Šola rajske nedolžnosti Varuj se hudegal ^ Delaj dcfcroT ^f Po vsch tlobrih šolah so se letos prav veliko govarjali o sv. Alojziju; to pa zato. ker je lf 21. junija, minulo ravno tri sto let, kar je ta angelj mladcnič zapustil našo solzno dolino in se veselo ]¦ sclil v rajsko domovino. Ako so pa že po navaili šolah toliko slavili sv. Alojzija, toliko lepcea o njtMii se učili, j>a tiuli toliko dobresra v njegovo čast storili; bi pač ne bilo lepo, ko bi naša šola — »šola rajske n>-dolžnosti« zaostala za drugimi. Sv. Alojzija moramo ^Hfevat^iajboljšim učencem »rajske šole«, kajti vestno Bftttanko je ves čas svojega življenja spolnoval oboje, lar zahteva naša šola: na vso moč se je varoval in offibal hudega in kar gorel je za clobra clela; ravnilo nieeovih del je bilo: Kaj mi pomaga to za več- t? Nič se ni zmenil za take reči, katero mu niso ale nobenega dobička za nel^esa; nihče ga ne bi bil mogel pripraviti, da bi bil celo kaj tacega storil, kar bi mu bilo škodljivo za ve^nost; kar pa jc spoznal, tla mukoristi za diišno zveličanje, tega se je oprijel in hrabro dovršil, če mu je bilo treba ob tem še toliko trpeti. Da, v šoli rajske nedolžnosti je on »pnak« in zato ga je sv. cerkev postavila za prvega »izglednika« ali »vzor-nika« vseb šol vesoljnega sveta. In zaliaj je sv. ccrkev 30 to storila? Zato, ker je bil izvrsten v vseh zadevah. Ko bi tukaj hotcl in mogel natanuen biti, bi vam moral zdaj Ic razkazati na vsc strani njegovo izvrstnost: a ker mi je tako kratek čas odločen in sem že v poselni knjižici'| splošno opisal njegovo pot proti nebesom, od-rati so hočem samo na ono njegovo največjc.i vrliro, zaracli katere ga sv. cerkev še prav posebno slavi — na n j e g o v o d e v i š k o n c d o 1 ž n o s t. Pozor tortj ! Na vrsto pride 9.Najlepša čednost Danes hi pa res rad imcl angeljsko zgovornost, da bi vam mogel tako prikupno opisati sveto čistost, da bi se vaše srce vnelo zanjo in zanjo gorelo večno življenje, in da bi vam mogel obuditi tak stud do na-sprotne pregrehe — grde neeistosti, da bi se nobedon izmed vas nikdar ne zapletel vanjo. Kaj bi hotel dati. ko bi mogel dancs svojo šolo spremeniti v Sinajsko goro, jo obdati šo enkrat s črnimi oblaki, iz katerih bi se utrinjali žareči bliski in bi odmeval pretresljiro bučeč grom, da bi vam šlo skoz mozeg in kosti ter !>i mogel poklicati potem samega Boga iz nebes, da bi vam še enkrat zatrdil š e s t o z a p o v e d b o ž j o \n sicer tako pretrcsljivo in tako oblastno, da bi se tesra božjega glasa potem vcs čas spominjali po dnevi in po noči, v druščini in v samotnem kraju, da bi vas pe-klenska kača nikdar z nikakoršnimi obljubami in slepili nc mogla izvabiti z rajsko poti svete čistosti v satanshe brlogc grde nečistosti! Zakaj p a t a k o z e 1 o h v a 1 i m s v. č i s t o s t ? — Zato, ker jo izmed vsega druzega na zemlji res najbclj hvalo vredna in so jo zato od nekdaj močno čislali n slavili vsi dobri; ako vam jo tudi jaz nad vse priporočan, s tem le druge posnemam in spolnim voljo božjo, ker tudi Bogu je nad vse vSefi ta čednost. Kako zelo je Bogu všeč s\eta čistost, nam je mnogD-vrstno razodel v sv. pismu. Bog, kateri prebiva v blešdu *) >Podobica svetega Alojzija ali njegova pot v nebesa« Ako Se nimaš te mifine knjižice z dvema sltkama, naroči jo. Staae le 5 kr. 31 [neskončne časti in slave, v svetlobi vseh rajskih lepotij, se ozre na našo ubogo zemljo, solzno puščavo in glej! njegovo božje oko, ki je — če smem tako reči — vajeno ncdopovedljive krasote nebeške, se vzraduje, kjerkoli zagleda mladeniča ali deklico v ncomadežani čistosti in nedolžnosti — veselo vsklikne: 0 Jcako lep jc čist rod v svitlobi svojc čcdnosti; zakaj njcgov spomin jc večen, j hr je poznan pri Bogu in pri Ijudeh! Bog sam pravi. da je prijatelj onim. kateri so čistega srca: Kdor Ijubi čistost srca, bo lcralja imel prijatelja. In kolika sreča je ! to, Boga imcti za prijatelja. si sam labko preračuniš. ! In kako zelo čisla takega prijatelja, zopct nam razodene, [ ko naravnost izreče sodbo : da vse, lcar se ceni in tehta, se nc dd primerjati cisti in zdržljivi duši! Pa še več; čujte in strmite, nedolžne dušc! Celo navdušeno častita vam — blagruje vas Najvikši, ko govori po psalmistu: Bhigor nedolžnim na potu, ki hodijopo Gospodovipostaii! Tudi J e z u s K r i s t u s je tako navdušeno govoril o sveti čistosti rckoo: lilagor jini. Jcateri so čistega srca, hr Boga bodo ghdali! Da, Boga bodo gledali — spo-znali in se v posebni sreči radovali žc tu na zemlji, a tudi tam je napravil nedolžnim posebna nebcsa, ker za-gotavlja, da bodo najbližje Jagnjetu in bodo pevali pesem, katere drugi nelieščani ne bodo znali. — Pa ne lo z besedo. marvcč tudi z dejanji je pokazal, kako zelo mu je pri srcu ljuba nedolžnost. Spolnilo se je, kar je bilo o njem že v stari zavczi rečeno: da najrajšc biva med lilijami! Da, med lilijami čiste nedolžnosti je bil vse ure zemeljskega življenja: mladostna leta je preživel poleg svoje dcviške Matere Marije in deviškoga rednika sv. Jožefa. Ko je pričel očitno delovanje, šel jc najprej v puščavo k nedolžnemu Janezu Krstniku in potem je najrajše blizti sebe imel deviškega aposteljna Janeza, in kako ljubeznjivo je k sebi vabil neclolžne otročiče in še na križu se njegovo uniirajočc oko inilo ozira na presveto Mater in ljubljenca Janeza! ln kar je Jezus tako zelo ljubil, čislala jo tudi njegova p r e s v e t a M a t i. Ne bom opisoval, kako se je sama vedno lesketala v nebeškem blišču brezmadežne čistosti, marvec; le to naj posebej zatrdim, da je Marija 6icer mati vsem Ijudem, a posebej je še mati čistih duš, ker Jezus nam jo je v svoji oporoki za Mater izr po n e d o 1 ž n e m Janezu, ne pa po spokorni".. Petru. Angelji so tudi posebni prijatelji čistih -ii in nedolžnosti; kajti s^etniki so le dvojne vrste: ¦ dolžni in spokorniki. Nedolžni so navdušeni za sv. čist ker jim je pridobila toliko radost, katero tudi nam v*m. neizrečeno želijo; spctkorniki pa zato gorijo zanjo. U r jim je znano, kako grozovito je grenka nasprotna ] zaradi katere so prelili tuliko solz in delali tako o> pokoro! In v s i p a m e t n i 1 j u d j e na zemlji ne mor. drugače nego hvaliti in čislati sveto čistost, pa bri> objokovati njeno zsrubo. Srečne se štejejo dnhovniki, ako službujejo v takih duhovnijah, kjer cvete ta pi^-lepa čednost; veseli so stariši in gospodarji, u telji in vzgojitelji, ako opazujcjo, da se v njili-družini in šoli še lepo razcvita prekrasna lilija sv-.•:<• čistosti. Modroslovci učijo, da nihče ne more t-srečno in veselo na svetu živeti, kakor oni prebk'; kateri zvesto spolnujcjo šesto zapoved liožjo; tu:li zdravniki trdijo po svojih skušnjah. da nobena reč , tako zdravja ne vzdržuje in utrjuje, kakor ta angeljsta i čednost . . . Slednjič moram še to pristaviti, da celo smrt jo mila tem odbranim ljubljencem nebes in zemlje. Kakor je tudi smrt strašna za vse človeštvo, vendar nam 7U'-dovina cerkvena priča, da tudi ta bleda žena s k' pred katero vsc trepeče. fiistim in nednlžnim ni .«' hovita, marveč premnogokrat celo zažolena in te/ pričakovana. PrepriC-ani ste zdaj, kaj ne, da lepšega in boljše^.i, dražjega in imcnitnišega ne morete imeti ne na zemiji nr v nebesih, kakor je čisto in nedolžno srce; oj skrbit?, 33 da bo vaše srce — to srečno srce! Bodite čuječ-i — vedno in povsod čuječi, ker od vseh strani prežijo ro- parji in tatovi, da bi vam odvzeli ta vaš neprecenljivi zaklad. Ogibajte se nevarnosti, pred katerimi vas toli- ' it svarijo vaši dušni učeniki; pridno pa rabite po- rke, katere vam tolikrat svetujejo in priporočajo za anjenje sv. čistosti! Zlasti pa napolnjujte s svetimi