67
Kako je ravnati s semenskim krompirjem.
Množina pridelka in dobrota krompirja odvisni ste od različnih pogojev. Od prve brazde, ki jo na njivi napravimo, noter do spravljenja krompirja v klet ali kam drugam, treba nam je paziti na vsako malenkost, ako hočemo biti zadovoljni s pridelanim krompirjem. Najvažnejše opravilo, za katero se pa naši kmetovalci le malo ali pa nič ne zmenijo, je izbira prave sorte in pa pravilno ravnanje s semenskim krompirjem.
Če semenskega krompirja ne kupimo, ampak tacega hočemo pridelati doma, izberimo si na njivi, kojo hočemo s krompirjem obsaditi, poseben prostor, ki naj je določen za pridelovanje semenskega krompirja. Ta prostor naj bode tako velik, da se da na njem pridelati dvakrat toliko krompirja, kakor pa ga bodemo za seme rabili. Ta kos njive obdelajmo posebno skrbno, najbolje je, če je uže dovolj gnojen, ker sveži gnoj ne služi nič kaj dobro krompirju. Namesto svežega živalskega gnoja zamoremo z dobrim vspehom rabiti mešanec (kompost), kosteno moko, pepel in sploh taka in enaka umetna gnojila. Za seme izberimo uže v jeseni pri kopanji krompirja najlepše gomolje, najraanje srednje velikosti, ki morajo biti skoz in skoz zdrave. Semenski krompir moramo čez zimo posebno dobro shraniti. Kake tri do štiri dni pred saditvijo izre-žemo vsakemu krompirju izvzeteši 2 — 3 najlepših očes, vsa druga očesa vun. Vsled tega združi se pri ka-lenji vsa sila v ostala očesa in krompir rodi lepše, večje in zgodnejše zoreče gomolje.
Krompir sadimo v vrste. Vrste naj bodo 60 cm. ena od druge in ravno tako tudi krompir v vrsti eden od druzega 60 cm. Posamezne gomolje treba je tu v zemljo vložiti, da očesa gori gledajo, ne pa da jih gomolja sama krije. Drugače je pa ta krompir, ki ima za seme biti, ravno tako obdelovati, kakor vsak drugi krompir. Iz pridelanega semenskega krompirja, katerega bode več, kakor ga potrebujemo, izberemo zopet za drugoletno sadenje le najlepše gomolje in tako naprej vsako leto.
Uže v prvem letu bo kmetovalec videl veliko korist tacega ravnanja.
Konečno moramo tudi omenjati, da posamezne krompirjeve sorte ne ločimo le v zgodnje in pozne, ampak tudi v take, ki dajo velik ali pa majhen pridelek, dalje v take, ki bolj ali manj gnjijejo in v take, katerim spomladanski mraz več ali pa manj škoduje. Znano je tudi, da krompirjeve sorte ne občutijo v enaki meri vpliva zemlje in vremena, manj znano je pa, da dobre, recimo, izvrstne krompirjeve sorte v teku let zgubijo svoje dobre lastnosti. Iz tega vzroka priporočamo našim kmetovalcem dobre sorte za seme izbirati in seme večkrat premenjati.
Gotovo bi imelo dobre nasledke, ko bi hoteli nekateri naši gospodarji se  ravnati  po gori navedenih
nasvetih, kajti prepričani smo, da bi se kmalo tudi pri nas udomačilo tako pridelovanje semenskega krompirja.
68