VESTNIK SOKOLSKE ŽUPE V CELJU Leto VI. Celje, majnika 1926. Štev. 1. Sokolski dom v Trbovljah ki se bo slovesno otvoril dne 6. junija 1926. Bratje, sestre! Sokolska župa priredi v nedeljo, dne 6. junija, župni zlet v Trbovlje, ki je spojen z otvoritvijo Sokolskega doma. Po velikih naporih se je trboveljskemu društvu posrečilo, da pride pod lastni krov. Z železno voljo in nepremagljivo vztrajnostjo je Sokolsko društvo v Trbovljah premagalo vse ovire in nam dalo s tem dokaz, kaj zmore sokolska žilavost, V največjem industrijskem kraju Slovenije se dviga danes krasna sokolska stavba v ponos naši organizaciji. Starešinstvo župe računa s tem, da se naša društva zavedajo tega velikega dela in da bodo z veseljem pohitela 6. junija na župni zlet. Je to dolžnost nas vseh. Na eni strani, da pokažemo, v koliko smo v minulem letu napredovali, na drugi strani, da z mnogoštevilno udeležbo damo bratom v Trbovljah še več veselja za nadaljno trudapolno delo. Trdno pričakujemo, da ne bo društva, ki bi bilo odsotno! Na svidenje 6. junija! Starešinstvo. Navodila za XI. župni zlet CSŽ v Trbovljah. Letošnji župni zlet se vrši dne 6. junija 1926 v Trbovljah in je obvezen za vse članstvo in za naraščaj vseh župnih društev. Naj se zaveda vsak posameznik naše sokolske družine, da je njegova prisotnost na župnem zletu moralna in sveta dolžnost. Čast naše župe narekuje nam vsem, da se ga kar številneje in z najboljšo kakovostjo udeležimo. Bratje in sestre, pokažite s svojo udeležbo na župnem zletu, da niste le samo Sokoli v društvenih, imenikih temveč pričajte svojo sokolsko zavest s sodelovanjem na zletu. Vsakemu od Vas seveda niso dane prilike, da se udejstvuje pri telovadnem nastopu — pač pa lahko s svojo navzočnostjo in jekleno disciplino mnogo pripomore k sijajnemu vnanjemu utisu celega zleta in bodisi to v kroju ali samo v civilu z znakom. Stojimo tik pred zletom! Ni več časa, da se na novo učimo za nastope, pač pa moramo porabiti ta kratek čas za uglajenost posameznih gibov prostih vaj. Navajajte se na lepo držanje telesa, na kritje in ravnanje med izvajanjem prostih vaj. Vadite zlasti pridno z vsem članstvom redovne vaje, tako da bodo skupni nastopi čim sigurnejši. Še je čas — poprimite se dela s po-trojeno marljivostjo za čast Sokolstva in lep uspeh župnega zleta. Potujemo z jutranjimi vlaki tako, da dospemo v Trbovlje z vlakom iz Ljubljane ob 8'58 in iz Maribora ob 8'15. Vožnja je polovična, tozadevne legitimacije je naročiti pri Sokolskem društvu v Trbovljah. Kupite vozne listke z mokrim žigom na hrbtu do Trbovelj. Ta listek velja tudi za nazaj. Udeležba na zletu se potrdi na legitimaciji z društvenim žigom na zletišču. Vedenje članstva in naraščaja naj bo med vožnjo in sploh vsepovsod vzorno Zabranjeno je izstopanje iz vozov na posameznih postajah. Z dobrim obnašanjem pokažemo vsem onim, ki niso v naših vrstah in nas ob vsaki priliki motrijo s kritičnimi pogledi, da smo dostojno disciplinirana celota. Po prihodu vlakov v Trbovlje razdeli za to pooblaščen brat naročene izkaznice za obede in sicer po društvih. Cena obedov za članstvo Din 15'—, za naraščaj Din 6'—. Takoj nato se uredi članstvo in naraščaj za povorko v četverorede po okrožjih. Pazite, da je slavnostni kroj strogo po predpisih J. S. S. Čevlji črni, hlače dolge in iste barve kot surka. Nabavite pravočasno enotne znake na surki z napisom župe in društva. Svilene srajce so prepovedane. Verižice ne nosite vidno. Izprevod se ustavi pred Sokolskim domom, kjer stvori Sokolstvo stik. Sledi pozdrav in svečana otvoritev Sokolskega doma. Nato se odkaže vsem telovadečim prostor v garderobah in tekom V4 ure morajo biti vsi pripravljeni na uvrščanje k prostim vajam. Prepovedano je odstranjevati se posameznikom na zletišče v telovadni obleki. K popoldanski javni telovadbi bodo pripuščent le oni, ki so bili pri izkušnji. Orodje se preodkaže posameznim vrstam po izkušnji prostih vaj, vendar pa le onim vrstam, ki bodo žup. tel. odboru pravočasno javile glasom okrožnice. Pri izberi orodja se ravnajte po članku v tem Vestniku. «Nekaj pripomb k javnim nastopom na orodju». Telovadna obleka: Člani: Bela srajca z rdečim robom, po možnosti nova, temnomodre hlače, ki naj bodo lepo prikrojene telesu. Ne oblačite telovadne hlače v čevlje, temveč morajo biti potegnjeni čez čevlje in pritrjeni pod njimi. Pas naj bo nov, ali vsaj ne izpran. Telovadni čevlji so črni in brez pet, nogavice črne ali temnomodre. Moški naraščaj: Kratke platnene hlače z modrim pasom, brez srajc in bosi. Lase kratke. Članice: Ponovno smo pri nastopih opažali, da članice nimajo izdelanih telovadnih krojev točno po predpisih. Neenakost krojev moti celotni utis, zato bomo letos posebno strogi v tem pogledu. Bluza ne sme segati čez pas in se oblači pod krilo. Krilo naj se pripenja na bluzo. Na rokavih mora biti predpisani narodni motiv, a okrog vratu skvačkan rob in zadrgnjen z rdečo vrvico. Temnomodro krilo sega do kolen (ako pokleknemo na tla, se ne sme dotikati tal). V pasu je 4 cm širok rdeč pas. Vsaka telovadka mora imeti črne telovadne čevlje in črne nogavice. Svilene nogavice niso dovoljene. Kroj mora biti prost vseh znakov, zapestnic, verižic in drugih okraskov. Pri povorki se nosijo navadni črni nizki čevlji (ne telovadni). — Telovadke, ki ne bodo oblečene točno po predpisih, ne bodo pripuščene k nastopu! Ženski naraščaj: Na seji zbora župnih načelnikov in načelnic v Djakovem je bil sprejet predlog, da se popravi bluza ženskega naraščaja in sicer: Bluza se mora oblačiti preko krila in sega 24 cm nižje od pasu. Je popolnoma gladka, popolnoma bela, nima nikakega pasu, na spodnjem koncu 4 cm širok rob. Pri vratu ima štirioglato izrezo, obrobljeno s 4 cm širokim robom. Rokavi morajo biti ušiti (ne kimono) in smejo segati do polovice zgornje lehti. Krilo in ruta ostane neizpremenjeno, pazite le, da bodo rute imele 5 cm široke rdeče trakove iz ruša (ne svilene). Dolžino krila izmerite tako: ako poklekneš, mora biti krilo še 10 cm oddaljeno od tal. Naraščajke nastopijo pri prostih vajah brez nogavic v črnih telovadnih čevljih. One, ki ne bodo imele izdelanih krojev po predpisu, ne bodo pripuščene k nastopu. Na kroju niso dovoljeni nikaki znaki! Odstranite v>ak nakit, kadar oblečete kroj! Točno ob V2I5. uri morajo biti pripravljeni vsi oddelki za javni nastop, ki se prične ob 15. uri. Spored javne telovadbe: 1. Člani: Praške proste vaje 1926. 2. Ženski naraščaj: Vaje J. S. S. za vsesokolski zlet v Pragi 1926. 3. Orodna telovadba. 4. Članice: Praške proste vaje 1926. 5. Gostje. 6. Moški naraščaj: Vaje s kiji J S S. za vsesokolski zlet v Pragi 1926. 7 Člani in članice: Šestnajstorice (posebna točka J. S. S. na vsesokolskam zletu v Pragi 1926). Župni tehnični odbor si pridrži pravico spremeniti ta vzpored po lastnem preudarku. Bratje načelniki, sestre načelnice! Ta navodila za župni zlet niso priobčena za to, da greste preko njih, češ saj to že vse vemo — temveč so izdana za to, da jih prečitate in temeljito razložite vsem, ki se udeležijo župnega zleta, in skrbite, da se v vseh podrobnostih izvršijo. V dobri volji, bratje in sestre, na delo za čast in ponos naše župe! ZVEZNA TISKARNA V CELJU se priporoča Sokolskim društvom za izvršitev lepakov v eni ali več barvah, vstopnic za razne prireditve, diplom in drugih tiskovin. SREČKO RAZPOTNIK: Nekaj pripomb k javnim nastopom na orodju. Vzorni javni nastopi so postali pri nas žal prava redkost. Društva polagajo vse premalo važnosti na disciplino in skupnost orodnih nastopov. Uspeh in višek vidijo le v tako zvanem «pro-duciranju» posameznikov, ki pa največkrat sami nimajo pojma o skladnosti vaj. Nastopi so vse premalo pripravljeni, ko bi vendar vsak telovadec moral biti do podrobnosti o tem poučen. O vzorni disciplini v vrsti pa ni niti govora. Telovadci se gibljejo z neomejeno svobodo, se pogovarjajo kot doma, po nekod še celo prepirajo in prerivajo in to vse pred očmi javnosti. Vaje so z redkimi izjemami konglomerat vseh mogočih in nemogočih gibov brez vsake naravne zveze — joj! In posledice? Telovadec kakor gledalec ne prideta na svoj račun. Prvi odide s telovadišča s čudnim občutkom pobitosti in sramote — če ni v svoji domišljavosti prezakrknjen — gledalec pa nejevoljen nad neuspelo prireditvijo. Jasno je, da je tako stanje, ki se je razpaslo po vojni, nevzdržno in mora boleti vsakega pravega Sokola. Odločno se je zavzeti za to, da se stvar izboljša in pride zopet v svoj normalni tir, pri čemer naj sodeluje vsak posameznik, v prvi vrsti pa načelniki in prednjaki. Za orodni nastop je treba prav tako temeljite priprave kot za proste vaje. K predpripravi spada že razvrstitev orodja na zletišču. V to svrho napravi prednjaški zbor načrt, kojega naj tudi dosledno izvede. Če je zadostno število telovadcev na razpolago, naj pridejo do izraza vse panoge orodne telovadbe Slabši telovadci naj nastopijo z raznimi skoki, metanjem krogle, skupinami itd., boljši pa na glavnih orodjih, seveda tudi na konju, kojega bi se naj češče uporabljalo pri javnih nastopih. Pri določevanju orodja in uvrščanju telovadcev pride načelnik večkrat v neprijeten položaj takozvane «zamere». Tu pokaži, da sina mestu"; izključi vsako protekcijo, ki resnega Sokola itak ponižuje! Svoje telovadce poznaš, zato jih razvrsti z vso strogostjo po njih zmožnosti in uporabnosti! Pri načrtu za razvrstitev orodja se oziraj na prostorne in terenske razmere. Ne tlači vsega glavnega orodja na kup. Pazi, da vrste pri izvajanju druga druge ne ovirajo ter upoštevaj tudi solnce, ki naj telovadcu na orodju ne sveti naravnost v obraz itd. Prednjaški zbor zahtevaj od vsakega telovadca, da ima najmanj teden dni pred nastopom svoje poljubne vaje že sestavljene in tudi napisane. V to svrho naj se porabi makar nekaj telovadnih ur. K sodelovanju pri sestavljanju vaj posameznikov naj se pod vodstvom prednjačkega zbora pritegnejo vsi telovadci, ki naj s kritičnimi opazkami svobodno izražajo svoje mnenje in pomisleke. Radovednost in prirojeni čut kritiziranja bo vzbudil v njih živahno zanimanje. Naloga načelnika pa je, da izključi vsako kritiko, ki bi bila žaljiva ali nedostojna. Kritika bodi stvarna in pravična. Nikakor pa ne sme pri tem trpeti samostojnost posameznika. Telovadec je dolžan, da sam najprvo sestavi vajo, šele potem sledi korektura na preje opisani način. Ta naj bo izdatna pomoč telovadcu, na drugi strani pa ima obenem velik vzgojni pomen. Lepota in efekt sestave nista odvisna od teže gibov, temveč v glavnem od načina, kako je sestavljena (komponirana). Po splošni razlagi razlikujemo tezni in kolebni značaj sestave. Držimo se načela, da ne prevladuj niti tezni niti kolebni, temveč naj se oba načina prelivata harmonično drug v drugega. Linija sestave naj se razpleta naravno in karakteristično. Če le mogoče, naj vodi zdaj nad, zdaj pod orodje (bradlja, drog) in naj se ne prekinja z neumestnimi medkolebi, ki izdajajo le telovadčevo nepripravljenost in so neznosni. Paziti je na to, da se gibi v sestavi ne ponavljajo, posebno karakteristični. Čim pestreje slede gibi drug drugemu, tem efektnejša je vaja. Paziti pa moraš, da bo vztrajnost prvega giba zadostna za nadaljevanje naslednjega, kajti pripeti se ti lahko, da je mrtva točka, ki jo doseže telo, preblizu težišča, vsled česar je medkoleb neizogiben, ali pa je treba vajo popolnoma izpremeniti. Vsak telovadec sestavljaj take vaje, ki jim je kos, iz prvin, ki jih sigurno obvlada. Cesto vidimo telovadca, kojemu se v telovadnici posreči enkrat, dvakrat kaka vrhunska vaja, pa že sklene, pri prvem javnem nastopu pobahati se pred občinstvom. Vaja mu ni še prešla v meso in kri, ima tremo in ga nesmrtno polomi. Kaj doseže? Pred publiko se osmeši in njegov slabi nastop ne škoduje samo njemu, temveč v večji meri sokolski organizaciji. Zato, bratje, opustite to! Izvajajte enostavnejše sestave, pa te dovršeno in vzorno. Vaje naj ne bodo predolge. Ne zmaši vseh bolj efektnih prvin v eno samo sestavo, temveč porazdeli jih, kajii prideš že pri drugi sestavi v zadrego in ne veš, kaj bi izvajal. — Naloga prednjačkega zbora torej je, kakor sem že prej omenil, da kontrolira pri sestavljanju vaj vsakega telovadca posebej. Napisane vaje naj telovadci predlože prednjačkemu zboru, ki naj jih ponovno pregleda in deluje z vso strogostjo na to, da telovadec vaje taktično po tekstu vežba. Vaje naj proniknejo v meso in kri. Pred javnim nastopom je treba istega izvesti v celoti v telovadnici, če razmere dopuščajo. Za slučaj, da bi kdo izmed telovadcev namenoma bistveno izpre-menil vajo pri javnem nastopu, je to smatrati kršenjem discipline, kar je temu primerno obravnavati. Le na tako radikalen način pridemo temu v okom, Priporočljiva je ena obvezna vaja, sestavljena iz prvin, ki jih premagajo vsi telovadci v vrsti, poleg te pa še največ dve poljubni vaji, v kojih naj telovadec pokaže svoje posebnosti. Vrsta štej, kakor predpisano, šest telovadcev z vodnikom, nikdar manj in če le mogoče, ne več. V slučaju, da šteje vrsta več telovadcev, je izvajati kratke vaje in mesto treh samo dve, ker sicer absolvirajo krajše vrste program hitreje in stoje brez dela pred orodjem. In sedaj nastop! Že prihod vrst na telovadišče navadno pokaže, kakšen materijal imamo pred teboj. Izogibajte se, bratje, prerekanja med pohodom. Opustite odzdravljanje z roko posameznikom izmed občinstva. Vsak se zavedaj, da je v sokolski vrsti, kjer mora vladati absolutna, neizprosna disciplina in da je vsaka druga kretnja, ki ni poveljevana, prepovedana. Zavedaj se, da si Sokol in ta občutek naj podneti v tebi vse druge. Zadostuje, če znanca ali svojca pozdraviš z očmi. Ves nastop naj bo resen, nikakor pa ne stereotipen in dolgočasen. Korak bodi prožen, živahen in energičen obenem. Vsaka kretnja naj bo izraz utelešene volje, gibčnosti in zdravja. Vodnik vrste imej prisotnost duha ter bodi sam vrsti vzor, kajti tvoje obnašanje preide suge-stivno na tvoje telovadce. Ne postavljaj vrste nikdar s hrbtom proti občinstvu. Če pa isto obkoluje vse telovadišče, obrni hrbet oni strani, ki ti je najbolj oddaljena. Vse te prilike pregledaš lahko že pred nastopom, premisliš in si izbereš najkrajšo pot, po kateri ti je dospeti na določeno mesto. S tem se izogneš man-dranjem brez cilja po telovadišču, kar se žal tako pogosto opaža. Telovadba naj se prične točno na znak trobke in istotako točno konča, izvzemši onega telovadca, ki je baš na orodju sredi iz- vajanja. Ta naj vajo dokonča. Prinašanje in odnašanj^ orodja naj se izvrši hitro, živahno in brez hrupa. Vsakdo imej že vnaprej določeno delo, ki naj ga izvrši molče in točno. Vrsta pred orodjem naj se zaveda, da je *odmor» pravzaprav «pozor». S tem je povedano vse. Večkrat je opaziti, da vrsta bodri telovadca 'na orodju z raznimi klici, kar napravlja skrajno mučen utis 'iH telt^'1 v vadca le zbega. Bratje, disciplina čez vse! Vrsta naj ž zMimtitijm žv sledi le telovadcu na orodju in naj se za okolico ne briiga. Pohod k orodju in odhod bodi elastičen in živahen, glave pokoncu, z rokama mahaj v skladu s korakom. Pred orodjem rs#^rumtfO>žBi zravnaj in naskoči gibčno. Mišice imej napete in pripravljene, da s prvim koiebom že pričneš vajo. Pri teznem pričetku vaje: glej, da ostane telo po naskoku mirno in napeto. V tem položaju se pod nobenim pogojem ne popravljaj in ne jpoprijemah!,:Toise doseže seveda le z vztrajnim in doslednim vežbanjj2roKii7Tr-kjV9i.%ilv izvajaj temperamentno v primernem tempu. Med izvajanje^,Jiej|B5 pači obraza, kar žalibog često opažamo, ne krči: «Qg,>i nfVjtj^iiq glave med ramena in — ne pozabi, da imaš prsi! Dijiqj ztjie^no skozi nos, če je mogoče tudi med izvajanjem raznih gibov,^aj},^ se vedno ponudi za to prilika. Dihanje je za vztrajnost telovadcev najvažnejši faktor. V držah se odpočij, vendar ne sme nppeto^tjfo mišic na nogah popustiti. Tudi seskok naj bo dosledno,...vzpeti. Če imaš smolo, da padeš, se prožno vzravnaj in istptako vzorno;;fs7 in živahno odkorakaj na svoje mesto. Izstopni korak naj l>o. prvr, Vz merno dolg in strumen. Isto kot za prihod .veljavtudj za odhod s telovadišča : brez besed, strumno in resno.; Čujejo naj se -le;aJj kratka povelja načelnika in vodnikov. Samoobsebi umevno je, d^oiq mora tudi po razhodu v garderobah vladati mir. : i ; jldiijJ To bi bile skromne pripombe k orodnim nastopom. Mnogo,^ bi se dalo o tem še povedati, pa ne dopušča prostor. Sicer senvnq večkrat zašel malo v drugo smer, kar pa stvari ne škoduje. Bratom načelnikom in prednjakom priporočam, da skušaja,yrt?j$ pogledu doseči kar največ. V svojih zahtevah bodite strogi.JfloH dosledni in uspeh ne izostane. Seveda je v prvi vrsti potrebno, da ste sami telovadcem vzor. .tVi0!t; :jlyj:-hs7 inquŠ .srnsjsi irnovopbo os i9t ujBSžBiBn nom jlinjBSžBiBn >1bzV .? / .9>1žbv0I20>1ž9^) ni gjiitevA 39V bx ivfidBn 9z tzil intoQ Udeležba naraščaja na vsesokolskem zletu v Pragi. Naš naraščaj se udeleži letos prvikrat vsesokolskega zleta v Pragi, da vrne tako obisk češkega naraščaja 1. 1922. ob priliki vsesokolskega zleta v Ljubljani. Na prvi poziv starešinstva je prijavljeno 800 naraščajnikov (moških in ženskih). Starešinstvo JSS je razposlalo vsem župam nove obvezne prijavne pole za naraščaj. Društva morajo te pole vrniti JSS najkesneje do 15. maja. Na poznejše prijave se ne bomo ozirali. Navodila za udeležbo naraščaja so nastopna: 1. Zleta se sme udeležiti samo naraščaj in ne deca. 2. Vsak naraščajnik mora imeti predpisani kroj ter mora obvladati predpisane vaje. Naraščajniki, ki ne bodo vzorno obvladali predpisanih vaj in ne bodo imeli predpisanega kroja, ne bodo pripuščeni k udeležbi zleta. 3. Z naraščajniki ne smejo potovati starši ali drugi sorodniki, ki pod nobenim pogojem ne bodo pripuščeni v poseben vlak naraščaja. Naraščajniki potujejo edino pod nadzorstvom vaditeljev, ki jih določijo župe. Vsaka župa mora prijaviti do dne 15. maja ime vaditelja, ki bo vodil v Prago župni naraščaj. Vsak vaditelj mora pa imeti s seboj poimenski seznamek naraščaja svoje župe. 4. Naraščaj se zbere dne 25. junija v Ljubljani. Naraščaj iz južnih krajev naše države mora priti v Ljubljano tako, da bo prenočil v Ljubljani. Dne 26. junija dopoldne se bosta vršila v Ljubljani pregled celokupnega naraščaja in poizkušnja za nastop. Isti dan opoldne odhod s posebnim vlakom v Prago, kamor se prispe dne 26. junija. 5. Naraščaj ostane v Pragi 26., 27., 28., 29. in 30. junija ter se povrne v Ljubljano dne 1. julija zopet pod skupnim vodstvom. Noben naraščajnik ne sme ostati v Pragi po tej dobi. 6. Prenočišča v Pragi bodo skupna. Dovoljene niso nobene izjeme. Župni vaditelji morajo ostati brezpogojno vedno pri svojem naraščaju ter so odgovorni za vse posledice. 7. Vsak naraščajnik mora imeti predpisani potni list z vizumom Avstrije in Češkoslovaške. Vizum Češkoslovaške je brezplačen. Potni list se nabavi za več naraščajnikov tudi skupno. Potne liste izdajajo pristojna srezka poglavarstva. Vizume pa preskrbi ona župa, na katere sedežu se nahaja pristojni konzulat. Zato naj župe zberejo pravočasno vse potne liste ter jih odpošljejo župi, na katere sedežu se nahaja pristojni konzulat. ' 8. Ponovno poudarjamo, da niso dovoljene nobene izjeme in da se mora vsak naraščajnik točno držati teh predpisov. Vsaka nepravilnost se bo odločno zavrnila ter prevzemajo odgovornost za vse zadevne posledice društva, oziroma župe. 9. Župe so dolžne strogo nadzirati, da se izvršijo ti predpisi, zlasti pa morajo nadzirati vadbo prostih vaj in priprave za tekme. 10. Za znižano vožnjo po železnici dobi vsak naraščajnik posebno legitimacijo, ki jo izstavi starešinstvo JSS. Brez te legitimacije nima pravice do znižane vozne cene. 11. Vsak naraščajnik mora imeti na civilni obleki znak se-kolskcga naraščaja. V Prago se potuje v civilni obleki. 12. Vse te določbe veljajo za moški in ženski naraščaj. Vsem sokolskim društvom I Z ozirom na veliko število udeležnikov na VIII. vsesokolskem zletu v Pragi izdajemo sledeča navodila za vidiranje potnih listov pri konzulatih Češkoslovaške republike: 1. Potne liste vidirajo le pristojni konzulati in sicer: a) konzularno odelenje poslaništva ČSR v Beogradu za sokolska društva v Stari Srbiji, Vojvodini in Sremu; b) konzulat v Zagrebu za Hrvaško Slavonijo in Medjimurje; c) konzulat v Sarajevu za Bosno Hercegovino in Črno goro; č) vicekonzulat Skoplje za Južno Srbijo; d) honorarni konzulat v Splitu za Dalmacijo in otoke ; e) generalni konzulat v Ljubljani za Slovenijo in Prekmurje. 2. Oni člani, ki potujejo skupaj v Prago in nazaj, si morajo preskrbeti skupne potne liste, tako imenovane konsignacije. Kon-signacije izda isto tako pristojna oblast, ki izdaja potne liste. Vsaka taka skupina mora imeti vodjo, ki mora imeti predpisani potni list. V konsignaciji se mora točno navesti ime vodje skupine ter imena vseh članov, ki potujejo na to konsignacijo. Dalje njihove rojstne podatke, pristojno občino in glavarstvo. To konsignacijo se mora predložiti konzulatu CSR v dveh izvodih V konsignacijo se sme vpisati samo državljane naše kraljevine. En prepis konsignacije obdrži konzulat. Zajedno s konsignacijo s' mora predložiti tudi društveno legitimacijo. 0 . ' ^ 6nfJ1ideležniki vsesokolskega zleta, ki hočejo ostati po zletu ria Češkem ter se udeležijo raznih zletov ali ne potujejo 1 'iRiipno z drugimi, morajo imeti običajne potne liste. 4. Ruški emigranti, ki so člani jugoslovenskih sokolskih društbv^ , si morajo nabaviti Nansenov potni list (certificat o ' ^identiteti). Te potne liste jim vidirajo konzulati ČSR na podlagi ' 'zfetrie in članske legitimacije za bivanje v Pragi od 1. do 10. julija. Za izdajanje vizumov za daljši čas konzulati niso kompetentni. vizumi ne opravičujejo ruske emigrante do stalnega bivanja ' . v jCsF?, vsled česar se morajo takoj po zletu vrniti v našo kraljevino 5. Vizum ČSR je brezplačen. -ip9| scun cr 1 ovtzn ''a«* 6. Razen vizuma CSR mora imeti vsakdo tudi vizum Avstrije oziroma Madžarske, glede katerih slede potrebna navodila. 'ja /iuns društva3 zberejo potne liste svojih članov ter jih od pošJjejo9zupžiBi; 'ki so na sedežu prej imenovanih konzulatov, da jim preskrbe potrebne vizume. Vse stroške, ki jih imajo župe s tem ppšjljanjem,, morajo društva povrniti. mvMoAozazv IIIV b« vo? i„ ^arp^indva votail riiniog sinmibiv BS BJLlPreSinStVa Starešinstvo župe se je naslednje konstituiralo: Starosta -nožldfi Gvidon Sernec, l. nam. staroste Ferdo Poljšak (Zagorje), II. nam. nvlžstarošte dr.- Rudolf Ročnik (Šoštanj), načelnik Lojze Jerin, natis i-čelnica Marica Čertiejeva, prosvetar dr. Milko Hrašovec, tajnik bx uPranjo Čepin, blagajnik Bernard Wltavsky, matrikar Josip Kramar, zapisnikarica Zofka Debelakova, člana starešinstva Jože Smertnik ni "in Franjo Dolžan, rač. pregledovalca Drago Sirec, Stanko Pere. 3(ujm;! n-Prva redna odborova seja se vrši v nedeljo 6. junija t. I. ojai-ob iž/^l.l- .uri dopoldne v Trbovljah o priliki župnega zleta. Dnevni -no/j-ed;ot;iičitanje zapisnika zadnje odborove seje, 2. poročila funkci-Jlži jonarj«Vv::3. vsesokolski ziet v Pragi, 3. slučajnosti. ini. -iqL Lokal, kjer se bo seja vršila, sporočimo društvom pravočasno. jniqu.Jp: - Vsesokolski zlet v Pragi. ^'^^'^'^ošiljatev prijave potekel 15. maja. Upamo, da so 0 vM v''žufif; včlanjena dru^fi^^Hjave medtem Savezu že pred-' tožila. Ako bi pa venda,- še katero društvo tega ne storilo, naj 3E o likrene to nemudoma. Savez mora imeti točen pregled o ude-u~"ikih, šicčr sd mu vse priprave onemogočene. Na vse to smo društva že pred tedni opozorili v posebni okrožnici. U 12 Bratje in sestre si naj pravočasno preskrbe potne liste, zlasti iz onih krajev, odkoder potuje večje število. Treba pomisliti, da bo zadnji teden srezko poglavarstvo z izdajanjem potnih listov preobloženo in ne bo mogoče vsem naenkrat ustreči. JSS nas obvešča, da mora biti plačan ves zapadli porez, torej tudi porez za leto 1926, v kolikor je zapadel v smislu predpisov pravil do konca aprila. Potemtakem morajo društva poravnati še ta mesec vsaj polovico saveznega poreza za leto 1926. Društva, ki ne poravnajo vseh obveznosti, ne bodo pripuščena na zlet. Iz tehničnega odbora. 1. Prijave za župno izbirno tekmo. Do 28. maja je javiti župnemu teh. odboru vse tekmovalce in tekmovalke posameznih društev, kateri nameravajo tekmovati na vsesokolskem zletu v Pragi. Za te je obvezna župna izbirna tekma, ki se vrši v nedeljo, dne 30. maja v telovadnici celjskega Sokola. Začetek ob 6. uri. Prenočišča bodo pripravljena. 2. Prijave za župni zlet v Trbovlje. Najpozneje do 29. maja morajo javiti vsa društva T. O. število udeležencev na župnem zletu po posameznih oddelkih in sicer koliko v kroju, za proste vaje, koliko vrst in na katerem orodju. 3 Statistični izkazi. Upeljali smo zopet mesečne župre statistične izkaze, katere smo razposlali vsem društvom za vse leto. Pošljite takoj izkaze za vse pretekle mesece. 4. Slavnostni kroj članic. Članice, ki se nameravajo udeležiti zleta v Prago, na si po možnosti nabavijo slavnostni kroj, ker bodo pripuščene v Pragi k povorki le članice v slavnostnih krojih. Navodila za slavnostne kroje so bila izdana v Sokolskem Glasniku 1. 1925. št. 24, stran 129 in 1. 1926. št. 8, stran 95. 5. Udeležba na vsesokolskem zletu v Pragi. Obvezno je, da se vsi člani udeležijo zleta v Prago v kroju. Kdor ga nima, naj skrbi, da si ga izposodi od drugih bratov, ki ostanejo doma. Kroj mora biti brezhiben! Da bomo pri povorki častno nastopili, je treba mnogo vežbe v redovnih vajah. Prirejajte vsaj dvakrat na teden obvezne redovne vaje za vse članstvo! Kdor ne bo znal redovnih vaj, ne bo pripuščen k povorki. Člani in članice izpod 26 let ne morejo z nami, če niso telovadci. Društva naj na to strogo pazijo. Iz uredništva. Na splošno željo smo izdali lastni Vestnik. Pošiljamo Vam prvo številko s prošnjo, da ga takoj razpečate med članstvom. Cena Vestniku Din 3'— je bore nizka in upamo, da ga nihče ne bo odklonil Društva naj pošliejo ves iznos za prodane številke naravnost župi z označbo «Vestnik». Nameravamo izdati v bodoče še več številk Vestnua. Prosimo za prispevke s članki, društvenimi poročili in z inserati. Poročilo o nadzorstvu društev priobčimo v prihodnji številki. Urejuje Lojze Jerin. — Izdaja Sokolska župa v Celju. Za izdajatelja in Zvezno tiskarno: Milan Čctina, oba v Celju. Knjigarno, trgovina papirja, umetnin in miM\\ I Goričar & Leskovšek i CELJE, Kralja Petra cesta št. 7. Na debelo T Na drobno! Sokolske vžigalice. Tovarna vžigalic v Rušah je založila vžigalice^ ki se prodajajo v korist JSS. Dolžnost Sokolstva je, da podpira svojo organizacijo in da uporablja povsod le sokolske vžigalice. Do sedaj imajo v zalogi sokolske vžigalice sledeča javna skladišča: Ljubljana tvrd js " « «o » M ^ e P. Jfi "ZS, N e, "g W ta ZS >»«4 y eo % % w e» I S H " S g ^ SL'1: — 1° ^ res M W N % % % f- F oto graf j? ^^ CELJE ^ V* Cankarjeva ul. št. 9 nasproti pošti. Izvršuje slike vseli vrst, kakor tudi razglednice v najmodernejši izpeljavi. Sokolom popust. Gledališki frizer za dame in gospode cfv nuvejSih las.iihdel: Chignons, 8andeiux, Jlllillk ^tinir Celje V Glavni trg. Eijktrltna masaža obraza in lasiSta. Atelje za izdelavo lasulj, kodrov, kit in drugih naj- translormacij. Šminke. Krep, kakor vse gledališki potrehSCioe. Klinika po!. Prva jugoslovanska tovarna tehtnic in ključavničarskih del, koncesijonirana instalacija vodovodov IvonRebek® Celje ---- Katalogi, oferti in načrti brezplačno na razpolago. Strokovno puškarsko • tehnična delavnica Albert Rutar, Celje, Slovenija Zaloga prvorazrednih lovskih pušk, rnunicije, original Brown.ng m drugih automatskih pištol, lovskih in športnih potrebščin. Vsa v puškarsko stroko spadajoča popravila se izvršujejo strokovno in po zmernih cenah. Prodaja znakov Slovenskega lovskega društva proti članskim izkaznicam. Izletnikom v Prago! Zastopnik zavarovalne družbe ROS1JA FONCIERE g. Makso Kovač kapetan t. ki. v p., Celje, Kralja Petra cesta 16/11, pr poroča, ^ ^ niki zavarujejo proti nezgodam. Po ica velja za vse leto m ves s vet za vožnjo s prometnimi sredstvi, ki vozijo P°.tračn'«* < 000-- in drugod. Zavarovanje za Din 100.000- je plačat,Dm20 _ „ Din 120' i. t. d. Za zavarovanje na avtomobilu, kočiji in httu je plačan 25°/0 od zgorajšnjitl premij. Prospekti na razpolago pri zgoraj 1 Najboljše iu najcenejše je le čežko in angleško sukno za moške in volneno za damske obleke katero se dobi vedno v veliki bbiri po znižan, konkurenčni ceni v manutakturni in modni trgovini piloš Pšenienik Celje, Kralja Petra eesta štev. 5. Zaloga vseh sokolskih potrebščin. ^^AVAVA\7AVAVAVA\XVAVAVAV/XVAVAVAV,XWxNX\g2 Priporoča se 1 S manufaift. in modna trgovino PRI SOLNCU ' » flloj 1 Drofenih, Celje, Glanni trg. S NK DROBNO. Cene konkurenčne. Nfl DEBELO. NH DROBNO. Cene konkurenčne. Nft DEBELO. Kgm AVAVAVA\^VAVAVAVz7Z7/7Z7/7AVAVAVA\7AVAVAVA^2.— Trgovina špecerijskega blaga in vseh —■■-■ vrst delikates ===== K AR L LOIBNER 1 Celje — Rimske toplice •v v isce i v Celju. Špedicija — skladišče — carinsko posredništvo — industrijski tir itd Brzojavni naslov: Skladisped. Telefon interurban št. 43. Telefon št. 75 in 76. Poštni ček. rač. 10.598. Podružnica Delniška glavnica in rezerve Din 60,000.000--. CentralavLjubljani Ustanovljena leta 1900. Delniška glavnica in rezerve Din 60,000.000--. Podružnice: Brežice, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Me ko-vič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema vloge na Knjižice in tekoči m proti ugodnemu obratovanju. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne Mite. Prodaja srečke državne razredne loterije. s?) r\ Ot?arJa akreditive in izdaja kreditna pisma za tu- in Inozemztvo. r\ ^ Brzojavi: BALKAN CELJE. Lastnik: DRAGO BERNARDI CELJE, Gosposka ulica št. 7 se priporoča vsem v Celje prihajajoeim bratom za eenjeni obisk. Postrežba točna! Zmerne cene! m '&SL. Turistovske potrebščine, kakor nahrbtnike, palice, dalje potne kovčege, (kofrei in košare, nagrobne vence, ribarske predmete ima vedno in po najnižjih cenah v zalogi trgovina z galanterijo Kramar & Mislej, CELJE, (prej Priča & Kramar). _==----: Telefon št. 22, 40. Brzojavni naslov : Posojilnica Celje. CELJSKA POSOJILNICA D. D. v lastili palači Narodni dom. Stanje hranilnih vlog nad Din 50,000.000 — Stanje glavniee in rezerve Din 4,000.000 — Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje, izplačuje to?no in nudi za iste največjo varnost. Obavlja vse bančne, kreditne in posojilne transakcije najkulantneje. Kupuje in prodaja devize in valute. Podružnica v Šoštanju na Glavnem trgu. Rflzlagoufl 7. V C^lju. Telefon 67. Ustanovljeno lQOS. Lastni kamnolomi. Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, granita, sijenita i. t. d., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela. — Prodaja tudi na mesečne obroke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpreprostejše do najmodernejše oblike. Zahtevajte načrte in proračune. Podružnica v Trbovljah. Prvo hrvatsko Min podružnica Celje Krekov trg. Centrala v Zagrebu. Delniška glavnica Din 75,000.000*—. Rezervni zaklad nad Din 54,000.000 —. Vloge nad Din 1000,000.000 —. Podružnice: Bačka Palanka, Baker, Beograd, Bjelovar, Bribir, Brod n. S., Celje, Crikvenica, Čakovec, Daruvar, Delnice, Djakovo, Dubrovnik, Gjurgjevac, I lok, Karlovac, Kraljeviča, Križevci, Ljubljana, Maribor, Mitrovica, Nova Gradiška, Novi Sad, Ogulin, Osijek g. grad, Požega, Rijeka, Senj, Sisak, Skoplje, Split, Subotica, Sušak, Sv. Ivan Zelina, Varaždin, Vel. Gorica, Vinkovci, Viro-vitica, Vukovar, Zagreb Ilica 117, Zemun. Ekspoziture : Osijek d. grad, Vinica.