mertič, rojena Žitnik, iz Ponove vasi, fara Št. Jurij pri Grosupljem. Rojake in rojakinje iz Chicaga ter okolice opozarjamo na krasno ljudsko igro "Deseti brat", katero, priredi Slov. dramatično društvo v nedeljo dne 31. akt. t. 1. ob 2 uri pop. v Č. S. P. S. dvorani na 1126 W. 18. St. Več o tem najdete v posebnem oglasu na 6. strani današnje izdaje. » FOR PRESIDENT bene poslanice No ki bi ne bila nimam na vas, \m ne Oila naslovljena na ameriSki narod. Mi smo vsi Amerikanci, in vsi resnični ^merikanci bodo rekli kot pravim jaz: — Amerika Prva Vsi želimo, da bi Amerika ni-kdar ne postala razdeljena v razrede ter da bi nikdar ne padla v nevarnost polovičnega državljanstva. Ni Aiogoče ni pričakovati, da bi se Amerikanci tujega rodu odrekli ljubezni napram svojemu narodu in deželi, iz kater so prišli. Slab materijal bi bil za sestavo Amerikanecv, če bi kdo ne sočustvoval z usodo očeta ali matere,, starega očeta ali stare matere, brata ali sestre; če bi mu ne bilo za dobrobit naroda, iz katerega je izšel. Amerika noče tega in tega ne zahteva. Toda mi hočemo, da vsakdo smatra Ameriko za prvo, da služi Ameriki prvi, da brani Ameriko prvo ter da ima neomejeno zaupa nje v Ameriko prvo. Mi smo z vsemi silami proti sedanjemu ali bodočemu polovičnemu amerikanizmu. Mi smo odpravili vse končnice. Da združimo in zmešamo tujo kri v življensko reko Amerike, moramo napraviti konec skupinam. Končati jih s posebnim pozivom na vse. Oprimo se na ustavo, ki določa enake pravice za vse, napravimo konec posebnim udobnostim doma in posebnim uplivom onstran morja, mislimo na Ameriko in varujmo pravice njenega državljanstva. Jaz rad mislim na Ameriko brez posameznih meja, na Ameriko brez razredpih skupin. Amerika naj bo dežela, kjer bi bili ponos, moči in viri vsakega državljana sredstvo za vse, kar je storiti za ves nas narod. Ni nam pa treba misliti, kaj nam je mogoče storiti v političnem ali narodnem oziru za ta ali oni narod, v kaki daljni deželi. Kako zamoremo imeti ameriško edinost, kako naj imamo ameriško slogo, če bi se začela Amerika vmešavati v zadeve Evrope, Azije, Afrike; če začnemo z določevanjem meja; če hočemo napraviti konec tekmovanju in stoletja obstoječi ljubosumnosti med raznimi evropskimi državami. Nevarnost pa ne leži samo.v tem vmešavanju. Večja nevarnost leži v sporu med a^optiranimi Amerikanci. Amerika hoče. dobre volje tujih narodov, noče pa volje tuje-rodcev, ki so jo nam prišli vsiljevat. Vmešavanje pa ni samo vsled tega nevarno, ker nas lahko spravi za zapletljaje, pred katerimi nas je svaril Washington, ampak preti Ameriko razdeliti voljenem lastnem domu ter nas skuša prevesti v skupine mož in žensk, ki so se odtujili geslu "Amerika Prva" ter ga zamenjali z "Polovičarstvo prvo." Mi hočemo, da tujerodni Amerikanci spoznajo boljšo Ameriko ter da dajo svoje najboljše Ameriki. V roke naj sežejo ameriški zavesti in svobodi. Ameriki naj posvete glavo in srce ter n^j se razlikujejo glede ljubezni do svoje dežele od vseh drugih narodov. spomin polkovniku Rooseveltu. V sedanjih dneh slišite z raznih strani govoričenj e in dokazovanje, da je ena sama ameriška osob-nost, ena sama stranka dala Če-hoslovakom, Jugoslovanom in Poljakom svobodo. Toda temu ni tako. Veliko stvari nam nudijo, da bi jih posili verjeli, to je pa samo zastran tega, da se pokrije in za stre zgodovinsko resnico, katere pa nihče ne more zatajiti. Mi ne smemo pozabiti imena velikega Amerikanca, ki je prvi izdal ugotovilo, ki ne bo nikdar pozabljeno: — Naša dolžnost je zlomiti Avstrijo, da bodo Čehoslova-ki osvobojeni in potem takem tudi drugi zatirani narodi Avstrije. Te besede je prvi objavil polkovnik Roosevelt v "Kansas City Star" obenem z ostrim napadom na predsednika Wilsona, ki se je na- vse mogoče načine protivil proti vstopu Amerike v vojno. V onem času je bila popolnoma drugačna podlaga, katero je dal predsednik Wilson svoji poslanici na Nas bodoči predsednik, Warren G. Harding je nad vse drugo dober mož, pošten in tipičen Amerikanec. To je tiste vrste mož, ki. ga dežela potrebuje v tem času in to je tudi razlog, zakaj da se tako številne mase ameriških volilcev zbira, okoli njegove zastave v pomnoženem številu in naraščujočem zaupanjem. On je tipičem Amerikanec v svojem mirnem in enostavnem življenju i preiskušene poštenosti; v njegovi veliki ljubezni do dežele, v njegovem ponosu v njeno slavno preteklost ter upanju v še večjo prihodnjost za njo; v svoji razumni pravičnosti in njegovi bistri narodni zavesti; v njegovem zdravem presojanju njegovem krepkem in zdravem razumu, odkritosrčnosti in pogumu, in v njegovi vidni in izkušeni zmožnosti. Kot vsi naši veliki predsedniki, republikanski ali demokratični, se je njega vadilo v šoli ameriškega življenja, v šoli ljudstva ... Njegov zadetek je bil skromen in tako poln trdega dela kot oni Lincolna . . . Pošten, zmožen in vesten v vsem delu kot je bil mučenižki osvoboditelj, je on naredil dobro vse, kar se je sklenil izvršiti, brez upitja in bahatosti... On je vsi-kdar Živel z in med ljudmi in izdelal v skupini z ljudmi... On se je priučil najboljših nalog v svojem življenju od njih in je tako prišel do čustva in ve kako se ljudje počutijo in mislijo— kaj dežela potrebuje in hoče. Tako je on vzrastel med nami, da postane prvi med enakimi, mož izbran, da se odzove pozivu, ker on lahko* v resnici, govori v zapoveduj očem glasu ameriškega ljudstva. V vseh krizah v zgodovini naše zemlje, je sodba in zavest ljudi kazala pot, nepomotoma do prave razrešitve, in samo ni imajo moč, kakor imajo patriotično modrost, da zdržijo deželo ob času največje katastrofe kar jih je republika že doživela od časa nje vstanovitve, in jo vodi varno po poti nase navdušene ded-ščine pa do nje najvišje usode. Nihče drugi kot resničen in izkušen sin Amerike more biti nje govornik in zanesljiv voditelj tej Zgodovinski potrebi in Warren O. Harding je ta sin. - Bolj ko smo ga videli in bolj ko smo slišali ob času kam-banje, bolj ga ljubimo in mu zaupamo.—Skozi te tedpe in mesece smo ga videli rasti pred našimi očmi od položaja enega izmed voditeljev do neoporočnega vodstva za nas vse. On stoji pred nami danes, krepak Amerikanec je on: popolnoma dorasel, močnih misli in telesnega karakterja. On govori samo v enem jeziku vsem ljudem, in njegov govor je odprt, odkrit, enostaven in resničen. Njegov cilj ni ugajati temveč informirati — razlagati kaj bo in kaj ne bo storil, tako natančno in razumljivo, da ne more biti nobenega dvoma za nesporazumlje-nje. Mi vsi čutimo, da on namerava natančno kar reče in se mu lahko popolnoma zaupa. Amerika bo varna pod vodstvom tega dobrega in velikega Amerikanca. On stoji trdno na ameriški zemlji in njegovo srce bije za Ameriko najprej, toda njegova vizija ni omejena od ameriškega horizonta. On nima v samem sebi zaupanji velikega treznomislečega mola in je prost vseh domnevanj na ničevost. On gleda sam sebe ne kot višji, temveč kot eden izmed nas. On bo vedno poskušal narediti, kar misli da je v najboljšem interesu naše navadne dežele; in v namenu biti zagotovljen, da bo storjeno tako razsodno in dobro kot bi moralo biti, zato bo poklical naše najboljše može, da mu pomagajo. V direkciji in brzini progresivnega vodstva republikanske stranke, bo on vsikdar poslušal in vpošteval glas ljudske yolje, ž njimi se bo posvetoval in ž njimi bo korakal; in oni so prišli do spoznanja, da on ima neodvisnost, moč in pftgum storiti ono, za kar misli, da je pravično, dobro in pošteno, in da bo podpiral in izvrševal vse potrebne reforme z vso močjo oblasti pod njegovo komando. . On je poslan v deželo in ameriško ljudstvo sedaj, v tem času, ima priložnost položiti v roke tega zaupnega krmarja krmilo potapljajoče državne ladje. Preostaja torej za nas, za nas vse, da storimo svojo dolžnost, da postavimo pravega moža na pravo mesto in ob onem prvem Času . *. To bomo storili, ko bom šli k volišču, v dežju ali lepem vremenu, in oddali bomo naše glasove za Hardinga in Coolidgea. Republican National Committee kongres, ko je izjavil: — Naš namen ni zlomiti Avslrijo in mi se ne bomo vmešavali v njene notranje zadeve. Za to ščitenje pravic malih narodov je bil Roosevelt deležen lc malo hvaležnosti. Kljub temu je bit pa eden največjih in najmočnejših ameriških predsednikov in ob istem času v Ameriki najbolj priljubljen mož. In Roosevelt je bil, ki je rekel v svojem spominskem govoru pred republikansko konvencijo v Saratoga, N. Y.: — Pa še več, proti nemški nevarnosti moramo dvigniti speči meč Slovanov centralne Evrope. Mi moramo osvoboditi Poljake, Čehoalovake in Jugoslovane. .. in če tega ne storimo, bomo jasno dokazali, da je naša izjava, da napravimo svet varen za demokracijo, prazno govoričenje. Roosevelt je priznal, da so slovanski legijonarji v Sibiriji, armada, sestavljena iz Čehov, Slovakov in Jugoslovanov, napravili nekaj v svetovni zgodovini,- če -mur se bodo vsi čudili. On je prvi izjavil, da so ti fantje največji junaki modemih dogodkov vseh narodov, in sam jim je poslal 1000 dolarjev od Noblove nagrade, katero je bil dobil v onem času. To se je zgodilo veliko prej, predno jim je poslala oficijelna Amerika na pomoč misijo, ki je pa prišla skoraj prepozno. Le malo nas misli danes na tega velikega Amcri-kanca, kojega grob je pa kljub temu Meka vseh romarjev z vseh oddaljenih krajev sveta. In tudi mi ne bomo pozabili tako hitro kot tudi zgodovina ne bo pozabila. Polkovnik Roosevelt je pozval republikance svojega lastnega tabora, naj podpirajo demokratično administracijo v vojni k slavni zmagi. Svoboda Slovanov jc bila enako izvojevana z denarjem in krvjo republikancev kot drugih Amerikancev. Rooseveltov sin je prelil svojo zadnjo kapljo krvi na francoskih bojiščih v Flandriji. V teh dneh častite in imejte v mislih spomin polkovnika Roose-velta. Razne stvari. ALASKA. Alaska, najbolj severozapadno ozemlje Severne Amerike pripada k Zdniženim državam že minulih 53 let. Bilo je 18. oktobra 1867 ko se je vršila v Sitki velika svečanost povodom formalne izročitve Alaske Združenim državam; tedaj je na tem ozemlju zadnjič plapolala ruska zastava in prvič za vihrala naša zvezdnata troboj- liica. Ta slovesen čin je pozdravljalo gromenje topov, v- tedanjem glavnm mestu Alaske. Do leta 1867 je spadala Alaska Rusiji; glasom kupne pogodbe so jo pa isto leto kupile Združene države za $7,200,000. Do tedaj se je oni del zemlje (Alasko) naziva-lo Rusko Ameriko, kasneje jo je pa Amerikanec Wm. H. Steward prekrstil v Alasko, khr pomeni v aleutskem narečju "Alekshak" ali "Alayeksa" veliko zemlje. Alaska meri 590,884 štirjafikih milj; obdelanega ozemlja je okrog 30,000 št. milj ter je štela 1. 1910, 64,356 prebivalcev; polovico istega so belokožci, drugi pa domačini, ali prvi naseljenci Alaske nekega indijanskega plemena. V A-laski prekaša število moških število žensk v primeri 3 proti 1. Dandanes ne odtehta ali plača Alaske nolieno'zlato na svetu, ker se nahajajo ondi veliki zlati in bakreni rudniki, poleg tega se produ cira ondi tudi mnogo petroleja in premoga; najbolj pa cvete v A-laski kožuharija in ribarstvo, kar donaša deželi ogromne dohodke. BOGASTVO INDIJANCECV V AMERIKI. Med vsemi stanovniki Združenih držav so Indijanci najbolj bogati, to pa za to, ker so dali v na- jem ogromno svoje zemlje vladi Združenih držav. Pred leti so bile n. pr. vse severozapadne in nekatere osrednje države last Indijancev, n. pr. Minnesota, Iowa, 111., Oklahoma itd. Indijanci, vajeni lova in lenobe sc niso namreč hoteli dosti ukvarjati s poljedelstvom, zato so svojo zemljo z velikimi gozdovi in prirodnimi zakladi dali v najem vladi. Najbolj bogati so Indijanci v državi Oklahoma, ker dobivajo letne prispevke od prodanega ozemlja z velikanskimi vrelci petroleja. Skupaj imajo dandanes ameriški Indijanci še svoje rezervacije raztresene po raznih državah; skupno površino tega ozemlja se računa na površino države Virginia, Kentucky in Nove Anglije ; vrednost ozemlja, katerega imajo prvi naseljenci naše nove domovine znaša okrog $600,000,000, k temu je pa treba prišteti še za $300,000,000 vrednosti njih lastnine, petrolejske vrelce, premog, les, črede in drugo. Ker je dandanes Zastave, bandara, re*alije in zlato znake za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, 111. o- v Združenih državah samo še krog 300,000 Indijancev, je torej povprečno vsak izmed istih vreden $3000.00. Posnemovalci. Že 2000 let nazaj, do današnje dobe, so živeli posnemovalci vseh vrst; bodisi umetniki, izdelovalci itd. Znani latinski pesnik Horace je v svojih nesmrtnih pismih leta 10 pred Kr. r. grajal posnemovalce s sledečimi besedami: "Imitato-res, servum pecus." (Vi, posnemovalci, hlapčevska čreda!) Lepe pesmi sc posnema, posnema se pa tudi dobra zdravila; koncem konca je pa uspeh tega posnemanja vedno slab. Ako .hočete v resnici kupiti dobro zdravilo, zahtevajte vedno original. Ako iščete zdravila za slab okus, zaprtje, zabasa-nost, glavobol, nervoznost itd., kupite izvirno Trinerjevo ameriško vino. To ni samo prazno ime, ampak znači več let skrbnih študij in raznih poizkusov, ki so pripomogli do velikih današnjih uspehov pri izdelovanju Trinerje-vega ameriškega grenkega zdravilnega vina. Vprašajte bližnjega lekarnarja ali prodajalca zdravil po izvirnih Trinerjevih lekib! — Joseph Triner Co., 1333—45 So. Ashland Ave., Chicago, HI. (Advert.) mM mfm ico • . .v. • •«."««. «V* -------M An ..................... ............ .»«.»«»*»' *• • • • »•"•.• ................ ....*......,«...... CATHOLIC UNION AMERICA _ Owned by th* Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United SlStates of ' 1961 Wert 22nd Flaee, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Subscription prico: . For Members, per yew...................................... • • JJ J« For Nonmembers............................................{2.00 For Foreign Countries........................................So.uu Še je čas! Društva, pristopajte v centr. bolniški oddelek. .59 v torej bi v tem razredu 4,) Mesečni asesment je 75e; torej bi član plačal tekom enega leta o $9.00 (devet) bolniškega asesmenta in bi dobil ža teh $9.001e£O svoto $273.00 na leto, akčlanov smo nazadovali od XIII. do XIV. konvencije? Pri tem ne smete delati vzroka samo ono malo razliko do solventnosti; ne Jednotine ustave, ali njenih pravil, ampak glavna krivda pri tem je nepopolna skrb in nezadostna pomoč našim bolnim članom, ali z drugimi besedami: zato, ker nimamo bolniške centralizacije. ^ , ,r B Ne rečemo, da bogata ali večja in nekatera (osobito ženska društva) ne napredujejo v članstvu; vse drugače je pa z malimi in srednje velikimi društvi, ko jih je največ p*i naši Jednoti. Število njih je leta in leta jednako; pri nekaterih malih društvih jc pa že komaj toliko članov, da zamorejo vzdrževati odbor.A Glavno pri vseh teh srednjih in malih društvih je pa to, da gra^nji^ blagajna rakovo pot. Da radi in neradi^odgovorimo na gornje vprašanje kako je število članstva tekom minulih treh let pri naši organizaciji padlo, navajamo sledeče številke: Dne 30. junija 1917 je štela naša Jednota 12,942 članov, dne 30. junija 1920 pa 12,017, torej za 925 manj. Seveda smo izgubili dosti članov v tem času na izjemne načine: tekom minule influence, ali so pa odpotovali v staro domovino. Eno izmed tehtnih vprašanj pa zopet nastane pri tem: Ali so vse slovenske podporne organizacije v tem času tudi nazadovale? —^ Ne, ravno nasprotno. Vfce, ki imajo uvedeno bolniško centralizacijo so napredovale. To naj nam torej služi v svarilen zgled, da se vsi oklenemo bolniške centralizacije, da se ista uvede med vsemi društvi K. S. K. J., ne pa samo med nekaterimi. Centralizacijo bolniške podpore se laHko priporoča iz več razlogov. Prvič je taka uvedba najboljša reklama za Jednoto. Drugič, mala in srednja društva imajo lepo priliko, da se razvijajo v močna društva. Tretjič, krajevna društva so na vsak način na boljšem, če Jednota plačuje podporo, namesto da bi ,se ž njo društva ubijala in mučila. Že s samega trgovskega stališča lahko razvidimo, da trgovec, ki ima 1000 ali 2000 odjemalcev boljše izhaja, kakor pa kak kramar-ček s 50 odjelmalci. In ravno tako jfesjudi v tem oziru. Če je pri Jednoti organiziranih 10,000 članov, ali več društev^ je istim mnogo lag-lje plačevati morda par tisoč dolarjev v bolniške podpore na meesc, kakor pa enemu malemu društvu $50.00. Jednota ima v obče vedno denar v tem skladu, pri društvu ga pa večkrat primanjkuje. Vprašajmo tajnike ali blagajnike naših društev samo tole: Katero društvo je tako srečno, da s svojo bolniško blagajno vedno izhaja* Treba je vednih doklad, ali pa prirejevanja l^ike veselice, kar tudi društvenike stane denarja. • Dalje moramo računati na nizko podporo, katero dajejo naša kra jevna društva. Po $4.00, $5.00 ali $6.00 na teden in nedelje so pri tem celo izvzete. Kdo zamore dandanes s $5.00 preživljati svojo družino, če je bolan? Kje je denar za zdravnike? lekarno? Tudi $7.00 ni dosti na teden, ali vendar se vsakdo bolj veseli čeka, dobljenega od Jednote za bolniško podporo, kot pa onih dolarjev od društva. Na 5. (Jednotini strani) današnje številke vidite pravila in določbe za centralni bolniški oddelek K. S. K. J., ki stopi s 1. januarjem 1921 v veljavo. Slehernega člana (ico) K. S. K. J., bodisi velikega,' srednjega ali malega društva opozarjamo in prosimo, da naj ta pravila prečita; naj razmišlja in presoja, če bi bilo njegovo društvo na boljšem, ako tudi pristopi v ta oddelek. Sleherni bo prišel .do ugodnega zaključka. Osobito uradniki(iee) naših krajevnih društev, ki so. bolj na slabem z bolniško blagajno, opozarjamo na ta pravila.' Pre-čitajte jih že na seji meseca novembra, osobito pa na glavni seji meseca decembra. Razmotrivajte in debatirajte o bolniški centralizaciji, končno pa glasujte za pristop. Doslej je v ta oddelek pristopilo že 13 društev. Lepo bi bilo, da se to število do novega leta pomnoži na 50, ali pa še več. v » Osobito uljudno apeliramo za pristop, v ta oddelek na cen j. društva št. 25, 7, 2, 29, 12, 1, 30, 50 in druga močna društva. Odnehajte malo z ozirom na splošno dobrobit K. S. K. J. Ako bodo pristopila ta društva, potem jim bodo sledila še vsa ostala ali druga. M Iz danes priobčenih pravil prostovoljnega central, bolniškega oddelka navajamo samo sledeče glavne točke. 1.) Društvu, ali članstvu, ki pristopi v ta oddelek pred 1. jan. 1921, ne bo treba zdravniške preiskave; pač pa bodo morali biti zdravniško preiskani vsi člani tega oddelka, ki pristopijo po 1. jan. 1921. -i.4 .. •. v 2.00 tri mesece, za 0 mesecev.. 2.50 2.10 5.10 2.00 2.00 m 3.88 Š 0.601 . 1.20 Čebo-slovaški IX. p^v^v ruiiovuu -J— naslov konzulata, ki se glasi: Consulate General ofthe Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes Adams Express Building, 115 S. Dearborn St. ^ " Chicago, HI. Istotako se ponovnp naznanja jurisdikcijo (delokrog) tega konzulata. Ta konzulat zavzema sledeče države: , Arkansas, Illinois, Indiana, Iowa, Kentucky, Louisiana, Michigan, Minnesota, Missouri, Tennessee in Wtomd* ^^ ^ ^^ Generalnega Konzulata Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, Chicago, 111. Chicago, HI., dne 7. oktobra 1920. Vsi podaniki (državljani) Kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloven cev, ki želijo potovati v staro domovino, a nimajo potnega lista (posa), naj postopajo, kakor zdolaj označeno'1: Ako živijo takeypsebe izven mesta Chicago,' potrebno jim je,' da pošljejo potom pošte sledeče stvari na konzulat: 1. Prijavno listo, katero konzulat vsakemu brezplačno dopošlje na zahteve. Pri tem jc treba dobro paziti, da je ta listina natančno izpolnjena, to je, da se natančno odgotori na vsa vprašanja, ki so označena v tej listini. 2. Dve slike (fotografije) v manjši doprsni obliki; sliki morajo biti zadnje, ali nove in take, kakoršne predstavljajo potnika za časa potovanja. 3. Dokument, ali kako listino, da je dotiČnik v resnici doma is našega ozemlja. V to svrho zadostuje: stari pOtni list ali pos, krstni list, ali poročni list, ali vojaške bukvice, ali sprejemnica v kako društvo, ali diploma i. t. d. Samo v skrajnem slučaju se sprejema tudi pisma iz starega kraja kot verodostojno listino državljanstva in to samo od družine. 4. Treba je plačati takso (pristojbino) v znesku $2.50. Ista velja za vse naše državljane iz Črne Gore in teritorijev bivše Avstro-Ogrske monarhije (torej tudi za vse Slovence, ki danes pripadajo pod jugoslovansko vlado). To takso morajo navedenci plačati za potni list za ves čas, odkar je ustanovljena in od Združenih držav priznana naša država (Jugoslavija), tp je od početka leta 1919. Državljani iz okra jev kraljevine Srbije, ki niso nikdar obnovili svojega starega potnega lista, morajo plačati takso za vsako le{o $1.20 od dneva, ko so odpoto vali v Združene države; ista naredba velja tudi za Macedonse, ali to samo od leta 1912. it Za vize (potrdilo) potnega lista, koj^oiu je termin potekel, računa Generalni Konzulat 70c in to samo podanikom (državljanom) naše države (Jugoslavije), za vize ameriških potnih listov se računa $10.00. III. Generalni konzulat legalizuje polnomoči (pooblastila), izjave (affidavite) in ostale listine samo tedaj, ako so pravilno izpolnjene in po javnem notarju (Notary Public) overovljene. Taksa za tako lega lizacijo za ameriške državljane znaša $2.00 pri komadu, za podanike naše (jugoslovanske) kraljevine pa 70cJV tem slučaju mora vsak izmed naših podanikov dokazati svoje dt^avljanstvo S1 priloženim potnim listom, ali kako drugo verodostojno: listino. , * •■« • Konzulat bo potrjeval ali legaliziral samo take ljstine. (dokumente), ki nosijo podpise in pečate onih javriih notarjev, ki so registrirali pri tem konzulatu svoj podpis in pečat. Javni notar se lahko registrira na ta način, da nam pošlje* registracijsko karto podpisano in potrjeno od oblasti področja, kjer dola ali uraduje. V tem slučaju se dela izjema, ako je podpis javfccga n&tarja potrjen od strani okrajnega klerka (County Clerk). • '.!•/ ... ■ ;>:;.' IV. Da bi kdo zamogel dospeti semkaj iz starega kraja potreba je, da ima dovoljenje od domačih oblasti in vize (potrdilo) na potnem listu (posu) od ameriškega konzulata v Zagrebu ali Belgradu;'" Affidavit" izjave v angleškem in ena v našem jeziku od javnega notarja, koje bi bile potrjene od našega generalnega konzulata po predpisani pristoj Mm $2.00 (za naše državljane 70c) služijo samo kakor neka olajšava, da dobi potnik vize (potrdilo) od ameriškega konzulata. Opomba: Izjavo v našem, srbskem, hrvatskem ali slovenskem jeziku, treba je pokazati našim oblastim {županstvu in okrajnemu glavarstvu, en "affidavit" v angleškem jeziku je treba izročiti ameri-kanskemu konzulatu, a drugega v angleškem jeziku, treba je pokazati na Ellis Islandu, ko stopi potnik na ameriška tla. V tem smislu dostavlja se sledeče navodilo, koje je objavilo Ministrstvo vnanjih zadev Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev: "Tukajšnji ameriški konzul dal je sledeče informacije v zadevi potovanja v Ameriko: Osebe, ki žele potovati v Ameriko, morajo imeti potno dovoljenje od svoje domače oblastf, ha kateri listini mora biti njihova slika in pečat njih občine, da sfe jim odobrava potovanje. Na enem potnem listu naj bo označen oce in ma'ti, oziroma mož in žena in otroci moškega spola do 16. leta in otroci ženskega spola do 21 leta. Starejši otroci morajo priti osebno k ameriškemu konzulatu v svrho vidiranja njih potnega lista. Vse oseb4 uiOrajo imeti policijsko spričevalo o njihovem življenju. Moški mftVajo imeti policijsko potrdilo če so tekom vojne služili v avstro-ogrski aTmadi, ali v kaki drugi vojski. Vse osebe, ki pridejo v konzularni urad morajo imeti še eno sliko, katera ostane v arhivu konzulata. oljudna razprava o Lift narodov. v. m>v* Generalni konzulat v Chicagu daje pozornost vsem zainteresiranim, da se vse stranke v pogledu potnih listov, legalizacij, zapuščin, itd. sprejema dopoldne od 9. do 12. ure, isto velja tudi za razna druga obvestila; popoldne se pa izvršuje stvari, ki so došle predpoldne v urad, tako da jih stranka dobi že naslednji dan zjutraj, ali dopoldne. V nujnih slučajih, ali če stranka živi izven mesta, izvršuje se potne liste in legalizacije še isti dan do 3. ure popoldne; treba je pa izročiti listino že predpoldne. ! VI. Stranke, ki pošiljajo razne listine po pošti se prbsijo, da takso po mogočnosti pošiljajo po denarni nakaznici (Money Order), ker je treba* pri privatnih čekih aji čekih oddaljenih bank plačati nekaj pristojbine za menjavo in za poštnino. VII Dalje se naznanja vsem strankam, odvetnikom in javnim notarjem, ki pošiljajo na ta urad razne listine v svrho legalizacije, da naj priložijo vsaki listini posebno spremno pismo z označbo na kojega ime se glasi listina; to velja tudi za stranke, ki osebno prihajajo v naš urad. Stranke, ki se obračajo na Konzulat v zadevah posmrtnin, zapuščin, tožb, prošenj i. t. d. naj obračajo svojo pozornost na to, da točno naznanijo ime in priimek, mesto, okraj ali občino ali sodnijo osebe, na ko jo se nanaša njih predmet in tako dalje, sploh vse, kar je treba pri nadaljnem poslovanju v svrho rešitve in iskanja te zadeve. (Nadaljevanje.) Vprašanje, — Ako bi kak narod, ki ni član lige, grozil ali napovedal vojno drugemu narodu — nečlanu, kaj bi bila dolžnost Lige narodov v tem slučaju t . v, .. Odgovor. — Vsako tako početje, naj sc ze ozira na člane lige, ali na nečlane, j« smatrati zadevi lige v celoti; Liga narodov torej lahko v takem slučaju nastopi po svoji previdnosti potrebne korake. ^Vzrok, čemu je dolžnost lige nastopiti v takem slučaju jc ta, ker je liga ustanovljena z namenom, da ščiti mir narodov. Sprva bi sicer samo grožnja z vojno med narodom, — nečlanom lige ne prizadela naroda, ki je že član lige; le v slučaju dejanskega napada oziroma vojne med onima dvema narodoma bi morali še ostali narodi, ki so člani Lige .narodov poseči vmes, da zabranijo nadaljno bojevanje in na ta način bi nastala nova svetovna vojna. t Sporna vprašanja naj rešuje Liga narodov. V.—Kako j® mogoče take zadeve rešiti potom lige? O.—-V slučaju skrajne sile, je'dolžnost generalnega tajnika Lige narodov, da vsled zahteve kakega člana takoj razpiše sejo vrhovnega sveta. " V.—Ali Liga narodov lahko ukrene kake korake še predno je sUa nujna? O.—Da. Člen 11. Lige narodov določa, da je glavna dolžnost vsakega člana te'lige, da opozori zbornice, ali vrhovni svet na kak nedostatek in okoliščino, ki bi ogrožala mednarodno razmerje ali mir. To daje Ligi narodov pravico, da lahko nastopa v vseh mednarodnih zadevah, ki bi pospešili, ali naravnost dovedli kak narod do vojne. Iraka in Liga .narodov. V.—Ali je mogoče na podlagi člena 11 potom Lige narodov rešiti irsko vprašanje s tem, da arf podeli Irski samoodločevanje in neodvisnost? ' O.—Da. Zborniča lige je svetovno sodišče (forum), in družba za debatiranje svetovnih vprašanj, kjer se lahko pritožbe kakega plemena ali naroda, in njih težnje za narodno neodvisnost, ter svobodo predloži in razpravlja.'Liga narodov je ono organizirano sredstvo, kamor se lahko kak narod zateče za pomoč in sočustvovanje. Irsko vprašanje je mogoče rešiti potom Lige narodov, ker sedanje razmere na Irskem ogrožajo slogo in zastopnost med narodi. Vsak član lige torej lahko privede tako sporno zadevo pred zbornico, ali vrhovni svet Lige narodov. Irska in Liga narodov. •v" (Op. ured. — Ta točka je radi lepšega samo na papirju. O irskem vprašanju se je že v Parizu pri vrhovnem svetom Lige narodov debatiralo, pa zaman. Anglija že od nekdaj noče dovoliti Ircem samostojnosti. Tudi glede rešitve jadranskega vprašanja so gospodje pri Ligi narodov debatirali. To vprašanje pa še danes pi^fešeno.) C Kako je mogoče vojno zabraniti? V. — Kako bo Liga narodov nastopila, da zabrani morebitno vojno med člani te lige? O. — Člani Lige narodov obljubijo in se zavežejo, vsako morebitno sporno vprašanje predložiti v svrho preiskave in arbitacije vrhovnemu svetu Lige narodov. Posebni sodniki bodo vrhovnemu svetu dali svoje poročilo v gotovem času; vrhovni svet pa naznani svojo odločbo tekom 6 mesecev po vloženi pritožbi. Člani Lige narodov se dalje zavezujejo da ne bodo pričeli z vojno predno ne po- ^ teče doba 3 mesecev po izrečeni razsodbi vrh "GLASILO A URADNO NAZNANILO. IZ URADA GL. TAJNIKA. ZELO VAŽNO ZA DRUŠTVENE TAJNIKE IN TAJNICE. Ker imajo društva po v«č članov enega in istega imena v Mladinskem oddelku, in ker sem opazil, da so nekatera mesečna poročila pri spremembi članstva Mladinskega oddelka zelo površno izdelana, zaradi tega tem potom prosim in opozarjam cenjene tajnike in tajnice, da so pri naznanilu mesečnih sprememb zelo previdni na natančni, ter poleg članovega imena označijo vselej tudi pravo certifikat številko vsakega člana ali Slanice. Večkrat se je pripetilo, da je bil otrok naznanjen črtanim. Poleg imena je bila označena napačna cert. štev. ali številka otroka istega imena. S tem je bil napačen član črtan. Take in enake v naglici storjene napake, povzročajo veliko nepotrebnega dela in sitnosti. Poleg tega bi sčasoma take napake privedle društvo kakor tudi Jednoto v zelo neljube zadreg«. Da se pa izognemo neprilikam in sitnostim, všled tega priporočam, da se predstoječe vpošteva in pri naznanilih sprememb pazi, da so vse spremembe pravilno in natančno zabilježene s polnim imenom vsakega posameznega člana in članice kakor tudi, da je označena poleg vsakega imena certifikat številka, kar bo odstranilo vse neprijetne pomote in nepotrebne sitnosti. Z bratskim pozdravom, iH a < . , . tt.-< JOSIP ZALAR, gl. tajnik. . / ' * .' ■'■'". »ViTf* . - sem poročal, da se prične K. S. K. Jednoti s 1. jan. V številki 42 Jednotinega Glasila s poslovanjem bolniškega oddelka pri 1921. Ker je pa temeljem sklepa 14. konvencija ta oddelek takozvani 44prostovoljni bolniški oddelek", in ker imajo pri tem oddelku opraviti in govoriti le ona društva, ki so se oziroma, ld se bodo prijavila za pristop v bolniški oddelek, zaradi tega tukaj priobčujem pravila zadevajov omenjeni oddelek, ter prosim vsa cenjena društva, Jri so se prijavila v pristop v bolniški oddelek, da pravila pazno prečitajo in mi poročajo se Ie strinjajo z istimi ali ne? Če ima kakšno društvo k pravilom kaj dostaviti ali priporočati, naj se mi blagovoli i aznaniti. Karkoli bo večina društev priporočala, se bo vpoštcval" in pravila se bodo modificirala v smislu lelje večine. Pripomniti pa moram, da vsa naznanila in priporočila ali dodatke k pravilom je treba naznaniti na gl. urad najkasneje do 15. nov. t. 1., da jc mogoče vse potrebno urediti in pripraviti za tisk, kajti pravila sc bodo tiskala skupno v eni knjižici z ostalimi pravili K. S. K. Jediiote. Torej vsa društva, ki so se prijavila ali, ki nameravajo pristopiti v centr. bol. oddelek se prosijo, da mi kakor hitro mogoče naznanijo se li strinjajo s pravili kakor tukaj priobčena; če pa imajo kaj dodati naj se mi blagovoli dodatke ali premembe naznaniti najkasneje do dne kakor zgoraj omenjeno. Društvom je dano s tem na razpolago, da si sama določijo kaj hočejo in kaj nočejo. Torej na delo! JOSIP ZALAR, gl. tajnik. Joliet, 111. dne 19. oktobra 1920. Pravila in določbe za central, bolniški oddelek pri K. S. K. J. ČLENA. Uvedba central, bolniškega oddelka in poslovanje istega. Točka 1. Glasom sklepa XIV. konvencije K. S. K. J. se jc uvedlo pri tej Jednoti centralni bolniški oddelek, kojega poslovanje naj se prične s 1. januarjem 1921. 2. V ta oddelek lahko pristopi vsako krajevno društvo K. ^ ____:____::_i ninni in nloninumi ali npln ilmiš S. K. J. in sicer le z vsemi svojimi člani in članicami, ali celo društvo. Posameznih članov se ne sprejema v ta oddelek. 3. Pri onih društvih, kamor spadajo tudi ženske, morajo tudi iste pripadati v central, bolniški oddelek. Razveljava točke 199 starih Jednotinih pravil. 4. Na podlagi uvedbe centralnega bolniškega oddelka se s tem eljavlja in preklicuje dosedanjo točko 199 Jednotinih pravil, označeno v členu XXXIX na strani 87. Označena točka za izplačevanje bolniške podpore za onemoglost in dolgotrajne bolezni velja Se samo za ona krajevna društva, ki ne spadajo, ali ki ne bodo spadala v central, bolniški oddelek K. S. K. J. in imajo članstvo še posebej v tem skladu zavarovano. ČLEN B. Pristopnina in redni bolniški asesment. 5. Vsak član ali članica krajevnega društva mora plačati $1.00 dol.) pristopa v ta oddelek, ali za bolniški Jednotm sklad in sieer se naj plača ta znesek ob času pristopa. 6. Redni bolniški asesment znaša za elana ali elanieo *>e na mesec. i 8. l 1 nf i _____; »___it. T>__i___M » A * i Klara Kopitar. Naenkrat prileti kopje čez ograjo in se zapiti deklici v glavo. Na obupen krik pri-hiti neki poročnik ter ji izdere kopje. Deklico so prenesli takoj v domačo hišo, kjer pa je dekle kmalu nato izdihnila. riia uničenih. Ranjenih je 6 Žele zničarev. Škda je ogromna. Slovenska služba božja v Trstu odstavljena? Slovenska tržaška duhovščina je na pvitisk italijanskih nacijonalistov sklenila, da se do nadaljnega ne bo vršila Novo vino v Dalmaciji proda-;v tržaških mestnih cerkvah sloja po 1000 K hektoliter. venska služba božja. 1 ^Jsf* V T?. Slovenec pred sodiščem v Pe- loviei 1 1920^. J y prvih sestih šti __ Kakor s0 svoje(3asno ^ mesceih, zmfca 1350,164.6.1» di- venski Iisti po^i, s0 Madžari narjev ali 7,400,658.532 K. (7 milijard 400 miljonov). Davek na kruh v Italiji. Italija je gledala, da da ljudstvu ko- izvabili župnika Klekla na svoje ozemlje, ga dali aretirati ter ga izročili vojaškemu sodišči) v Somfootelju, češ da je v prekmur- likor mogoče kruh po nizki ceni.;skem ijstu "Novine" leta 1918 Cena se je dvignila od 60 na 85 ceBtesimov po kg, pa tudi to je bilo izpod nakupne cene ter se more računati, da je dobila italijanska vlada od 7000 milijonov lir, ki jih je uporabila za nakup žita in moke, samo 2600 miljonov, kar pomeni vladni primanjkljaj za 1. 1320-21 4400 milijonov lir. Vladni primanjkljaj pri samem kruhu znaša od 1. 1915-19 10.000 milijonov lir. Da omeji vlada špekulacijo, je predložila parlamentu, da se poviša prodaj-cena za kvintal pšenice od 65 na 115 lir, oziroma kruhu od 85 een-tezimov na 1 liro 50 centezimom (7 K 50 v) za kg. istočasno pa je zapovedala poslodav «?m, da morajo dati vsakemu delavcu in za vsakega njegovega rodbinskega člana po 25 centezimov dnevno več. Stvar je bila malo težavna, ker je bilo težko dognati resnično število družinskih članov. Razen tega je vlada predložila krušni davek v letnem 300 do 500 lir na vse tiste, ki imajo letne plače 12.000 lir ali pa več. Parlament je ta predlog zavrgel, ali krušno vprašanje je ostalo ravno tako važno. Žitna letina v Italiji ni ravno najugodnejša. Računali so, da bodo pridelali 48 milijonov kvintalov žita, toda so ga le 40 milijonov. Tako bo morala vlada vpeljati od drugod 8 milijonov kvintalov in plačati 2000 milijonov lir, prodajati ga pa bo mogla samo za 520 milijonov. Za-1 to si bodo v Italiji še precej belili glave, da bodo rešili krušno vpra sanje. Smrtna kosa. Umrl je Pod-warcko pri Dobravi ondotni po-setnik in gostilničar g. Ivan Kane, p. d. Gorjanc, star 54 let. — V Ljubljani je umrla ga. Karla Margreiter roj. Mankoč iz znane tržaške narodne obitelji. P. v. m! Umrl je v Rožni Dolini g. Alojzij Lojk, ofieijal kr. čekovnega u-rada. R. I. P. Umrla je v Ljubljani soproga sodnega nadoficijala g. Adela Zotaznkk. N. v. p.! Za Boris Mirana! Gospod prof. Stritar je' poslal amerikanskim Slovencem v CJevelandu za njihov velikodušni dar sledečo 'Zahvalo": "Lepo, če mu pomagaš, ki vpijoč — Ob potu v solzah te pomoči prosi. — Še lepše, njemu prit! na pomoč, — Ki brez tolažbe tiho križ svoj nosi: Da od slabosti v sili svoji hudi — Sirota brez pomoči se ne zgrudi." Te besede povedo dovolj. Darove, kdor hoče, pošlje dosedanjemu nabi-ratelju (F. Šegula. župnik v p., Pragersko,) dokler da morebiti kaj ne ukrenejo merodajni čini-telji. Podjetnost naj zabrani izseljevanje f Bela krajina je dajala še pred vdjno naiveč izšel jeni-kov. Po vojni se je vrnilo mnogo domačinov, toda zdaj se je izseljevanje začelo znova. Nerodovit- Ščuval proti madžarski državi. Klekla so sedaj pripeljali iz Som-botclja v Budimpešto, kjer se i-ma proti njemu v kratkem vršiti kazenska razprava. Župnik Klckl je naš državljan. Dasi sedi v ječi že mcsece, vendar > se vlada zanj doslej ni pobrigala in bo brez ugovora trpela, da mu sodi krvavo budimpeštan&ko sodišče in ga obsodi tako, kakor je sedaj običaj v Pešti. Ali nima naš državljan nobene zaslombe v naši državni oblasti* Blasnikova tiskarna v Ljubljani, katero so kupili socialisti do bi obliko delniške družbe. Imenovala se bo "Tiskarski in litograf-ski zavod, knjigoveznica in založništvo I. Blasnikovi nasledniki d. d. v Ljubljani". Ustanovni občni zbor je 30. septembra. Kot koncesionarji nastopajo "Splošno kreditno društvo", nakupovalna zadruga 'Sloga", "Ljudski dom" v Mariboru in g. Anton Kristan. Nemško tolovajstvo. Dne 19. je bil v Malem Št. Vidu zaboden Slovenec Jurij Turko, ki je o pravi jal kot domačin varnostno službo. Med 20. in 21. uro je srečal na cesti iz Malega Št. Vida proti Rajnekarju tujca, ki se mu je zdel sumljiv. Vprašal ga je kdo da je, nakar mu je nezuanee v nemškem jeziku rekel, naj ga pusti v miru, on da je že nekega n a d por. v Vovbrah ubil. Turko mu je na to dejal, naj gre žnjim k orožnikom, nakar ga je nežna nec zabodel. Turko je v prvem trenutku mislil, da je bil to samo udarec in je stekel za neznan cem, ki je zbežal. Komaj pa je napravil nekaj korakov, je začu til, da mu lije kri iz rane pod srcem. Omahnil je na tla, na to pa sta prišli dve ženski iz Rcske vasi, kj sta ga spravili v bližnjo hišo, od koder so ga o polnoči pripeljali z avtomobilom v Veliko-vec, kjer mu je dr. Slamnik nudil prvo zdravniško pomoč. Nez nani zločinec je bil 33 let star, precej velik in je imel male brke. Zdravniški izvid o Turkovi poškodbi je nastopen: -Na levi strani med drugim in tretjim rebrom, dva prsta od prsnice rana dva cm dolga in 1 cm široka Iz odprtine gre žvižganje zrak in prsna votlina je napolnjena z zrakom. Bolnik jc bruhal kri, kar je dokaz, da so pljuča načeta. Rana je povzročena z ostrim orožjem. Nemci napadli Slovence v Studencih. Iz Maribora poročajo r Te dni se je vračala iz mariborske okolice družba Slovencev sko® Studence. Tu jih je dejansko napadla večja družba mariborskih Nemcev, ki je stala pred neko gostilno. Med napadanemi Slovenci je bilo več ranjenih in ko je slovenska družba vsled nasilnosti Nemcev pobegnila, so pričeli leti metati kamenje in steklenice za njimi, končno pa še streljati. Prf tem streljanju bi se bila skoraj rrbor še pred volitvami in da bi dobil nad mestom večjo oblast o-krajni glavar dr. Lanjšič. Znamenje časa. Nemci v Celju imajo svojo nemško ljudsko šo lo. Prvi razred te ljudske šole pa so morali letos zatvoriti, ker sU se v to šolo javila samo dva učen ca. "Cillier Zeitung" je ^|di te ga silno razburjena in očita šol ski oblasti, da je dcco nemških roditeljev z nasilnimi sredstvi primorala, da so svoje otroke vpisali v slovenske šole. Da je takšno očitanje brez* vsake podlage, nam ui treba povdarjati. Mariborska kronika. 18. Iz Maribora poročajo: 18. sept, jc slavil tukajšnji škof dr. Napotnik svojo 70letuico. V nedeljo zvečer so peli po vseh mariborskih cerkvah zvonovi, v ponedeljek dopodne pa se je vršila slavnostna pontifl-kalna maša. -— V noči od sobote na nedeljo je bil napaden na poti iz Lajteršperga v Maribor 25-letni A. Šebec. Napadli so ga do sedaj neznani zlikovci in mu pri zadejali poškodbe na glavi in o^ brazu, nato pa zbežali. Kljub težkim poškodbam se je Šebcu posrečilo priplaziti se do mariborske rešilne postaje. Z našega vseučilišča. Z ukazom, priobčenim v "Službenih Novi nah", so imenovani na ljubijan skem vseučilišču: za rednega .profesorja za cerkveno pravo dr. Rado Kušej, dosedanji izredni profesor, za rednega profesorja za meddržavno zasebno in kazensko pravo in za obče državljansko pravo dr. Stanko Lapajne odvetnik v Krškem, oba na jur-dični fakulteti; na tehnični fakulteti so imenovani: za rednega profesorja za rudarstvo in trebljenje rud. ing. Josip Kro-pač, rudarski nadsvetnik, za rednega profesorja teoretične in fizikalne kemije in anorganske tehnologije dr. Alfonz Klemene privatni docent splošne kemije, na dunajski univerzi, za izrednega profesorja stavbne mehanike in železnobetongkih stavb ing. dr. Miroslav Kasal, za docenta za parne stroje ing. Vladimir Sta nek in za docenta kemije dr. ala rij Rebek, asistent na kemičnem, laboratorju; na filozofski fakulteti so imenovani: za rednega profesorja jjeologije in paleoet nologije dr. Maksim Salopek, kustos narodnega muzeja v Zagrebu, za izrednega profesorja teoretske filozofije dr. Fran Weber, privatni docent na univerzi v Zagrebu, za docenta antične in bizantinske umetnostne zgodovine dr. Vojeslav Mole, privatni docent v Tomsku, in za rednega profesorja starejših slovanskih literatur s posebnim ozirom na slovensko dr. »Fran Kidrič, kustos in privatni docent na dunajs ski univerzi; na juridični fakulteti je imenovan za pogodbenega rednega profesorja za riarodno gospodarstvo dr. Aleksander Bi-limovie, redni profespr na univerzi v Kijevu; na teološki fakulteti je imenovan za docenta kanoničnega prava dr. Gregor Rozman, honorarni profesor na bogoslovni fakulteti v Ljubljani za vseučiliškega sekretarja II. razreda je imenovan dr. Matej Šmalc, tiskovni referent pri predsedništvu deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani. Vinska (letina in trgatev. Po Dolenjskem in Spodnjem Štajerskem se je j>retekle dni letošnja trgatev že pričela. Ker so bili sadnji trije tedni dokaj gorki in tolnčni, si je grozdje znatno opomoglo in so poročila o kvaliteti letošnjega pridelka iz obeh kra-lev precej ugodna, izVzemši vinograde, koder jc toča pobila Glede kvantitete, pa se javlja, da So dokaj obilna. Iz Ljubljane se preseli trgovec Benedikt, ki je imel modno trgovino v hiši Mestne hranilnice v Prešernovi ulici. Preseli Se v Bc-i Ijak. Drug takšen trgovec ima ra. Kazen je prestal. Nemčijo. Italijanska vlada je pri- tovarne v Jngosla- pravljcna dati na razP°- /iji. V naši državi je tvornjc za svoje ladje za prevoz živeža, ladkor 7 in sicer v Ospeku. No-|kl S* Je Nemčija naročila v On-vem Vrbasu, Červenski, Velikem jentu. Beekereku. € up rij i, Beogradu in i Uročite v južne železnice na j'Jsori, Tvornica v Osijeku more dene« ozemlju Italiji, pridati dnevno 90 do 100 vago-| ^ 24. sept. — Prve dni pri 99» „ basu in Červenki producirata reled pomanjkanja surovin le mi-limalne količine ter jc ves izde- iBua«aHMH«innflinm!^ pese. Tvornici v Novem Vr- hodnj me^ca pridcjo sem av-m Červenki producirata I strijgki dekgati Južne ž^ice, ki se udeležijo konferenec, na ka- v , » . . A . iteri se izvrši deflnifivna izročitev •ek rezerviran za ministrstvo pre- - t,,?«« hrane. V tvornici v Velikem Be- ¥ezniSk"?a T - čkeretu se more predelati 10 doH.na Tirolskem in v Pnmorju 12.000 vagonov pese letno; letos|italijanski upravi je na razpolago le 6000 vagonov pese. Tvornica v Čupriji izdela , >b času kampanje 12 vagonov sladkorja dnevno. Beogradska tvornica za sladkor izdela letno 1200 vagonov sladkorja. Tvornica v Usorl more izdelovati dnevno 7 do 800 q rafiniranega sladkorja. Ker manjka-pese ,bodo letos producirali le 40 do 50 vagonov sladkorja. -i \ ; Ureditev uradniških p]*č. Na seji ministrskega sveta je'končno no veljavno odločeno, da se vsem uradnikom in namešičeneem v drŽavi plača dodatek k draginjski dokladi dotlej, dokler ne bi " stopil v veljavo novi zakon glede u-radnijskih plač. Do tedaj se bodo izplačevali v razmerju z višino plače dnevno naslednji dodatki. Pri plači do 1999 K 25 dinarjev ua dan; pri plači od 2000 do 2999 Ferdinanda. Policija v Sol-je izdala tiralnico za Jon-Hcnrikom, ki je nezakonski sin Fran Ferdinanda, radi tatvine in ulomov. Kot nezakonski sin avstrijskega nadvojvode je igral v Solnogradu precejšnjo vlogo, sedaj pa jo jc zaigral s tatvino in vlomi. Henrik Jonke je pristojen v Kočevje. Koliko je stala Ameriko vojna? Guverner Cox, eden izmed kandidatov za predsednika, je nedavno govoril v Ohiu, koliko jc stala A-meriko vojna. Vsaka ura vojne je stala nad 1 milijon dolarjev, vseh stroškov je bilo nad 22 milijard dolarjev. Ako primerjamo to s stroški prejšnjih vojn, moramo reči, da bi bil ameriški boj za svobodo s tem kapitalom mogel trajati nad 1000 let. VABILO. Slovensko Dramatično Društvo v CHICAGL, ILL. ■ vprizori v nedeljo popoldne 31. oktobra t.l. v dvorani C. S. P. b„ 1126-30 W. 18th St. — ljudsko igro — DESETI BRAT drama v 5. dejanjih, po Josip Jurčičevem romanu spisal Fran Govekar. V Benjamin Gornik, graščak na Slemenicah----Filip Godina K 28 dinarjev na dan; pri plačili Manica ) . , , ................Julia Kočevar od 3000 do 3999 K »2 dinarjev ~ * Baldek [ njegova otroka .............Lincoln Zavertnik 1 Dolef Gornik, graščakov brat..............Peter Bernik Lovro Kvas, cand. prof. odgojiteij..........Frank Bicek Peter Piškav, graščak na Polesku..........Martin Judnič Marijan, njegov sin......................Frank 2onta Vencel j, okrajni zdravnik.............Frank S. Tauchar MariČka, njegova hči ....................Rozi Kordeš Mežon, okrajni sodnik...................Frank Udovič | Zmuzne, ljudski učitelj.....................Anton Puc g AndrejČek Krivec...................... Martin Judnič Neža, njegova žena.....................Mary Jugovic Franica, njuna hci ....... _................Mary Arneš | I Obrščak, gostilničar in župan..............Frank Udovič T | Peharček, kmet..........................Joe Kocijan ! Matevžek, kmet............... .........Jos. Mihelič ; | Miha izpod Gaja, kmet.....................Anton Puc j Dražarjev Fraiicelj, kmet... ..............John Darovec | Martin, deseti brat.........................John Olip :: i Krjavelj, kočar.......................John Gradišar t 1 Kos. sodni na dan; pri plači od 4000 do 4999 K 36 dinarjev na dan; pri plači od 5000 do 5999 kron 41 dinarjev na dan; pri plači od 6000 do 6999 K 43 dinarjev na dan; pri plači od 7000 do 7999 kron 45 dinarjev na dan. —- Ministri Kukovec, Matkovič in Kovačevič bodo podrobno izdelali ta odlok ter formirali vsoto, ki bo prišla v poštev v proračunu tega leta. Ta svota znaša približno 500 milijonov dinarjev. Neodrešena domovina. Vedno hujže. — Kdor pride z zasedenega % ozemlja in vsako pismo, ki prispe k nam, vsak enako toži o neznosnem stanju pod italijansko upravo. V nekem pismu či-|| Godi se v polpreteklem času na Dolenjskem, tamo: Žalostno pa resnično, raz- J Pričetek predstave ob dveh popoldne. pisar. Jurij Vcrovšek, veletržec z želez-uino v Ljubljani. Kupnina ziiaša miljon kron. mere pri nas na zasedenem ozem ju so vedno neznosnejše. Nismo varni niti ob belem dnevni, ne moremo se svobodno gibati na svoji rojstni grudi. Strah in groza spre-etava človeka, ko čuti dan na dan vedno strašnejše udarcc, ki jih^ zadaja italijanska okupacijska ob-ast našemu ljudstvu. Težko pričakujemo dne, ki bi nas osvobodil verig, ki nas sedaj tiščijo, da bi mogli zopet svobodno dihati. Italija zapusti na zasedenem ozemlju najslabše spomine za seboj in krutost italijanska mora biti maščevana. Vsaka hudobija se maščuje že na tem svetu in tudi \talijanska se bo! Italija popusti v jadranskem vpraianjn. Rim, 20. sept. — V diplomatskih I krogih govore, da bo Italija v jadranskem vprašanju opustila svo-; e intransigentno stališče in da bo j >od pritiskom Francije in Anglije dovolila v to, da se z malimi ko-| rekturami sprejme Wilsonova črta iot definitivna meja med Italijo] in Jugoslavijo. Razmejitveno vprašanje med Jugoslavijo in Italijo. Rim, 18. sept. — Danes dopoldne se je sestala parlamentarna komisija za zunanje zadeve. Komisija je med drugim razpravljala o možnosti bodočih konfliktov in prišla do sklepa, da je treba predvsem zavarovati bcueško-furlan-sko ravnino pred nevarnostjo, ki i preti s premaknitvijo meje na Snežnik. Zvečer jc komisija v prisotnosti zunanjega ministra ;rofa Sforze razpravljala t diplo-matičnih pogajanjih z Jugoslavijo. Grof Sforza je podal obširno izjavo o sestanku v Lueernu, v Aix les Bainsu in o mednarodnem položaju. Rimski politični krogi pripisujejo temu sestanku z ozirom na bližnja pogajanja med Ju- Po igri prosta zabava in ples. Pri predstavi in plesu svira Peter Ahačičev orkester. VSTOPNINA: Zi olnstle 75c. to.: .uaVOKMlMUBaMNMaHMHttl Zi otroke H 6 lo 14 loto I5c. hišo na vogalu Rimske ceste in ^slavijo in Italijo veliko važnost. Valvasorjevega trga je kupil g Bolgarija pristopi k mali antanti. iPraga, 19. sept. (Presbiro Beograd). — Ministrski predsednik MINNESOTA Izvolite zopet okrožna sodnika William A. Cant-a —IN— Bert Fesler-ja tedanja sodnika okrožnega sodišča (District Court), DULUTH, MINNESOTA. Označena dva sta služila ljudstvu zvesto in kot nepristranska sodnika in sta zadušila zopetno izvolitev z veliko večino; že sam njun rekord ju priporoča. Dodatno k temu so ta dva sodnika priporočili za zopetno izvolitev vii odvetniki, 220 po številu tega okrožja (vpoitevii Carlton, St. Louis, Lake in Cook okraje), SODNIK CANT in SODNIK FESLER sta vedno zelo zapoaljena s svojim delom na sodniji v Duluthu ter vsled tega ne moreta volilcev osebno obiskati, ŽENSKE, kakor moški se zanimajo za to zopetno izvolitev, za kar bi morali vsi skupaj složno delovati ter nastopiti. Voliti bo treba dne 2. novembra t 1. tri sodnike. — GLASUJTE ZA SODNIKA CANT-A, SODNIKA FES-LER-JA in še enega! (Political advertisement, prepared and inserted in the interests of William A. Cant and Bert Fesler by the Volunteer Cftizens* Committee, for which $15.00 is to be paid.) (Politični oglas). • ** \ ^----- • * — ■ demokratične administracije. na j je najtežje breme na ameri-ljudstvu danes t Visoka ee-, „..ljenskih potrebščin. Kaj napravlja cene iivljenakih potrebščin tako visoket Visoki davki in stroški vlade. Kaj napravlja davke in stro&ke tako visoke? Potrata in zapraviji-vost demokratične administracije. >8kdar poprej v zgodovini vla-<](> se se ni godilo kaj takega, kar hi bilo podobno past osen ju, katero ^a izvršuje nad tem narodom demokrat, stranka. Velika vojna jc stala Združene države $20,-000,000,000 v devetnajstih meaeeih poleg $10.000,000,000, katere se je posodilo zaveznikom. Če bi se bili toliko časa borili kot Anglija, bi na ta način zapravili $60,000,000,-000, medtem, ko je Anglija zapravila $30,0000,000,000; če bi se borili tako dolgo kot Francija,"bi zapravili $60,000,000,000, dočim je Francija potronila $25,000,000,000, če bi bili v vojni tako dolgo kot Italija, bi zapravili $40,000,000,-000, Italija jc zapravila $13,000,-000,000. Naši povprečni vsakdanji stroški za vsakega moža pod orožjem so bili štirikrat tako veliki kot oni Anglije, šestkrat tako veliki kot oni Francije in desetkrat tako ve-iiki kot oni Italije. Zakaj te kolo-salno razlike? Zato, ker od $20,-000,000,000, katere ie zapravila Wilsonova administracija jc bik) celih $7,000,000,000 in morda celo $10,000,000,00 razsipanih skozi ne-kompetentnost, ignoraneo, podkupljivost in požresnost. Pomislite na to! Sedem miljarc do deset miljard dolarjev! Sedemdeset do sto dolarjev na vsakega moža, ženo in otroka v Združenih nice v Nashville, Tenn., in iz nje smodnika, v voj-$10,-' ,000. — $60,-ce imela cenjene na $10,-OQOjOOQ. Prodala je vse skupaj za $8,$51,000. Plačala je Hercules Powder ompany, ža operiranje Ni-tro naprave, svoto $11,293,737 in dobila ni iz nje nobenega smodnika, katerega bi zamogla rabiti v vojni Skupna izguba še ni znana, toda ie nekje med $60,900,000 in $70,000,000. Administracija je porabila za strupeni plin $116,000.000. Kiti en fant ameriikega plina se ni izstre lilo v ameriški granati in komaj sto ton ameriškega plina napolnje nega v granatah je doseglo skla dišea na poljih. Ieguba je $116,-OOOjGOO. Administracija je porabi la $116,194,974 na soliternih na* pravah v Sheffield, Ala., Muscle Šhoals, Ala., Toledo, Ohio in Cincinnati, Ohio. Te naprave niso »roducirale niti enega fupta »oli-;ra, katerega bi se dalo rabiti v vojni. Izguba je $116,194,974. Celo v najmanjših stvareh so potrata, nefcompetentnost in graft imeli vrhovno vlado. Administracija je naročila 41,-000,152 parov čevljev in prejela 32,227,450 parov za 3,315,837 vojakov. Za 391,000 konjev je administracija kupila 954,000 sedel ali več nego dve sedli za vsakega konja ali mulo v službi; 2^50,853 povodcev ali sedem za vsako žival; 1,637,199 konjskih krtač, ali Štiri za vsako žival; 1,148,364 konjskih odej ali tci za vsako žival; 8,781,-516 konjskih podkev ali štiriindvajset za vsako žival; 195,000 želez za zaznamovanje živali ali eno tako železo za vsaki dve živali. Administracija je tudi .kupila državah! Tristo in petdeset do petsto dolarjev na vsako družino ^,510 setov pasov za ostroge za 1 v , ( /t«vlin«nAn/i /inntni Irn nil ifloftntM. petih oseb v Združenih državah! In vse to je bilo nakolektovano od ljudstva potom visokih cen in visokih davkov od strani zakladnice v Washingtonu! Ali je kaj čudnega, če je breme ogromno in težko za nositi? Kako torej,, so,bile take. velikanske svote potrošene in porabljene za graft ? Dajmo pogledati. Wilsonova administracija je porabila $1,051,500,000, da je zgradila zračno brodovje za vojno. ko je vojna končala je imela na fronti samo 740 aeroplanov vseh povedanih. nobenih ameriških bojnih letal in samo 1% letal ameriškega izdelka. — Skupna izguba $1,-000,000,000. Predsednik Wilson je prevzel železnice kot vojno potezo in jih izročil Mr. McAdoo, da jih upravlja; rezultat: $1,375,000,000 izgube, katero so morali plačati davkoplačevalci skozi državno zakladnico in še $2,000,000,000 v povišanju potniške vozninc in voznine tovornega blaga, kar je imelo biti plačano od publike; skupna izguba za ameriško ljudstvo $3,375,-000,000. Ta demokratična administracija je porabila $3,250,000,000 za gra-)< nje ladij. > Paroplovni odbor je dognal, da te ladijc niso vredne več nego $2,000,000,000. Od skupne, svote se je porabilo $450,000, 000 za lesene ladije, clasi so vsi la-djedelničarji svarili vlado, da bo do te neuporabne. Te ladije šfeje-jo sedaj le del skupne izgube, ka tem se ceni na $1,250,000,000. Vojni department perdsednika Wiksona jc poskušal zgraditi ka kih 20,000 kosov artilerije in jih preskrbeti z municijo. Producira-.ra ni bilo ničesar, kar bi dospelo y akcijo, izvzeraši nekoliko ti-so«4?ranat in manj nego sto topov. Naj se že pusti to za prihodnjo vojno, izguba, v kolikor se tiče zadnje vojne, znaša virtualno celil« 4^,000,000,000. Demokratični vojni tajnik je gradil taborišča za veibanje s broški, ki so presegali proračun — to je. podjetniki, kateri so jih gradili, so plačani toliko kot so taborišča stala, poleg tega pa še PH do deset odstotkov kot dobi-Čimveč jc podjetnik zapravil, jc gradil taborišče, temvečja je njegova lastna plača za grajenje Tako so večinoma vsi kon-. traktorji zapravili vse, kar so mo-Rezultat: taborišča, katera bi lahko zgradilo za $720,000,000, Itak $1,200,006,000; popolna iz-" ka $490,000,000. " ijh ■mTi ii i"fi iiMainTrriiriv " - ^mfmmm^^ •**»• i"1 *'. « F*" f - w rt* ; ' .V, MOLIT VEMKL UMU&W Glavoboli nastajajo lahko od prenapenjanja možganov, nervoznosti, prenapenjanja oči, zaprtja, dispepsije, žol-čavostk prehlada ali katarja, vsled gotovih ekscesov in mnogih drugih vzrokov, toda v vseh slučajih se vam nudi hitra odpomoč v SEVEROVIH TABLETIH proti Glavobola in Neuralgiji SEVERA'S TABLETS FOR HEADACHE AND NEURALGIA. Vzamejo se zelo lahko, so neškodljivi in niso neprijetni Lahko jih vzamete in greste takoj po svojem poslu. Zavoj s IS tableti 25 centov. lioWte jih pri svojem lekarju. W. F. Severa Co. Cedar Rapids, la. IB TABLETS Severa Tablets Ftc KXriELH) 2* 8UUS PK TlBLET SEVEPACO.. CH»r*«!dS,l». ■ j,, I t, & jjfa Naslovi za sta- * ri kraj so: Jos. Poljak, cf. Ljubljanska Kreditna banka, Ljubljana. ' Jot. Poljak, P. Dobova pri Brežicah, Spod. Štajersko, Jugoslavija. ordinančne častnike, ali šestintri- t deset setov za vsakega častnika. In za vse to jc treba plačati v visokih davkih, visokih cenah, visokih cenah življenskih potrebščin ! Nobene druge poti ni; denar mora priti od ljudstva; Wilsonova administracija ga ue,more dobiti nikjer drugje. Niti ne bo administracija prenehala z zapravlja njem in razsipanjem do konca vojne v Evropi. \ I ■i**" • • ' Potem, ko je bil proglašen mir. je1 administracija kupila 70*000 no vih avtomobilov in tovornih avtomobilov, naročila, da se jih dostavi m potem pustila, da so stali na prostem zraku, kjer jih je pokvarilo vreme. Poleg tega je namesti la še 25,000 častnikov in mož, da so pazili, ko so se stroji kvarili. Skupna cena avtomobilov znaša znaša blizu $175,000*000; #troški, da se je plačalo 25,000 mož, ki so pazili nanje, so znašali blizu $100,-000 na- dan. Skupna izguba je $175,000,000 in $200,000.000. Še nezadovoljna s porabi jen jem $250,000 v bližini Norfolka, Va., rojstni deželi predsednika Wilso-na in senatorja GlasSa, gospoda, kateri je vodil politiko za predsednika na konvenciji v San Fran-ciscu, je administracija že po vojni potrošila $70,000,000 za novo vežbaHšče v bližini Norfolka. Prostor vežbališče je bilo močvirje, tako, da se je nekaj morskega dna "spumpalo" gori, da se je napolnilo tam. Taborišče se je potem našlo, da jc solno, da noče rasti na jg^n trava in sedaj hoče administracija $630,000, da pokrije oni kraj z rušo. V zaposljcnosti vladnih oficirjev je nadaljevala tako, kot da bo vojna potrata trajala za vedho. V začetku vojne se jc nahajalo okrog 450,000 teh oficirjev ali uradnikov v Združenih državah. Eno leto po koncu vojne jc to število naraslo skoro na 750,000 — narastek je torej 300,000 mož. Bilo je zato, da se plača take potrate in pust oženja, da so demokrati poskušali dobiti $11,000,000-000 od kongresa,da jih porabijo v letu, ki se je začelo na 1. julija 1919 — Osem mesccev po koncu vojne. Da se plača iste vrste po trate in pust oženja, so demokrati poskušali dobiti $6,000,000,000, da jih potrošijo v lefci, ki sc je začelo s 17. julijem 1920 — eno leto in osem mesecev po, vojni. In samo republikanci v kongresu so preprečili. da sc ni izvilo teh ogromnih svot iz ljudstva v obliki viso- Glasovi' Gospod Josip Poljak, solastnik tvrdke. • • • - • . Koncem meseca novembra odpotuje v domovino solastnik te tvr-ke g. Josip Poljak. Za brezbrižno in ugodno potovanje je sedaj najlepša prilika; kdor želi potovati, ta naj še nfcm javi, da skupaj potujemo. ' r i }L. ' Za odpremo blaga v domovino prejeli smo dosedaj že nad 300 zabojev (baks). Ta roba potuje s parnikom "Pannonia" v Dubrovnik, kjer jo bo g. Poljak osebno prevzel, jtranke obvestil in blago razposlal. Vsak zaboj bo zavarovan proti ognju, tatvini ali nesreči na morju; vsakemu pošiljatelju se bo izročilo zavarovalninsko polico. Roba, ali zaboji morajo biti v našem uradu najkasneje do 20. novembra. Družino vsakega našega odjemalca ali naše stranke bo g. Poljak osebno obiskal; torej je lepa prilika za vas, ako hočete svojcem še kaj posebej poslati ali sporočiti, ali če imate kako privatno ah sodnij-sko zadevo za uravnati, izročiti komu polnomoč itd., izvolite nam to nemudoma javiti. , v . Ako morda želite, da vaša družina odpotuje zajedno z g. Poljakom, nam takoj pišite, da vam zamoremo izpolniti potrebne listine dokler smo še tukaj; potem se bo pa v starem kraju g. Poljak zavzel za vaše sorodnike, da ne bodo imeli kake neprilike. G. Poljak se bo vrnil nazaj v Ameriko koncem meseca januarja. Za vsa pojasnila pišite takoj! POLJAK, ZVETINA & CO. mu. ■ ^ * ruirarn if l 1726 S. RACINE AVE., CHICAGO, ILL. v platno vez............... v usneje vez............... za dtiSo", v platno vezano.......... 'Sveta ura", v platno vezano . . 'Sveta ura'', v usnje vezano..... Naro iložite denar1 ali pa Money Order. , Box 772 CITY HALL STAT., New York, N. Y. & Kadar potrebujete n^v* drufitvene pravfti, liCtoo iadelana pisna, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kak« druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskamo v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, Hi. Ta Yam bode ixgotovila vse tiskovine v popolno zado volj n ost glede cenh, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravae Vplačilne knjižice ra člane in članice, izdelane v malem iepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Kaknzniee zu blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drngik izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi BolniSke liste, večje in manjie in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi tek pol lahko vedno natančen pregled Števila članov po skladih, ali razredih. cr Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorina ved enih tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote'». OBDELANA FARMA NA PRODAJ. n pa pri- * Rojaku, ki namerava kupiti obd«lano farmo, se andi lepa loanost kupiti 38 akrov farmo, na kateri se nahaja kisa s 5 ia cementiran basement, stale in druga poslopja, stroji in nekaj orodja. Farma se nahaja 8 milj vshodno od mesta Joliet, III., 1 miljo in pol od Lemont-a, 111.; kjer je dober trg «a pridelke in kjer so bogat* farmarji; je v bližini železnice in dobrih poti do Jolieta in Chicage. Zraven farme je tudi šola. Kdor misli kupiti, naj pride in si ogleda farmo tedaj, da vidi kaj se mote pridelati. Cena farmi • poslopjem vred je $150 aker. Ne zamudite te izredno lepe prilike in zglasite •e ali pa najprej pišite po informacije. MLADIČ & VERDERBAR. 1334 W. 18th Street POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE! ALPENTINKTURA je najuspešneja na svetu za rast in proti izpadanju las. Alpenpomada za brke in brado; kurja očesa in bradovice v 3 dneh popolnoma odstranim; reumatizem v 6tih dneh popolnoma ozdravim. Bruslintintura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni; rane opekline, potne noge in za druge bolezni imam jako uspešna zdravila; pišite takoj po cenik in KOLEDAR, pošljem jih zastonj. JAKOB WAHCIC, 6702 Bonna Avenue N. E. v CLEVELAND, OHIO. ESHSSlSSHSSSSSEn®®®®® 1 THE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO. GLAVNICA $50,000.00. PREBITEK $50,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. M Plačujemo po 4% obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelku. IssasaasssssBDsa®®®®®®®®® IZ STAREGA KRAJA ie prišlo že mnogo oseb, katerim sem jaz izdelaj proinje na podlagi katerih jim je bilo mogoče dobiti potrebno dovoljenje za potovanje v Ameriko. Kdor želi poslati svojcem v stari domovini take prošnje, naj se zaupno obrne na mene in jaz mu bodem zadevo povoljno uredil. TUDI V VSEH DRUGIH NOTARSKIH ZADEVAH, BODISI V AMERIKI ALI V STAREM KRAJU, se poslužujte moje pisarne. Delo povoljno, cene nitke. ANTON ZBA5NIK, javni notar, soba 102 Bakevrell Bldg., Pittsburgh, Pa. vogal Diamond and Grant Sts., (nasproti Courts), "ali pa zvečer na domu, 5633 Butler Street. kih davkov, visokih cen in visokih1 v 4 1 cen življenja. Če bi imeli demokrati svojo pot, bi ne bilo nobenih davkov dovolj visokih, da bi plačali račune, dasi »o davki, katere sc jc iztirjalo iz ameriškega ljudstva v zadnjem finančnem letu znašali do $5,500,-000,00 ali $250 za vsako družino petih oseb v Združenih državah. Nikdar poprej v civilizirani zgodovini se šc ni takih ogromnih svot izsililo iz naroda kot se je in se še jemlje od ameriškega ljudstva od strani demokratične administracije v Washingtonu. Noben prejšnji slučaj ni temu enak; če bi imeli demokrati svojo pot, pa bi ue bilo konca. In tu pridemo stvari do živega. Pogostoma se vpraša: Čemu je treba vse to zdaj razkladati? Minilo je in je šlo; v kakšen dober namen služi to odkritje' danes? Ravno to — da demokratična stranka, katera je naložila taka bremena na ameriško ljudstvo, ima sedaj balzamirano predrznost, da kljub lastnim rekordom kliče ua narod, naj jo ohrani v moči in ji omogoči, da pod no^o tvrdko nadaljuje tako daleč kot leži v divjem zapravljanju in kriminalnih potratah stave demokrptn-ne administracije. - « . • LOOK OUT ZA PIJAČE gdor prodaja aH kupuj* pijače ki vsebujejo kot pol pro«enta alkohola, ker to je kasnjivo. Jai prodajam mero (zauze) » katero se lahko iuneri manj kot pol grada pa ®®®® ®@®®®®®®® ®®®®®®®®| DENAR V JUGOSLAVIJO ® M? ^tM^r ££ i dajemo pAROBRODNE listxe (aifkarte) |J za vse profe ZA in IZ Evrope po izvirni ceni. Našim potni- ^ kom preskrbimo ^^ ^^ ^^ - ® kakor tudi izdelujemo vse potrebne potne li.tine ter izvršujemo (§) p? NOTARSKE POSLE ® vsake vrste pravilno in točno. Izdelujemo prošnje ali izjave, (g) kj so potrebne za dopremo oseb iz domovine v Ameriko. Jem- ^ ,jemo denar na qjjresTNEE VLOGE ® nlnruiemo po 4% obresti. Otvorite vaš račun danes. (g) Izp 1 ačujemo tud^ največje vloge vlagateljem nazaj brez od- J| P°vedi NEMETH STATVE BANK, ® 10 E. 22nd St New York, N. Y. g ■ f;J (Nadaljevanje.) Tisti, ki se jim je bil zacelil hrbet po prvi polovici in so odhajali iz bolnice, da dobe ostalo, so bili na dan svojega odpusta in že prejšnji večer nenavadno mračni, čemerni in malobesedni. Nekakšna otopelost uma in nenaravna raztresenost se je opažala na njih. V razgovore se tak človek ne spušča; največ molči Najzanimivejše je, da tudi arestanti sami nikoli ne govore s takim kandidatom in s. o gibi j c jo razgovora o tem, kar ga čaka. Nobene nepotrebne bese-dei nobene tolažbe ; vsi si prizadevajo očividno, brigati se za takega reveža čim najmanj. Gotovo je za obtoženca boljše tako. So izjeme, kakor na primer Orlov, ki sem že pripovedoval o njem. Po prvi polovici kazni se je nejevoljil samo nad tem, ker se mu hrbet predolgo ni zacelil in se ni mogel izpisati, da bi prestal naglo še ostale udarce, odšel s transportom v naznačeni mu kraj in pobegnil med potjo. Toda njega je mikal cilj, in sam Bog ve, kaj je imel še vse pa umu. Bil je zelo zadovoljen in ves razburjen od pričakovanja, dasi je skrival svoja čuvstva. Stvar pa je bila ta, da je mislil še pred prvo polovico kazni, da ga ne puste živega izpod palic in da bo moral umreti. Razne govorice so mu prihajale na uho, ko je bil še v preiskavi, tako da se je že takrat pripravljal na smrt. Toda ko je prestal prvo polovico, je dobil pogum. Razbit do polumrtve-ga je prišel v bolnico; nikdar še nisem videl takih ran. Toda prišel je z radostjo v srcu, z nado, da ostane živ in da so bile govorice • lažnive, ker so ga pustili živega . izpod palic, tako da je zdaj, po dolgem preiskovalnem zaporp, že začenjal sanjati o poti, o begu, o svoobdi, o poljih in lesovih . . . Dva dni po svojem odpustu iz bolnice pa je umrl v isti bolnici, na pravkar ostavljeni postelji: druga polovica kazni mu je bila preveč. A to sem že omenil. Vendar pa so isti arestanti, ki sb preživeli pred kaznijo tako težke dni in noči, prenašali kazen samo jako moško, ne izvzemši v niti najmalodušnCjših med njimi. Celo prvo noč po njih prihodu v bolnico sem jih le redkokdaj slišal ječati, tudi tiste, In so bili kaznovani nad mero težko. Narod zna vobče prenašati boJeči-* ne. Kar se tiče bolečine* sem povpraševal mnogo, kajti včasih me je navdala želja, izvedeti natanko, kako velika je ta bolečina in s čim bi se dala primerjati. Sam ne vem, zakaj mi je bilo toliko do tega. Spominjam se samo, da me ni vodila prazna radovednost. Ponavljam, bil sem razburjen in pretresen. Tada, kogarkoli šem izpraševal, odgovora, ki bi me bil zadovoljit, ^otidar nisem mogel dobiti. Peče, žge kakor ogenj — to je buo vse, kar sem mogel izvedeti, njih vseh c-dini odgovor. Ko sem se tiste prve čase seznanil pobliže z M-ekim, sem izpraševal tudi nJega. "Boli zelo", je odgovarjal on, "občutek pa je tak, kakor da bi vas žgali z ognjem: kakor da bi se pekel ves hrbet na najhujšem <>j»nju." Z enoN>escdo, vsi so imeli za to le eno primero. Spominjam pa se ravno iz tistega časa nekega o- • pfMBovanja, ki sicer ne jamčim za njegovo pravilnost, dasi ga jako podpira splošnost sodbe ^restan-tov samih; namreč, da so udarci s šibo, odmerjeni v velikem številu, najtežja 'zmed vseh kazni, kar so jih uporabljali pri nas. Na prvi pogled bi se zdelo kaj takega nesmiselno in nemogoče. Vzlic temu pa je že s petsto in celo s štiristo udarci s šibo mogoče stepsti človeka do smrti, več nego petsto jih skoraj gotovo ne preživi. Tisoč udarcev s šibo naenkrat ne prenese nfti človek najmočnejše konstitucije. ,N|asprotno preneseš petsto palic brez vsake nevarnosti za življenje. Tisoč palic lahko prenese tudi človek, ki ni bogvekako mor čan, brez smrtne nevarnosti; srednje močnega človeka zdrave nature ne ubiješ niti z dvatisoc palicami. Tudi arestanti so govorili vsi, da so šibe hujše od palic. "Šiba-trga bolj", so pravili, "muka je večja". Gotovo morajo biti šibe mu- m .1 m Čnejše od palic. One dražijo živce huje in vplivajo nanje silneje ter jih pretresajo preko vsake možnosti. Ne vem, kako je dandanašnji, toda izvestnim gentle mfcnorn v nedavnih starih časih je možnost, bičati svojo žrtev, povzračola občutke, spominja joče na markija de £ade in na mar kizo de Brinvilliers. Po mojem mnenju je v tem čuvstvu nekaj, od česar zamira onim gentlema-nom srce, nekaj sladkega in bridkega obenem. So lujdje z na turo tigrov, ki hlepe po krvi, da bi jo lizali. Kdof je enkrat okusil to o-blast, to neomejeno gospodstvo nad telesom, krvjo in dušo človeka, kakršen je on sam, brata po zakonu Kristovem, kdor je okusil oblast in popolno možnost, ponižati drugo bitje, ustvarjeno pg lieu božjem, do najglobočjega ponižanja, ta izgubi nehote o-blast nad svojimi lastnimi čuvs-tvi. Tiranstvo je navada; obdarjeno je /. razvojem in se razvije naposled v bolezen. Jaz stojim na stališču, da more tudi najboljši človek vsled navade posiroveti in otopeli ,čite, si lahko postavite udobno domovanje (hišo), lahko daste svojim otrokom primemo izobrazbo in vzgojo, ter si končno lahko priskrbite srečne in neodvisne dneve na stara leta. Pomnite! Ako stopite v trgovsko zvezo s Prvo Narodno Banko (First National Bank) v Chisholmu, Minn., si boste s tem pridobili prijatelja, ki se bo vedno skrbno zanimal za Vaš finančni uspeh, ter Vam bo lahko in tudi vedno rad pomagal. Vaš domačin-rojak zaposlen naši banki je g. Jakob Osbolt. On je pri nas v uradu, da Vam postreže, radi ega se zaupno obrnite nanj. Banka odprta vsak dan od 9. ure dop. do 3. ure pop. Ob sobotah in ob plačilnih dnevih tudi zvečer od 7. do 8. ure. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii fit javni notar j IVAN ZUI^AN, 1951 W. 22. Pisce, Chicijo, III. * 1 ! PARMA tfA PRODAJ V DRŽAVI NEW YORK. 106 akrov samo 2 milje od železniške postaje in katoliške cerkve ter mlekarne; hiša ima 10 sob in je v prav dobrem stanju; tudi drugo poslopje je precej utrjeno. S farmo se dobi 3 konje, 8 krav, 6 telic, ena breja svinja, 20 kokoši, stroj za žeti in vezati žito in vBe drugo orodje, kar gaje na farmi, 4 kante za mleko in 2 pele za molzti, 75 bušljev krompirja, 175 bušljev ovsa in 30 bušljev ajde. Okoli 35 ton mrve, in slamo, kar je je na farmi, komate in vozove. Oena vsemu skupaj ?je $6000, in takoj se pl^ča $3000 ali pa več, ako kateri more, in drugo se plačuje $100 na leto in obresti po 5% z dovoljenjem, da lahko več plača, ako hoče ob letu. JOHN ZULICH, East Worcester, N. Y. POZOR SLOVENKE! Neka ugledna in bogata nemška ameriška družina v Chicagu išče spretno in izvežbano kuharico. Stalna služba in dobra plača. Več se poizve pri: Upravništvu "Glasila K. S. K. Jednote", 1951 West 22nd Place, Chicago, 111. MEBLIRANA SOBA. Lepo meblirana soba, samo za stanovanje za enega moškega ali dva, se odda pri slovenski družini v najem. Vprašajte ria: 3716 Concord Place, Chicago, Ill„ (blizu Lawndale in North Ave.) Severova zdravila vzdr/ujejo zdravje v družinah. Slabosti ledic • Je lahko vxrok ©ek> mto boleznim, ki ut-BO navadno s glavobolom, s Media in vdrtim obrazom, otekanjem Členkov, bolečim uriniranjem in omokastim očesni-eam. Kadar občutite, da to vale lediee * nereda, ne izgubljajte čas, ampak dobWe Severa's Ledsyl (mej* znan kot Severovo Zdravilo sa obuti in jetra). Skosl ttirideset let Jetolsdatno zdravilo tupeino popravilo razne nered-ne«ti ledio in jeter. Na tisoče trpečih Je dobilo tfnjem lek in so ozdraveli, ker so ga rabili. V dveh merah, 75c in $1.35. Po vseh lekarnah. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Začimbe, zelišča in najrasnovrst-nejša domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi Pišite po brezplačni cenik. MATH. PBZDIR P. O;' Box 772, City Hall Station NEW YORK CITY. za DUBROVNIK TRST, HAVRE ia HAMBURG proda jemo vpo najpovoljnenih mah za najsigurneje brzoparnike. >OPREMAMO osebe iz starega kraja z malimi stroški in brez zavlačenja. ■ jejo razni denarni zavoai v siarem Kraju. ZAVARUJEMO hiše proti požaru, osebe na življenje in ponesrečbe. NAS ODVETNIŠKI in javni notarski oddelek prevzema tožbe, tirjatve, prevode, uknjižbe in vse v to stroko spadajoče posle tukaj in v domovini. PRODAJEMO hiše, lote ter farme pod ugodnimi pogoji. , M--i Za dobro postrežbo jamči. ! JOHN A. LAJEVICH & CO. 1137 West 18th Street, Chicago, III ■ Phone: Canal 4116. lilillililililllllililllllSIilllillilllSIIi] OS® ESS | Pošiljam denar v staro domovino $ po najnižjem dnevnem kurzu.