Leto LXV Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, v petefc, "dne 29. oktobra 1937 Stev. 249 i N Cena f.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/1II Cek. račun: Ljubljana it 10.650 in 10.349 za inseratc; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Ounaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku V oktobru 1918 V teh dneh pred 19 leti jc po slovanskem Jugu nekdanje Avstro-ogrske monarhije vse vrelo. Stoletni obroč je počil, ker je bil preveč trmasto in zoper voljo ljudstva skovan, narodi pa so si drug za drugim ustanavljali in v naglici urejali svoje domove. Takrat smo tudi Slovenci prvič zadihali v popolni svobodi, brez kakršnegakoli tujega varuštva, doslej gostje Avstro-ogrske, sedaj sestavni del države htlh, s sedežem v Zagrebu. Veliki so bih ti dogodki in narod je bil pijan od veselja. Mlajšemu rodu te dneve zvijačno prikrivajo, da jih ze dvajset-letniki ne pomnijo več, so pa tako lep list v zgodovini našega naroda in pomembni tudi za zgodovino ustanovitve sedanje države, da teli obletnic že iz ponosa na našo preteklost nc moremo izpustiti izpred oči. Ko se je naša dotedanja mednarodna organizacija, ki nas je stoletja vklepala v svoje kolesje, leta 1914 zapletla v vojno na vseh mejab, je oživel klic po osvobojenju bolj kakor bi pa mogel v katerikoli mirni dobi. V majniskih deklaracijah 1. 1917 je bil ta klic. še »v mejah zakona«, varuhi takratnega zakona pa so zc to tesno približevanje tik do meje krstih za predrznost, nehvaležnost in protidržavnost. Oblasti T>a so kljub temu vajeti vedno bolj uhajale iz rok in nič več jih ni mogla ujeti. To tudi oceni našega naroda ni ostalo prikrito in vse cez jo začel misliti, kdaj in kako bi mogel iti na svoje. Ob odkritju spominske plošče dr. J. L. Kreku 16. avgusta 1918 je bil v Ljubljani ustanovljen »Narodni svet« kot vrhovna politična (ne še upravna!) oblast vseli Slovanov avstrijskega dela monarhije. To je bila že možna kal odcepitve, iz katere se je v nekaj tednih razvila prva slovenska vlada, ki je v imenu Narodnega veča izvajala že vse pravice države na svojem ozemlju. Dalekosežnost »Narodnega sveta« je razvidna iz 1. čl. pravilnika ki pravi: »Nas namen jc, da se za v monarhiji zivece Slovence, Hrvate in Srbe ustanovi skupni »Narodni odbor« (kar se je pozneje imenovalo »Narodno veče«), kjer bodo po medsebojno dogovorjenem proporcu zastopani vsi politični cinitelji, ki na temelju edinstvenosti jugoslovanskega naroda hočejo izvojevati samostojno jugoslovansko državo.« , 5 oktobra so se že sestali v Zagrebu odposlanci političnih strank iz Hrvatske in Slavonije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine Slove-ni c in južne Ogrske, da ustanove »Narod odbor«, h kateremu sta 10. oktobra P n s top, hrvatsko-srbska koalicija in srbska radika na stranka, 11. oktobra pa še socialistična stranka. Tako je bila v splošnem soglasju in ob nevzdržnem pojemanju avstroogrske oblasti ustanovljena vrhovna oblast za vse slovansko ozemlje na njenem jugu. V nadaljnem razvoju se je a oblast hitro organizirala in 18. oktobra je zc stopila pred Jugoslovane v svoji popolni sestavi: predsednik dr. Anton Korošec, podpredsednika dr. Ante Pavelič in Svetozar Pribičevič, tajniki dr. M. Drinkovič, dr. Lorkov.c m dr. Budisavljevič. Na manifest cesarja Karla z dne 16. oktobra, v katerem je ta ponudil »po volji svojih narodov zvezno državo, v kateri tvori vsako narodno pleme na ozemlju, kjer je naseljeno, svojo lastno državnost« je »Narodno veče« (kakor se je ta odbor že splosno imenoval) izdalo svoj manifest z dne 19. oktobra v katerem je »odklonilo načrt rešitve narodnega vprašanja, kakor je podan v avstrijskem cesarskem manifestu, kakor tudi vs?k bodoči predlog, ki bi imel namen rešiti nase narodno vprašanje samo deloma ter mu odvzeti njegov mednarodni značaj«. Obenem pa »narodu Slovencev, Hrvatov in Srbov« naznanilo, »da prevzema od tega časa naprej, pooblaščeno od vseti narodnih strank in skupin, v svoje roke vodstvo narodne politike«. Postavilo je zahtevo po »zedinjenju celokupnega našega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno samo, edinstveno, popolnoma suvereno državo, urejeno po načelih politične in ekonomske demokracije« in tako prekoračilo »jugoslovanski Rubikon«. I o vsem jugoslovanskem svetu je nastalo nepopisno veselje, zlasti v mestih so se dan za dnem razvijale manifestacije neštevilmh množic, ki so dajale duška svoji sproscenosti in svobodi, ki je že tako očitno dihala z vseh strani Zlasti mogočna je bila manifestacija v Zagrebu 22. oktobra, ob kateri so na čelu sprevoda nosili »zastave troimenega naroda« in ob kateri je za Slovence govoril dr. Izidor Cankar. Toda avstrijska oblast je uradno še obstojala, časopisi so še izhajali z velikimi belimi lisami, čeprav je to že bilo tako malo važno, da se ze nihče ni več nad tem razburjal. Vse je vedelo, da se čimdalje bolj bližamo zgodovinskemu razdobju. . » . , 29. oktobra je »Narodno vece« imenovalo vlado »za vse jugoslovanske dežele monarhije«. Za šefa vlade je bil imenovan dr. Korošec, za njegova namestnika pa dr. Ante Pavelič in Svetozar Pribičevič. S tem jc bil storjen najvažnejši korak našega osvobodilnega I>oja. Pred svet je stopila nova država, ki je imela vse mednarodne znake državne organizacije: imela je državljane, ozemlje in zakonito oblast. Vrgli smo s sebe jarem in se svobodno po svojih zastopnikih včlenili v novo državo SMS. Predstavniki nove države so takoj vse sto rili, du mednarodnemu svetu predstavijo na v diplomaciji običajen način novo mednarodno organizacijo in ji izposlujejo priznanje. Dne 3. novembra so v posebni noti zavezniškim državam sporočili ustanovitev države SHS in jih pozvali, naj »prenehajo s pogovori z uradnimi zastopniki bivše avstro-ogrske monarhije, ki ne obstoja več,« isto so sporočili srbski vladi v Ni.šu in jugoslovanskemu odboru v Ženevi kjer je novo državo v imenu srbske vlade priznal ministrski predsednik Nikola Pašič. V nadaljnem je »Narodno veče« vseskozi nastopalo kot vrhovna oblast in predstavnik države. Ko je bil predsednik dr. Korošec že v Ženevi, sta podpredsednika Pribičevič in Pavelič poslala srbski vladi - ki je bila še vedno v Nisu — ob osvoboditvi Belgrad« sledečo brzojavko: »Ob osvoboditvi Belgrada Narodno vece SII.S prisrčno čestita srbski vladi in vojski, ker je z divno žilavostjo po tolikih ljutih junaških mukali dvignila zastavo svobode in rešila i r. suženjstva bratsko nam Srbijo, s katero bomo Beseda jugoslovanskih škofov Zagreb, 28. okt. b. Škofovska konferenca, ki se je začela 22. oktobra jx>d predsedstvom vrhbosan-skega nadškofa dr. Ivana Šariča, je bila danes do-poldne končana. Sestavljeno je bilo poročilo, ki se glasi: 1. Katoliški episkopat je na svoji redni konferenci razmotrival vprašanje konkordata med Sveto stolico in kraljevino Jugoslavijo. Katoliški episkopat smatra, da mu nc dopušča čast, reagirati na ulično napade, ki so sc pojavljali v zadnjem času proti končni ratifikaciji Konkordata. Katoliški episkopat smatra, da ni potrebno reagirati niti na neiskrenost 19 letnega zatrjevanja o enakopravnosti katoliško Cerkve v kraljevini Jugoslaviji. Katoliški episkopat bo v vsakem primeru znal braniti pravice katoliške Cerkve in šestih milijonov katoličanov r tej državi ter je za reparacijo vseh krivic storil potrebne korake. 2. Katoliški episkopat je soglasno uredil vprašanje Katoliške akcije na ozemlju kraljevine Jugoslavije. 3. Katoliški episkopat kraljevine Jugoslavije izreka svoje polne simpatije nemškim katoličanom z željo, da l)i tudi nemški narod doživel »mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem«. 4. .Španski episkopat je poslal vscni katoliškim škofom na svetu kolektivno pismo, v katerem jim riše pravo resnico o dogodkih v Španiji. Episkopat kraljevine Jugoslavijo je proučil to pismo in s svojih konferenc poslal španskim škofom enak odgovor kot izraz svojih euvstev in solidarnosti. 5. Katoliški episkopat jo proučil splošne razmere na svetil. Ugotovil je, da vzporedno z zame-tavanjem Kristusovih naukov rastejo na svetu nasilje, krivica in zlo vsake vrste. Teh žal ne morejo odstraniti niti krvave revolucije, niti novo poganske religije, niti nobena ljudska znanost, temveč samo popolni pnvrat.di h Kristusovemu evangeliju. Zato katoliški episkopat poziva vernike, da podvojijo svoje molitve, da bi Bog izgubljence pri-vedel do spoznanja prave resnice, preganjanim vrnil mir, svoji Cerkvi pa svobodo. Zagreb, 28. oktobra 1937. Predsedništvo škofovske konference. Oh 15 letnici Mussotinijevega pohoda na Rim „Duce" govori: Nemčiji kolonije, Italiji mir - boljševizem iz Evrope! tn Rim, 28. oktobra. AA. (Štefani) Na velikem stadionu je imel Mussolini pred 100.000 zastojmikov višjih funkcionarjev fašistične stranko iz vse Italije in pred nepregledno množico ljudi tale nagovor: »Pred 15 leti so fašistični oddelki v trdovratnem boju strmoglavili socialiste in komuniste z njihovimi neposrednimi in posrednimi soudeleženci in pretili svojo dragoceno kri v vseh krajih Italije,, nato so pa šli na Rini, da strmoglavijo tiste politično sloje, ki v korupcionistični praksi demokratskega in liberalnega parlamentarizma niso bili kos novemu času. 28. oktobra 1922 se je začela fašistična revolucija, ki traja 15 let. Revolucija je postala režim. Vladavina se je popolnoma identificirala z italijanskim narodom, s tem prenovljenim iii okrepljenim italijanskim narodom, proti kateremu bo vsakomur težko dvigniti orožje. Fiihrer jo poslal v Rim delcgacijo s svojimi najboljšimi možmi (tu jc Mussolini omenil imena članov nemškega zastopstva, množica je pa vsako imo pozdravila). Vsi so bivši borci, invalidi ali ranjenci iz svetovno vojne ali pa iz narodnosocia-listifne revolucije. (Novo odobravanje.) Njihova navzočnost na naši proslavi po nepozabnih dneh v Monakovem in Berlinu naj pove, da se ob osi Rim-Berlin čim dalje bolj razvija prijateljstvo in sodelovanje med obema narodoma. V katerem znamenju želimo začeti IS. leto fašistične vladavine? Znamenje je povedano v enostavni besedi: mir. To besedo rabijo, le da so jo spremenili v meketanje, tudi velike reakcionarne demokracije; toda kadar se ta beseda rabi v naših ustih, iz ust ljudi, ki smo sc borili in ki sino se pripravljali boriti se, potem ima ta beseda svoj globok in slavnosten pomen. Ce pa naj mir postane trajen iu plodovit, je potreba boljševizem izruvati iz Evrope. Treba je revidirati razne smešne in absurdne določbe mirovnih pogodb. Velik narod, kakor jo nemški, mora dobiti ponovno svoj prostor, ki mu gre in ki ga je imel pod afriškim soneein. Potrebno je naposled, da Italijo puste pri miru, ker je ustvarila svoje cesarstvo s svojo krvjo in s svojimi sredstvi in si ni prilastila niti enega kvadratnega metra tujega ozemlja,« Nato je Mussolini jx>zval vse člane fašističnih organizacij, da so dvignili zastave — »zastave fašističnega stoletja:. Franco čestita Pri proslavi obletnice pohoda na Rim je dobil Mussolini od šefa nacionalistične Španije generala Franca brzojavko, v kateri mu pošilja svoje pozdrave in najlepše želje fašistični Italiji in črnim srajcam v svojem imenu in v imenu vseh Špancev, ki se bore proti barbarstvu in branijo evropsko civilizacijo. Nemčija se pridruiute Hitler je poslal Mussoliniju brzojavko, v kateri mu sporoča, da danes vsa Nemčija v mislih doživlja dan pred 15 leti, ko se je z zgodovinskim pohodom na Rim pričela nova doba, ne samo italijanske zgodovine, temveč tudi razvoja vseh evropskih dogodkov. V znak priznanja Abesincem Rim, 28. oktobra. AA. (Štefani.) Pri začetku 16. fašistične ere je hotel Mussolini izkazati priznanje Eritrejcem in Somalijcem za zasluge, ki 60 si jih pridobili v abesinski vojni. Zato je izdal nalog, da se v bodoče v listinah, ki se nanašajo na Eritrej-ce in Somalijce ne sme več rabiti izraz »domačini«, temveč se ima reči in pisati »Eritrejec« ali »Soma-lijec«. Tako je Mussolini hotel poudariti zasluge tistih, ki so 6e poleg matičnih čet borili v Eritreji za ustvaritev italijanskega imperija. Z isto naredbo 6e Eritrejcem in Somalijcem priznajo vse pravice bivših vojakov, ki imajo prednosti pri podeljevanju pokrajinskih upravnih služb v Eritreji in Somaliji. V Asmari in Mogadisciju 6e ustanovita zavoda za podporo vojnih invalidov Eri-trejcev in Somalijcev. Sirote padlih Eritrejcev in Somalijcev bodo preskrbljene. Naposled bodo Eri-jtrejci in Somalijci, ki so se borili v Abesiniji, mogli dobiti potrebne kredite za ustanavljanje trgovin, obrti itd. „Liktorska palača" Rim, 28. oktobra. AA. (Štefani.) Nova palača fašistične stranke, imenovana »Liktorska palača«, ki jo grade na ogromnem Mussolinijevem forumu, bo ena izmed največjih in najimpozantnejših stavb na svetu. Površina nove palače bo znašala 13.000 kvadratnih metrov, kubature bo pa imela 600.000 kubičnih metrov. Poslopje bo visoko 65 m in bo imelo 10 nadstropij. Široko bo 200 m in dolgo 90 m. Pred novo palačo bo zgrajena tribuna na trgu, kjer bo prostora za več sto tisoč ljudi. Nad trgom bo na drugi 6trani ceste dominiral velik liktorski stolp, visok 70 metrov. Španija ni ovira nemških kolonij London, 28. oktobra. A A. »Times« pravi o nemških kolonijskih zahtevah med drugim: Nihče no zahteva, da ostane versajska mirovna jiogodba v vseh jx>drobnostih za zmerom v veljavi lirez revizije. Res je, da je Anglija ponosna na svojo kolonijsko upravo. Toda licemerna bi bila trditev, da ni nobena druga evropska država sjiosobna za isto stvar. Laže bi bilo priznati Nemčiji sposobnost za kolonizacijo, če bi se jim s sku|>-no akcijo treh ali štirih kolonijskih držav s skupnimi mejami izročilo v Afriki delovno področje. V ta namen se je treba predvsem vrniti k normalnim pol it i eni ni metodam, drugič je pa treba likvidirati španski sjx>r. Šele nato bo moči prerešetati kako drugo vprašanje, ko 1k> že ustvarjeno znosno ozračje. Nemčija je bila v nasprotju z drugimi narodi zadosti modra, da so ni preveč zapletla v šjianski spor. Zato Španija ne jKimeni trajne ovire ' za zlioljšanje razmer med Anglijo in Nemčijo. S padcem Šanghaja vojne na Vzhodu še ni konec Tokin, 28 oktobra. AA. (Havas.) Vojni in mornariški minister sta podala izjavo glede na japonsko zmago pri Šanghaju. V tej izjavi opozarjata japonski narod, da se je Japoncem sicer posrečilo vreči iz Sangliaja Kitajce, toda to še ne pomeni konca vojne. V teh izjavah naglašata oba ministra, da se zdaj velike teikoče japonske vojske šele začno in da bo preteklo mnogo časa, preden bo poloiaj urejen. Kitajska vojska se umika proti jugu Šanghaj, 28. oktobra. AA. (Havas.) Zastopnik japonske vojske jo izjavil, da so japonski oddelki izgubili stik s kitajsko armado, ki se umika proti jugu. Kitajci so tudi zapustili breg reke Sučau in je, le nekaj kitajskih varnostnih oddelkov na desnem bregu reke. Japonske čete, ki so zavzele postojanke na levem bregu, se zdaj pripravljajo, da prekoračijo reko. Dalje je izjavil, da je dobil jioročilo iz Nankinga, ju> katerem je zastopnik kitajske vlade izjavil poročevalcem listov, da znašajo kitajske izgube pri tem umiku deset-tisoč mož. Po japonskih cenitvah so kitajske izgube dvakrat tolikšne. Današnji boji niso doslej prinesli nobenih posebnih sprememb na fronti pri Šanghaju. Danes dopoldne so Japonci pošiljali ojačenja zahodno od mednarodne koncesije. Oddelek japonskih mornarjev »čisti« po Capeju, kjer je več kitajskih strojniških gnezd in kitajskih strelcev, ki se upirajo. Kitajski bataljon, ki brani blagovna skladišča v Capeju, se še zmerom junaško upira, čeprav je ogrožen z vseh strani. Zmaga „germanofilske" politike na Japonskem Berlin, 28. oktobra, b. Dosedanji japonski veleposlanik v Berlinu grof Mušakoji je bil, kakor skoraj skupno šli v bodočnost.« Istočasno sta zunanja urada v Parizu in Rimu brezžičnim potom potrdila, da sta prejela noto z dne 3 novembra. Nu v mednarodnem svetil običajen način je Veče protestiralo proti kršitvam teritorija jk> nekaterin sosednjih državah, ki so z oboroženo silo stopile nu ozemlje SHS. V tozadevni brzojavki predsedniku Wilsonu z dne 5. nov. pravi: »Narodno veče SHS kot vrhovna oblast države Slovencev, Hrvatov in Srbov v /boru Jugoslovanov ...« V pokrajinah je ustanavljalo »Narodne vlade« in konzularni zastopnik Nemčije v Ljubljani Otto NVindeis (nemški cesar Viljem je odstopil 9. novembra, avstrijski cesar Karel pa ti. novembra) se je predstavil »Narodni vladi« v Ljubljani in jo prosil za varstvo nemških državljanov Ker je bila vsa avstrijska vojska v razsulu. je oboroževalo »narodne straže«, ko pa je iz zavednih vojakov bivše avstrijske vojske ustanovilo lastno vojsko, jih je zopet razorožilo. Vodilo je vso aprovizaei jo, kar ni bila lahka naloga. Krona njegovega dela | pa jc gotovo prevoz 400.000 vojakov, ki so se s soške fronte valili proti našim pokrajinam. V manj kot 14 dneh jih jc Narodno veče, ozir. Narodna vlada v Ljubljani, prepeljalo na vse strani .še danes bi bila tu naloga zu marsikak promet trd oreh. Ljubljansko deželno sodišče je 31. oktobra izreklo prvo sodbo »v imenu zakona«, sodstva »v imenu cesarja« ni bilo več. Tako se je država SHS utrdila nu vseli poljih, kolikor se je v takratnih razmerah pri nas in povsod drugod po svetil moglo govoriti o redni državni organizaciji, (»lavno jc, du je država bila, da je zrastla iz hrepenenja naroda jio svobodi in da jo izvajala svoje pravice brez vsakega tujega varilstva. To je svetel dan naše zgodovine, ki ga ne smemo pozabiti. To je bilo naše osvobojenje, kateremu je t. decembra 10tM sledilo zedinjenje, ko jo takratni regent Aleksander pred zastopniki Narodnega veča *v imenu Nj. Vel. kralja Petra L proglasil ze-dinjenje Srbije z deželami neodvisne države SI IS v enotno kraljestvo SHS.« To je bila pot. jki kateri smo hodili in ki naj nas vse vodi tudi v bodočnosti. znano, odstavljen s svojega mesta zato, ker ni spadal med pristaše nemško-japonskega protibolj-ševiškega sporazuma. Njegov naslednik bo dosedanji šef evropskega oddelka v zunanjem ministrstvu Togo, kar pomeni zmago one stranke na Japonskem, katera vidi v Berlinu najvažnejšo japonsko prijateljsko točko v Evropi, važnejšo, kakor je London in celo važnejšo kakor je Washington. Odslej bo Berlin predstavljal prvo točko japonske diplomacije v Evropi, ker bodo vsako leto v Berlinu konference japonskih vojaških atašejev, akreditiranih v Evropi, Tokio, 28. oktobra. A A. (Havas.) List »Ku-kumin«, glasilo nacionalistov, priobčuje članek pod naslovom »Japonska si želi diktatorja«. V članku namiguje ministrskemu predsedniku knezu Ko-noju, da poda ostavko in izroči oblasti kaki manjši skupini. »Niši Niši« pa napoveduje, da se bo v kratkem sestavilo vrhovno poveljstvo, ki bo pod neposrednim poveljstvom mikada. To poveljstvo bo v prvi vrsti posvečalo pozornost vojaškim operacijam in bodočemu razvoju japonske politike n;i Kitajskem. Ilruselj, 28. oktobra. AA. (Štefani) Belgijska vlada je sporazumno z vladami držav, ki se udeleže bruseljske konference o Tihem oceanu, povabila na konferenco tudi nemško in sovjetsko vlado. Maršal Btiicher v Zunanji Mongoliji Tokio, 28. oktobra, b. Po vesteh, ki so prišle iz Vladivostoka, je glavni poveljnik ruskih vojaških sil na Daljnem vzhodu maršal Bliicher odpotoval z letalom iz svojega glavnega štaba v Ulan Bator v Zunanjo Mongolijo. Tam jc sedaj tudi član kitajskega generalnega štaba in se temu sestanku pripisuje velika važnost zaradi ogroženih zvez med Sibirijo in Kitajsko skozi Zunanjo Mongolijo. Do-znava se nadalje, da so Rusi pri svojih vojaških edinicah na Daljnem vzhodu izvedli reorganizacijo oborožitve, da so tamkajšnje čete dobile nove baterije in da je tam popolnoma dovršen kadrski sistem. Razen tega se doznava, da skuša sedaj Moskva čim najpomirljiveje vplivati na častniški zbor, ki je silno pobit zaradi odstranitve Tuhačevskega in mnogih drugih častnikov. Sedaj na vse častnike na Daljnem vzhodu kar dežujejo razna odlikovanja, da bi bili na ta način boljše volje. »Domej« poroča, da je prispelo na Kitajsko čez Zunanjo Mongolijo iz Rusije okoli 30 tankov, oboroženih s 70 strojnicami in 18 topovi. Obenem sc je pripeljalo na Kitajsko tudi okoli 70 sovjetskih letalcev in strokovnjakov za tanke. Zagrebška vremenska napoved. Oblačnost se ho povečala. Zcmimska vremenska napoved. Povečanje oblačnosti v Primorju in v zahodnih predelih, kjer l>o tudi nekaj dežja. Jasno v vzhodni polovici z jutranjo meglo. Toplota bo ostola visoka. Dunajska vremenska napoved. Šc nobene bistvene izpremenibe, oblačnost se bo povečala na zajiadu in jugu. Križna potovanja državnikov M ,fOsservatore Romano' o pomenu številnih obiskov državnikov srednjeevropskih držav Vatikansko mesto, 28. oktobra. TG. »Osserva-tore Romano« objavlja zelo značilne pripombe k najnovejšim dogodkom v politiki Srednje Evrope v članku, ki mu daje napis »Periodični politični sestanki v Srednji Evropi«. Uvodoma našteva vatikansko glasilo celo vrsto važnih političnih sestankov, ki so na drevnem redu, Tako se jc avstrijski zvezni kancler Schuschnigg zaporedoma sestal s češkoslovaškim predsednikom vlade H o d ž o in z ministrskim predsednikom Madžarske Daranyijem. Avstrijski zu-nanji minister Schmidt pa je ravnokar na uradnem obisku v Varšavi. V kratkem pojdeta Dara-n y i in njegov zunanji minister de K a n y a na obisk v Berlin, medtem pa pride romunski kralj Karel na obisk k češkoslovaškemu predsedniku dr. B e n e š a. (Niso pa omenjeni še drugi zanimivi obiski, ki se pripravljajo in pridejo na dnevni red v mesecu novembru. Op. ured.) Čeprav imaio ti sestanki značaj sedaj že čisto običajnih dogodkov, ki se od časa do časa redno ponavljajo, pravi vatikansko glasilo, so pa le dali povod za strupeno razpisovanje v tisku. Izkazal seje predvsem nemški tisk v svojih napadih na Češkoslovaško in na Avstrijo. Av-atriji zamerja nemški tisk, da se je Schuschnigg sestal s Hodžo in da so odnošaji med avstrijsko in češkoslovaško vlado preveč prisrčni. Nemški tisk zamerja Avstriji tudi to, da je kancler Schuschnigg nedavno izjavil nekemu belgijskemu časnikarju, »da Avstrijci nočejo ničesar več slišati o kakšnem An-schlussu (priključitvi) k Nemčiji«. Končno je nemški tisk nad Avstrijo razjarjen zaradi tega, ker bo tamkaj uveden od 1. novembra dalje strog režim glede pravic posameznih političnih skupin in bo domovinska fronta, kjer je vpisovanje zaključeno, dobila izključne ugodnosti v državi. Nad Češkoslovaško pa se je nemški tisk spravil zaradi znanih dogodkov, kjer je policija morala nastopiti proti nekaterim razgrajačem češkoslovaške hitlerjevske skupine in jih primerno izmodrila. Nemčija se je v to čisto notranjepolitični dogodek takoj vmešala in je nemški runanji minister Neurath češkoslovaškemu poslaniku, ki se je prišel pritožit nad prostaško gonjo nemškega tiska, dal odgovor, ki ga je pariški »Figaro« označil, da je pokazal »izredno pomanjkanje vsakega diplomatskega duha«. V luči teh dogodkov dobivajo sestanki državnikov, ki so sedaj na dnevnem reda, svoj poseben pomen za ohranitev evropskega miru in za ustvaritev pogojev, da se med srednjeevropskimi državami omogoči plodonosno sodelovanje. Tudi v Ankari veliki vojaški in politični posveti Ankara, 28. oktobra. TG. Semkaj so priJli šefi generalnih štabov Grčije, Jugoslavije in Romunije. Grško delegacijo vodi general Papagos, romunsko Siticiu, jugoslovansko pa general Nedič. Šefi generalnih štabov zavezni- De Man sestavlja novo belgijsko vlado Bruselj. 28. okt. e. Kralj Leopold III. je že dopoldne zaključil konzultacije o sestavi nove vlade. Popoldne je najprej sprejel voditelja socialistične 6tranke Vanderveldeja in mu ponudil, naj 60stavi novo vlado. Vandervelde pa je to ponudbo odklonil m svetoval mlajšega politika. Takoj nato je kralj g zvabil k sebi bivšega finančnega ministra v Van eelandovi vladi de Mana in mu dal mandat za sestavo vlade. De Man je mandat 6prejel in 6e je že začel posvetovati o 6e6tavi vlade z raznimi 6trankami dosedanje vladne večine. Bruselj, 28. oktobra, b. Pričakuje 6e. da bodo danes končana pogajanja za rešitev vladne krize. Kot najresnejši kandidat za ministrskega predsednika 6e omenjata sedanji zunanji minister Spaak ali bivši predsednik parlamenta Brunet. Kdai je dovoljeno prelomiti poklicno tajnost — v Nemčiji Berlin, 28. okt. AA. (Havas) Novi nemški zakon o zdravniški službi oprošča v določenih primerih zdravnike poklicne molčečnosti. Ta odredba se glasi: »Zdravnik se ne 6me kaznovati, če je izdal poklicno tajnost, da izpolni s tem pravno ali mo ralno dolžnost, ali če to stori v skladu z zdravim človeškim razumom. Nemško kazensko pravo, pravi utemeljitev tega zakona, je opustilo zastareli pojem zaščite opravičenih interesov in ga je nadomestilo z načelom, da gre splošna korist pred koristjo posameznikov.« ških držav so bili od turške vlade in vojske sprejeti z vsemi vojaškimi častmi in turška vojska si bo štela v čast, da da sestanku šefov generalnih štabov Balkanske zveze ves sijaj, ki je mogoč, in ves poudarek, ki ga Evropa r teh političnih pre-tresljajih za svoj mir tudi potrebuje. Štirje vojskovodje držav Balkanske zveze bodo na skupnih posvetih ugotovili potrebe, ki jih nalaga štirim vojskam politično sodelovanje držav Balkanske zveze in bodo politiko miru, ki ga Balkanska zveza utrjuje na področju, ki šteje 50 milijonov prebivalcev, dali varno hrbtenico v složnem sodelovanja obrambnih sil. Značilno pa je, da sta istočasno prišla v turško prestolnico tudi zunanji minister Irana (Perzije) in ministrski predsednik Romunije Tatarescu. Poleg vojaških posvetov bodo na dnevnem redu tudi obsežna posvetovanja zunanjepolitičnega značaja, ki so tem večje važnosti, ker je Ataturk prav sedanji trenutek izbral zato, da izvede spremembo v ministrskem pred-sedništvu, ko je dal dolgoletnega ki velezaslužnega predsednika vlade generala Izmet Inanija nadomestiti z novim predsednikom vlade Dželal Bajarjem, o katerem gre sloves, da je v vsakem pogledu popolnoma vdan in uslužen pobudam predsednika Ataturka in da je osebno znan kot prijatelj Anglije. Ker uradni viri še vedno molčijo, političnim ,Ognjeni križi" v vladni službi razgovorom, ki se bodo razvijali v turški prestolnici, še ni mogoče dati prave vsebine. Ankara, 28. okt. AA. Anatolska agencija poroča: Maršal Tevzi-Čakmak, načelnik turškega generalnega štaba, je priredil snoči večerjo na čast vojaškim odposlancem, zastopnikom Balkanske zveze. Na banketu so bili turški vojni minister in poslaniki Balkanske zveze. Govorili so maršal Čakinak, armadni general Nedič in načelniki generalnih štabov držav Balkanske zveze. Tatarescu dospel v Ankaro Ankara. 28. oktobra. AA. Anatolska agencija poroča: Predsednik romunske vlade Tatarescu iu njegovo spremstvo so sc dopoldne ob 10. pripeljali s posebnim vlakom v Ankaro. Na postaji, vsej okrašeni z zastavami obeh držav, so g. Tataresca sprejeli in pozdravili predsednik vlade Gelal Bajal, zunanji minister Ruždi Aras, državni podtajnik Menemenzoglu in ankarski župan ter višje uradni-štvo zunanjega ministrstva, člani diplomatskega zbora in poročevalci listov. Ulice so vse okrašene z romunskimi in turškimi zastavami. Senzacionalen proces v Parizu Pariz, 28. oktobra. TG. Za proces voditelja »Ognjenih križev< polkovnika de la Rocqua proti knezu Pozzo di Borgu, ki je prvemu javno očital, da je sprejemal denarne podpore od francoskih vlad, a da se jo na zunaj prikazoval kot demagoški buditelj francoskega nacionalizma, vlada v javnosti veliko zanimanje, ker je sodišče poklicalo na pričevanje nekaj silno uglednih osebnosti. Zaslišan je bil tudi bivši večkratni ministrski predsednik Tar-dieu, ki je sodnikom izjavil, da je dela Rocque prišel k njemu vsega 25 krat in da ga je že prvič zaprosil za denarno podporo. On, Tardieu, inu je podpora tudi redno izplačeval in jo če« nekaj fasa povišal celo na 60.000 frankov mesečno. Ima pri sebi tudi_ pisma, ki mu jih je polkovnik de la Rocqne pisal in v katerih mu izraža svojo vdanost, kakor tudi vdanost vsega svojega gibanja. V enem teh pisem ga prosi, naj mu da priliko za sestanek, da bo »sprejel od njega povelja in smernice«. Tar-dien je dejal, da se za časa svoje vlade proti do la Rocquu nima pritoževati in da mu je zvesto služil. Ko je Tardieu končal svoje pričevanje, se je vodja »Ognjenih križev« dvignil in obdolžil pričo, da je lagala. Na vprašanje, če Tardieu ve, da je tudi Laval redno podpiral tega voditelja, je Tardieu izjavil, da o tem ne sme govoriti. S tem je dela Rocque izgubil tla pod nogami in v časopisju ga sedaj že opisujejo kot »umazanega plačanca«. Njegovi ljudje, ki so se po razpustu »Ognjenih križev? zbrali v »socialni stranki«, pa ga odklanjajo. Verjetno bodo prišle na dan še druge stvari. Razstava v Parizu podaljšana Pariz, 28. oktobra. AA. (Havas) Upravni odbor pariške mednarodne razstave je danes s 17 Ho d za: „Vmešavanja tujine ne dovoljujemo!" Bratislava, 28. okt. AA. Včeraj so v Ružem-berku in Černovi slovesno proslavili 30 letnico dogodkov v Černovi. Tedaj je bilo pri neki verski slovesnosti brez povoda ubitih 15 Slovakov. Včerajšnjih proslav so se udeležili poleg zastopnikov vlade in oblasti tudi voditelji slovaških strank, med njimi tudi Andrej Illinka. Njega in predsednika Hodžo je množica najbolj pozdravljala. Na banketu v Oficirskem domu v Ružemberkii je Hodža rekel, da izvaja vlada pravično manjšinsko politiko, ki pa se bo še izpopolnila. Toda odločno odklanjamo tuje vmešavanje v to vprašanje. Ta odpor pa bo tem močnejši, čim bolj bo ves svet prepričan o pravičnosti naše politike. Mi vztrajno sodelujemo t* mir in ta vztrajnost bo tem trdovrat-nejša. čim bolj 1m> rastlo prepričanje, da je Češkoslovaška Evropi potrebna. Madžarsko darilo Hitlerju Berlin. 28. oktobra. AA. (DNB) Madžarski poslanik v Berlinu Stojanin je danes izročil voditelju rajha in kanclerju Hitlerju darilo, ki mu ga Po španskih bojiščih Salamanca, 28. okt. b. Nacionalistično poročilo je zelo kratko. Asturski miličniki se še vedno vdajajo. Najprej jih bodo odposlali v koncentracijska taborišča, potem pa 6e bodo morali vrniti na svoje dejo v tovarnah in rudokopih. Število republikanskih miličnikov, ki so se vdali nacionalističnim oblastvom v Asturiji, je 6noči doseglo 22.000. V Madridu popoln nered Po vesteh iz Madrida tam vedno bolj raste nervoznost in panika. Včerajšnje uradno demanti-ranje generala Miajc o borbah in neredih na mestnih ulicah se ne potrjuje. Stvarno jc prišlo v mestu do neredov, ko 6o nacionalistična letala vrgla na mesto na 6to tisoče letakov, v katerih javljajo, da je Gijon padel in da je sedaj na vrsti Madrid. Ce ee rne6to ne vda v najkrajšem času, se bo pričelo sistematično rušenje mesta. Med civilnim prebivalstvom se je zato pojavila zmeda in so mnogi skušali pobegniti na nacionalistično stran na onih odsekih fronte, ki so slabeje zasedeni. Prav tako jc *kušalo pobegnili nekoliko čet miličnikov v politi vojni opremi, pa so jih po kratki borbi ustavile čete mednarodne brigade. V nekaterih delih mesta je imela policija mnogo posla, da je razgnala množice meščanov, ki so zahtevale, da se boji ustavijo. Mnogo ljudi je bilo aretiranih, glavne kolovodje pa so takoj ustrelili. Oblasti so odredile evakuacijo in s silo praznile razne dele mesta, vendar s slabim uspehom, ker so se ljudje takoj zopet vračali domov. General Miaja nima na razpolago toliko vojakov, da bi mogel izvršiti evakuacijo, kakor bi bilo treba. Zato je naslal še večji nered. Mallorca — središče Francove mornarice Salamanca. 28. oktobra, c. Nocoj je bilo objavljeno, da je odslej Mallorca glavno pristanišče na cionalističnega brodovja. Nacionalistično brodovje bo s lega otoka organiziralo blokado španske obale od francoske meje do Almerije. Ker fronte na severu Španije ni več. so španske nacionalistične vojne ladje žc na poti na Mallorco. Poveljnik naci oualističnega brodovja bo admiral Fernande/. Nacionalistično brodovje šteje sadaj 35 enot. med (emi 4 križarke modernega in velikega tipa. glasovi proti 2 sklenil pariško razstavo podaljšati. Dva sta se glasovanja vzdržala. Čeprav ta sklep v podrobnostih še ni točno znan, se zdi, da bodo |>o prekinitvi nekaj mesecev med zimo razstavo na pomlad ponovno odprli, in sicer za nadaljnih 6 mesecev. Francija dela red v Maroku Pariz, 28. oktobra. TG. Vojaški poveljnik francoskega Maroka general Nogues se je končno odločil, da izvede najstrožje ukrepe proti rovarjenju nekaterih arabskih neniirnežev, ki so zadnje rase povzročili resne nemire po več maroških mestih. General Nogues je ukazal, da se vsi rovarji polove in zaprejo. Nadalje so vojaški oddelki zasedli sedeže znanih arabskih organizacij. Vojaški oddelki tujske legije so po več mestih obkolili arabske delo in jih straži jo s strojnicami. General Nogues je izdal tudi proglas na ijudstvo, v katerem pravi, da bo i vso strogostjo zatrl vse poskuse vznemirjevanja naroda. Kongres francoskih radikalov Lille, 28. okt. c. Danes je kongres radikalne stranke otvoril predsednik stranke in vojni minister Daladier. V svojem govoru je rekel, da si je Francija v notranji politiki dala režim, ki ji odgovarja in to je režim ljudske fronte. Samo ta režim lahko dvigne Francijo. Francija ostane še naprej zvesta načelom pakta Zveze narodov in zagovarja tudi načelo kolektivne varnosti. je poslal madžarski regent gosp. Horthy. To darilo je čajni servis za 48 ljudi. Servis so izdelali v madžarski državni tovarni za porcelan. Kakor je znano, je ob berlinski avtomobilski razstavi Hitler podaril regentu Horthyju avto znamke »Mercedes Beuz«. Witson umrl od zastrupi jen ja? Rim. 28. okt. A A. Štefani: »Basler Nachrichten« poroča, da je \Vilson umrl zastrupljen. Med nekim banketom so agenti velesile, ki je hotela odstraniti njegov vpliv na versajsko konferenco, vsuh v njegovo hrano strup. Ameriško poslaništvo je zbralo podatke v tej zadevi. Eden izmed sodelavcev pri zastrupljenju je bil neki inženjer kemije iz Ziiricha. O vojvodu Windsorskem preveč pišejo pišejo, da je vojvoda Wiudsorski v Parizu vložil protest, da francoski listi toliko pišejo o njem, posebno pa o njegovih potovanjih v Nemčiji, in da je njegovo potovanje v Nemčiji bilo tudi političnega pomena. »Te trditve so čisto brez podlage in prinašajo meni in vojvodinji same sitnosti. Sedaj rečem, da niti moja pretekla in bodoča potovanja ne bodo imela nobenega političnega pomena. Ves svet pozna dogodke v decembru lanskega leta in zakaj sem sprejel svoj končni sklep. Sedaj sem ozenjen in srečen, toda jaz in moja žena ne želiva ziveh v lenobi in zato zbirava podatke, kako bi z nabranimi izkustvi lahko pomagala pri reševanju življenjskih vprašanj, ki zanimajo ves svet.« vvindsorska dvojica odpotuje v Newyork 6. novembra. Drobne vesti Varšava, 28. okt. AA. DNB. Avstrijski državni tajnik schmidt sc je preteklo noč odpeljal v družbi grofa Szumbiika in avstrijskega poslanika v Krakov. t red odhodom je imel daljši razgovor s poljskim zunanjim ministrom Beckom. Uradno poročilo pravi, da je ta razgovor potekel v kar najbolj prijateljskem duhu in da se je nanašal na jjoljsko-avstrijsko razmerje in na vprašanje splošne politike, ki se tiče obeh držav. Buenos Airos, 28. okt. AA. Havas. Izredno sodisce je danes razglasilo ol>sodbo proli 75 osebam zaradi komunistične propagande. Obtoženci so obsojeni na ječo od pet do osem let Berlin, 28. okt. AA. DNB. Iz Moskve poročajo, da so včeraj v Hoslovu izrekli 22 smrtnih obsodb. V Beljansku so obsodili na smrt 6 oseb, ker so škodljive sedanjemu režimu. V Arhangelsku so bile obsojene na smrt štiri osebo. Več smrtnih obsodb je bilo sc izrečenih v raznih mestih Bele Rusije. Obtožili so jih sabotaže in protirevolucio-narnc propagando. Češkoslovaški praznik v Belgradu Belgrad, 28. okt. m. Danca je ludi prestolnica slovesno proslavila čsl. državni praznik. V teku dneva je sprejemal čestitke m čsl. poslaništvu poslanik dr. Girsa. Zveitr bo v okviru proslav čsl. narodnega praznika velik koncert slovaške filharmonije. Osi. kolonija je imela večjo proslavo že na predvečer državnega praznika v češkoslovaškem domu. Profesorji pri prosvetnem ministru Belgrad, 28. oktobra, AA. Prosvetni minister Dimitrij Magaraševič je sinoči ob 6,30 sprejel v kabinetu prosvetnega ministrstva upravo Jugoslovanskega profesorskega društva s podpredsednikom Marinkovičero in podpredsednico Boškovičevo na čelu. Zastopniki Jugoslovanskega profesorskega društva so izročili prosvetnemu ministru spomenico v zvezi z novim zakonom o srednjih šolah. Spomenica navaja stvari, ki bi po sodbi društva morale priti v novi zakon o srednješolskem pouku in poudarja potrebo po normalnem napredovanju srednješolskih profesorjev. Minister Magaraševič je dal krajšo izjavo o vprašanjih, ki jih navaja spomenica Jugoslovan, profesorskega društva. Iz ministrove razlage so člani glavne uprave dobili vtis, da bo v kratkem ustreženo raznim željam srednješolskih profesorjev in da ima minister dobro voljo, da profesorjem ugodi. Jugoslovanski olimpijski odbor Belgrad, 28 oktobra. AA, Z razveljavljenjem občnega zbora Jugoslovanskega olimpijskega odbora z dne 24. oktobra 1936 v Zagrebu je Jugoslovanski olimpijski odbor prenehal delovati in tako je šlo leto dni v izgubo pri pripravah jugoslovanskih športnikov za 12. olimpijado. Da začasno reši krizo jugoslovanskega olimpijstva, je minister za telesno vzgojo izdal danes odlok, ki omogoča, da lahko Jugoslovanski olimpijski odbor takoj nadaljuje svoje delovanje. Novi francoski poslanik Belgrad, 28. okt. m. Jutri prispe z ekspresnim vlakom v Belgrad novi francoski poslanik Brigere. Na železniški postaji mu pripravlja tukajšnja francoska kolonija prisrčen sprejem. V imenu predsednika vlade ga bo na postaji pozdravil šel protokola zunanjega ministrstva. Banovinski uslužbenci Belgrad. 28. oktobra, m. V okviru proslav kumanovske bitke, ki se bodo pričele te dni v Skop-lju, bo tudi kongres delegatov Društva banovin-skeh uslužbencev iz. vseh banovin. Na dnevnem redu bo poživitev delovanja tega društvu, ki bo imelo predvsem namen, da prične z delom za službeno pragmatiko za banovinsko uslužbenstvo. Kongres se bo nadalje bavil z bolniškim in pokojninskim zavarovanjem. Razpravljali bodo tudi o vprašanju regulacije uradnih prejemkov 8 posebnim ozirom na doklade za žene in otroke. Govorili bodo tudi o tem, da se banovinski cestarji pritegnejo v strokovno društvo in da se tudi njim primerno zvišajo uradni prejemki, ki so jim bili od leta 1931 znižani za 15%. Slovensko banovinsko uslužbenstvo zastopa višji računski inšpektor Jože_ Pire, predsednik Društva banovinskih uslužbencev, ki je danes v raznih resorih posredoval tudi v zadevi ureditve službenih razmer banovinskih uslužbencev in cestarjev dravske banovine. Razpisano mesto zdravnika Razpisano je mesto šefa dermatološkega-vcne-rološkega oddelka banovinske bolnišnice v Mariboru, odnosno vršilca dolžnosti šefa oddelka. Prosilci morajo imeti pogoje po § 20. zakona o bolnišnicah za šefa oddelka, primarija ali vsaj za asistenta. Prošnje naj se vlože pri kraljevski ban-ski upravi dravske banovine v Ljubljani do 10. novembra 1937. Dovolj udeležencev leča,a za vlakovodje Belgrad, 28. oktobra. AA. Glavno ravnateljstvo državnih železnic sporoča, da ne sprejema več prošenj za tečaj vlakovodij, ker je izbira in eprejem kandidatov že končan in se je tečaj žc začel. Belgrajske vesti Belgrad, 28. okt. m. Slovenska umetnika Franc G o r š e in Tine Kos, ki sta dobila pri natečaju okrasitve skupščinsko notranjosti z umetniškimi kipi in slikami večja naročila, sta pripeljala svoje umetniške izdelke v Belgrad ter sta jih postavila na dolečene prostore. Kosov Kocelj je postavljen v veliki avli, Gonšetova kipa Poljedelstvo in Industrija pa v veliki sprejemni dvorani. Osebne ves O Belgrad, 28. oktobra, ni. V ljubljanskem gledališču jo napredoval za upravnika III./l Oton Zupančič, dosedanji upravnik III./l. Na rudarskem glavarstvu v Ljubljani je napredoval za višjega rudarskega pristava VIL skupine ing. Lojze Zupančič, rudarski pristav VIII. skup. Upokojena sta Franjo MaSera, profesor L realne gimnazije v Ljubljani in Alfonz V a les, profesor na klasični gimnaziji v Mariboru. Napredovali so: za poštnobranilnično uradnico VIII. skup. Milena M a t j a n pri podružnici Pil v Ljubljani, za računovodjo VIII. skup. pri podružnici PH v Ljubljani Daniel Ambrožič in Anica Pore k ar, ža računovodjo IX. skup. Berta Valand, Iva Gruden, Vera Habe pri podružnici PH v Ljubljani. Samomor v jeinišnici Ljubljana, 28. oktobra. Danes okrog 13 je bila obveščena uprava policije, da se jo v zaporih okrožnega sodišča obesil kaznjenec. Na lice mesta se jo podala policijska komisija, dr. Lužar in dežurni uradnik Kette, ki je ugotovila, da jo nastopila smrt v celici št. 1.11 radi obešenja. Obesil se je kleparski pomočnik Marjan Ščukat, rojen 8. septembra 1913 v Trstu, samski. Ščukat je 27. t. m. prestal dvomesečno zaporno kazen, prišla pa je nova prijava tatvine nekega kolesa iu so osumljenega Ščukata kar obdržali v zaporu. To ga jo tako dirnilo, da se je obesil in sicer s hlačnim pasom na cev centralno kurjave. Truplo pokojnika je bilo prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištolu. Zborovanje Kmetijske zbornice Ljubljana, 28. oktobra. Danes ob 10 dopoldne je bila v dvorani mestnega magistrata druga seja novoustanovljene in novoizvoljene Kmetijske zbornice za našo banovino. Seje so se udeležili prav vsi svetniki zbornice razen enega, gospoda bana in bansko upravo je zastopal g. dr. Dolinar. Sejo je vodil predsednik g. Martin Steblovnik, ki je pojasnil, da je bil poslan osnutek pravil oziroma statutov Kmetijske zbornice vsem svetnikom v pregled. Mnogi 6vetniki so poslali razne spreminjevalne predloge. Dr. Lavrič je nato tolmačil obsežna pravila, ki 6o bila vsa soglasno sprejeta. Le v posameznih točkah so nekateri svetniki želeli spremembe. Obširna pravila določajo predvsem, da je področje Kmetijske zbornice dravska banovina, osnovni jezik zbornice slovenski, zbornica javnopravna ustanova, ki se bo upravljala po načelih samouprave. Naloge zbornice bodo: proučevati kmetijska vprašanja, dajati nasvete oblastem in posameznikom, sodelovati pri zakonskih načrtih, zbirati statistične in druge podatke, ustanavljati in sodelovati pri ruaznih kmetijskih napravah, oddajati svetovalna mnenja, prirejati ankete kmetovalcev, sodelovati z drugimi zbornicami. Člani zbornice so posestniki kmetijskih in gozdnih posestev, dalje pa zakupniki in uživalci teh posestev, če se 6ami prijavijo. Važne so zlasti določbe, po katerih se osnujejo pri Kmetijski zbornici stalni odbori, in sicer za polje- delstvo, vrtnarstvo in sadjarstvo, za živinorejo, pašništvo, mlekarstvo, higieno živine, za gozdarstvo, za vinogradništvo, za kmetijsko trgovinsko politiko, za pravna, finančna, davčna, carinska in prometna vprašanja, za kmetijsko organizacijo, zadružništvo, kmetijsko vzgajanje in vaško higieno. Osnuje se zbornični urad, ki ga vodi glavni tajnik. Konceptni uradniki bodo morali imeti fakultetno izobrazijo, bodisi pravno, bodisi strokovno. Pri vseh mestih, ki jih bo zbornica oddajala, bodo imeli prednost otroci kmetskega stanu. Zbornica mora imeti plenarne seje najmanj štirikrat na leto. Mandat zborniških svetnikov traja šest let, vendar pa jih je po treh letih polovica izžrebana ter bodo razpisane za to polovico nove volitve. Dohodki zbornice bodo dohodki lastne imovine, dohodki lastnih naprav, dohodki od zborničnih pristojbin ter drugi dohodki. Zbornica more predpisati doklado na dohodek od zemljišč svojih članov, odnosno na pridobnino. Do-klada ne sme znašati več kot 5%. Proračun mora odobriti zbornični svet in pa ban. Enako tudi prekoračenje proračuna. Predsedstvo ima pravico vir-miranja. Ko so bila pravila sprejeta, je predsednik go-sj>od Steblovnik sporočil, da je gospod ban obljubil zaradi hitrejšega poslovanja, da bo pravila takoj odobril. Pravila bodo tiskana. Predsednik je nato zaključil sejo ter odredil novo sejo za jutri ob 10. Na dnevnem redu bo konstituiranje odborov in, ako bo čas dopuščal, tudi obravnava o proračunu. Največja koncertna dvorana na Balkanu Sofija, sredi oktobra 1937. Bolgarsko zavarovalstvo, organizirano na zadružni podlagi, se je v zadnjih treh desetletjih tako zelo razvilo, da je na primer samo največja liolgarska zadružna zavarovalnica, činovničesko zastrahovatelno družestvo v Sofiji, tretja najjačja zadružna zavarovalnica na svetu in prav za prav le ameriško zadružno zavarovalstvo znatno predli jači pred njo. Ako pa vzamemo v poštev veliko število prebivalstva Bolgarije (6 milijonov) s številom prebivalstva dežel, koder se je razvilo za-družniško zavarovalstvo, je Bolgarija brez dvoma dežela, ki je na zadružništvu sloneče zavarovalstvo najlepše in najuspešnejše razvila. činovničesko zastrahovatelno družestvo ima v življenju že eno milijardo 500 milijonov levov (750 milijonov din) zavarovanega kapitala, matematične rezerve znašajo že skoraj 500 milijonov levov (250 milijonov din). Zadnja leta je činovničesko zgradilo v Sofiji ogromen hotel »B'lgaria« z vso sodobno udobnostjo, kakor jo najdemo v novih hotelih le v največjih evropskih in ameriških mestih. Restavracija z izbranimi jedilniki vseh kuhinj, domačnostim dvorana za pivo, lepa kavama, slaščičarna, vse je smotrno razporejeno v zgradbi. Hotel ima 200 postelj, opremljen je kar najbolj razkošno. V vseh sobah je topla in mrzla voda, skoraj vsaka soba ima lastno kopalnico ali pa vsaj prho. V hallu in po hodnikih vidiš krasne bolgarske preproge ogromnih razmerij. Luči, signalne naprave, ogrevanje in ohlajevanje, telefon, radio,v vse je urejeno ob upoštevanju najnovejših tehničnih izumov, zato zares prav ničesar ne pogrešaš. Najlepši in najmodernejši del nove zgradbe, ki leži na površini 2000 m» sredi mesta tik za carskim dvorcem, pa je koncertna dvorana, ki se lahko kosa z vsako koncertno dvorano svetovnih mest. Ako je cel hotel postavljen na bazo rentabilnosti vloženega kapitala (stal je nekaj manj kot 100 milijonov levov, t. j. 50 milijonov dinarjev), je koncertna dvorana izvzeta iz tega računa m namenjena bolgarski kulturi, zlasti še glasbeni tvornosti, kakor je poudaril bivši ministrski predsednik Cankov, ki je obenem predsednik Činov-ničeske, ob otvoritvi dvorane na slavnostnem koncertu v soboto 9. oktobra. Dvorana je široka 18 m, dolga 45 m ter ima 1420 sedežev. Sofija ima štiri gledališke in koncertne dvorane. Največja je dvorana Narodnega gledališča, ki pa zmore ie 1200 mest. Na pozornici nove dvorane v hotelu »Blgaria« je prostor za 100 članov orkestra in 200 pevcev. V parterju je 900 sedežev, vsi so krasno tapecirani; s pomočjo jx>-sebnih priprav pa jih je mogoče v najkrajšem času pogrezniti v kletni prostor zgradbe ter prirediti dvorano za plese, zborovanja in podobno. Pri konstrukciji dvorane se je polagala važnost zlasti na njen glavni namen, to je na akustiko. Zgradba je železnobetonska, vsa dvorana pa je obložena s posebnim lesom, uvoženim iz severne Evrope. Med steno in oblogo je zaradi smotrne sozvočnosti prazen 5 cm prostor. Lesena obloga je pritrjena na steno z železom, ki je vse ovito v vato, da se preprečijo interferenčni sozvoki. Pri določanju razmerij dvorane, razporeditvi prostorov in notranji opremi so se upoštevala dognanja Herzovega instituta za akustiko na berlinski politehniki. ,x Pri opremi zgradbe in dvorane niso prav me gledali na stroške, ampak predvsem na smotrno zgradbo in na zunanji efekt celotne naprave. — Tako se je za kamnitno oblogo predprostorov uj>o-rabil italijanski in severnoafriški marmor, les je deloma iz Kanade, deloma iz severne Evrope; razsvetljava dvorane je do razkošnosti bogata; ventilacija je tako dobro izvedena, da je v dvorani kljub velikim množicam ljudi zrak vedno prijetno svež; dvorana se avtomatično ogreva in ohlaja na 22° C; galerije in balkoni so razporejeni tako, da je z vsakega mesta možen miren pogled na pozornico. V dvorani so nameščene krasne orgle tvor-nice Zauer iz Frankfurta na Odri. Orgle imajo 4 manuale in pedal ter obsegajo 72 registrov. Vsega skupaj imajo 4892 piščali, katerih največje so nameščene v stropni konstrukciji dvorane. Dvorana je bila otvorjena 9. oktobra s slavnostnim koncertom, na katerem so sodelovali profesor Jožef Bonnet iz Pariza na orglah, zbori Narodne opere, »Rodna pesen« in moški zbor jGu-sla« iz Sofije ter več solislov. Dirigiral je profesor Canko Cankov. V prvem delu so bile na programu klasične skladbe za orgle (Bach, Schu-mann, Bossi) ter zbor z orglami (odlomki iz Ilan-dlovega oratorija »Mesija«). V drugem delu pa se je prvič izvajala skladba Panče Vladigerova za klavir in orkester; skladbo je na klavirju izvajal skladatelj sam ob spremljevanju orkestra Državne filharmonije. Višek prireditve pa je bila koncertna uvertura slepega bolgarskega skladatelja Petka Stainova »Balkan«. Celotni koncert je bil na višku tako po svoji programski izvedbi, kakor tudi po udeležbi naj-odličnejših zastopnikov bolgarskega javnega življenja in povabljenih gostov iz inozemstva. Ivan Martelanc. Prof. Ivan Mercina Ob biserni poroki V četrtek, 21. oktobra sta v Gorici na tihem obhajala biserno poroko g. svetnik Ivan Mercina, profesor v p. v Gorici in soproga gospa Terezija, rojena Kolarič, oba v 87. letu. Pred 60 leti ju je poročil v Sovodnjah pri Gorici ženinov stric, vikar Jurij Mercina Jubilanta moramo prištevati med kulturne delavce na Goriškem. 43 let je bil učitelj oziroma voditelj na deški vadnici. Obenem je poučeval na učiteljišču petje in klavir, več let tudi druge predmete. Razen tega je učil petje v malem semenišču, na realki, na gimnaziji in je bil 25 let pevovodja v »Čitalnici«. Izdal je pesmarico za šolarje 6 126 napevi, med katerimi je 89 njegovih. Posebne zasluge si je pridobil slavljenec za zvono-slovje. V tem je naš prvi strokovnjak. Pisal je o tem nebroj člankov v razne liste, — še letos, — pisal nešteta pisma in dajal osebno nasvete. Njegov sloves je segal preko mej. Izdal je »Zvonoznanstvo« in »Slovenskega pritrkovalca«. Knezoškof dr. Sedej ga je imenoval za kolavdatorja zvonov v nadškofiji. 60 let mu zvesto 6toji ob strani kot požrtvovalna žena in dobra mati, njegova blaga gospa soproga, ki je znana, da ima za uboge usmiljeno srce in dobre roke. — Rojstna fara Goče nad Vipavo ni smela prezreti tega tako redkega jubileja svojega odličnega rojaka in dobrotnika, ki nima samo izrednih zaslug za njene zvonove, ampak je še drugače pokazal dobrotno roko za rojstno župnijo. Zato so mu na predvečer krasni goški zvonovi in sosedni na Erzelju peli čast in zahvalo kot prvobranitelju lepih zvonov. Zvonili so goški — zvonilci — umetniki — eno uro poleg starih melodij tudi melodije, ki jih je zložil g. jubilant. V četrtek ob 6. je bila ob obilni udeležbi faranov zahvalna služba božja, med katero je domači zbor krasno pel. Župnik je imel govor, v katerem je orisal odličnega rojaka. Ob tričetrt na 6 so mogočni zvonovi vabili farane k redki slovesnosti, po melodiji zloženi od slavljen-ca. Vsemogočni Bog naj ohrani njega in njegovo zvesto družico v čvrstem zdravju do skrajnih mej življenjal Legija koroških borcev V obmejni Mežici je bil te dni ustanovni občni zbor krajevne organizacije Legije koroških borcev. Tega važnega zbora 60 6e udeležili polnoštevilno vsi nekdanji borci iz Mežice in Črne. Zbor je potekel v znamenju prisrčnega tovarištva med nekdanjimi vojnimi tovariši, ki so z velikim zanimanjem sledili poročilu poverjenika Legije, ki jim je orisal vsa pripravljalna dela za ustanovitev krajevne postojanke. Glavno poročilo je podal podpredsednik Legije tov. Marušič iz Ljubljane. Po vsestranskem razgovoru o perečih zadevah, ki se ne tičejo samo naše organizacije, ampak vsega našega naroda, so izvolili odbor s tov. I. Veselkom na čelu. Z željo, da bi započeto delo rodilo tudi lepe uspehe, je bil zbor zaključen. Isti dan je bil članski sestanek bivših borcev za našo severno mejo v Polhovem Gradcu, kateremu je prisostvovala delegacija glav. odbora iz Ljubljane. Na sestanku je poročal o namenu Legije njen podpredsednik Šefman, nakar so poročali še ostali člani glavnega odbora. Sestanka 6e je udeležilo lepo število bivših borcev, ki so pripravljeni, da ustanove tudi v Polhovem Gradcu močno postojanko Legije, V nedeljo, dne 31. oktobra pa bo v Slovenj-gradcu ustanovni občni zbor Legije koroških borcev, krajevne organizacije 6 sedežem v Slovenj-gradcu. Zbor bo ob 14. v prostorih Narodnega doma. Vabimo prav lepo, da se V6i nekdanji borci naše severne meje udeleže tega zbora. Smrtna nesreča vzornega moža Poljane, 27. oktobra. Danes mo položili k zadnjemu počitku tukajšnjega posestnika Franca Varla. V pjonedeljek, kakor je »Slovenec« že poročal, ga je ob pol 2 pojx>l-dne sredi Visoškega klanca do smrti povozil avtobus, ko se je Vari vračal s kolesom iz Škofje Loke. Nesrečo si razlagamo na ta način: Vozil je s kolesom jk) levi polovici ceste. Ko pa je zaslišal, da prihaja za njim avto, je krenil na pravilno desno stran; toda bilo je že prejiozno. Avtobus ga je očividno hotel prehiteti na desni strani in tako se je zgodilo, da je bil povožen v desnem cestnem jarku. Na nikogar ne zvračamo krivde. Oba sla hotela, da se nesreči izogneta, pa se je kljub temu zgodila. Sicer pa ima zadevo oblast, ki se je o nesreči na licu mesta informirala in bo še priče zaslišala. Rajni Franc Vari je bil delaven in zelo sjx>so-ben član sedanje občinske uprave. Bil je neumorno skrben za svojo družino, pa tudi jrožrtvovalen za skupne, občinske zadeve. Na dan občinskih volitev letos, dne 6. junija, je šel na volišče za našo častno zmago, čeprav ga je tiste dni bolečina v kolenu hudo ovirala, da sicer ni mogel noge rabiti. Bil je izredno sjx>soben in delaven član našega gledališkega odra in vselej 6ino občudovali njegov igralski talent. Kakor v slovo nam je pri zadnji naši prireditvi »Gobavi vitez« jx>dal vlogo duhovnega očeta in vzgojitelja o. Leopolda tako doživeto in prepričano, da smo kar uživali lepoto žive vere in iskrene bogoudanosti. In ko smo govorili o potrebi novega Prosvetnega doma, je bila njegova bodrilna beseda: »Pogumno je treba začeti in ne odnehati, pa bomo imeli doin brez posebnih težav.« Predvsem pa je bil dober družinski oče. Sam skromen pa delaven kot čebelica, da bo le družina srečna in preskrbljena. Kjer je Vari prijel za delo, se je fioznalo za dva. Vedno moder in previden, pa vedrega čela. S šaljivo kroparsko besedo (rodil se je v Kropi leta 1885) i ns svojo vdanostjo v božjo voljo, je znal prenesti tudi žalitev in nezgodo. Zato pa smo ga tem bolj spoštovali in ljubili, čim bolj smo ga poznali. In ko 6mo ga spremili na zadnji poti, se jo ob odprtem grobu poslovil od njega v imenu občine naš župan g. Ivan Debeljak ob navzočnosti občinskega odbora, pa tudi gosjx>d župnik kot predsednik Prosvetnega društva. Združeni moški zbor našega in tratarskega Prosvetnega društva pa mu je zapel tri žalostinkc. Bog naj tolaži njegovo žalostno družino, nam pa jx>maga pri odgovornem delu za občino in pro-sveto. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. K. Škul j : Župniku A. Medvedu v spomin Močno je udaril Tvoj mrtvaški zvon, da se je vest o Tvojem slovesu od nas tako hitro raznesla in potrla toliko src! Že 10 let je minilo, kar si zapustil Kostel in vendar je ljudstvo te dni tako žalovalo, kot da si bil do zadnjega med njim! Ko si šel zdrav od njih, niso mogli Kostevci verjeti, da je žal le resnica, česar niso mogli doumetij niso mogli verjeti. Tako se naveže slovensko ljudstvo na svojega duhovnika, tako se zraste ž njim, da je ločitev skoraj nekaj neverjetnega. Znal si pač pritegniti obkolpske pokrajine nase kot malokdo pred Teboj in nikdo ne doslej za Teboj. Nisi ljudstvu bil le duhovnik v cerkvi, marveč domač prijatelj povsod. Ljudje so imeli v Tebi, svojem župniku, modrega svetovalca v vseh zadevah, ne izvzemsi zdravstvenih zase in celo za družino, saj študij roz mu je odpiral vpogled tudi v njihovo zdravilno moč. Kako se je znal vživeti v milje Banjca-kros-njarja, s katerimi je bil ozko zvezan, tudi ko so bili po Češkem in drugih državah. »Banjski ga-sput« je bil med prvimi, ko so se ti poslavljali, med prvimi, ko so se vračali domov. Njegova skrb zanje jih ni pustila brez pisma in pozdravov. In kako ne! Z vsakim prijazen, postrežljiv in uslužen kot lastni oče mnogokrat ne! Včasih se je kak Banje vrnil s sorodstvom domov — ni vedel kam, pa je vsej družbi za prvo silo gospod župnik postlal v župnišču. Na Krkovem si je pri Martinu nabral eio nemško- kočevskih naselbinah od Dolgo vasi do Mrave, zato govore Kostevci (nazvani po znanem gradu Kostel ob Kolpi), da gredo na »Kranjsko«, če jih ne6e pot v Ribnico. Gospod župnik Medved je sprejemal take »Kranjce« še s posebno slovesnostjo, da je tudi na ta način utrjeval domačo kostevsko »avtonomijo«! Kot svojega so Te, gospod župnik, imeli Kostevci, živeči na tej revni zemlji, ki je tako siromašna, da je v vsej župniji komaj eden, ki se s kmetijo vsaj v malem preživljati more, pa je toliko bolj bogata na ljubezni in vdanosti! Kot je šentjurski zvon trgal srca njegovih sedanjih župljanov. tako se je iz banjskega stolpa zgrinjal črni pajčo-lan in ovil v globoko žalost njegovo nekdanjo Ban jo loko I Rad bi Ti bil stresel v Tvojo jamo vsaj pest banjaloške prsti, da bi Te tudi ta jiovžila, kot si eo tudi Ti 22 let duhovno in telesno v trudu in večkrat v zapuščenosti povživa! za kostevsko zemljo in nje rod! Pa naj Te toli bolj njihove duše prijKiročajo Vsegamogočneniu za večno plačilo. Mehak, ljubezniv — pa vendar tudi krepak, ne-izprosen Slovenec si bil — kako nam je žal za Te! netpecnw>4 inzvl-Sati hotni Kak ^vahila/, kdaj pijk GkezpMjojao ^KflVOHAU | f Dr. Franci Verbic | Ljubljana, 28. oktobra. Najmlajša zdravniška generacija pri nas nima sreče. Poleg tega, da se tiori s hudimi težavami za svoj obstoj, kosi tudi smrt neusmiljeno jx> njenih vrstah. Tako je zatis-nil za vedno oči danes ob jk)1 5 zjutraj mladi zdravnik dr. Franci V e r b i c, ki je služboval poldrugo leto v celjski bolnišnici. Pokojnik je bil [»o rodu Ljubljančan, sin umrlega profesorja Franca Verbica. Z bratom Pavlom sta izgubila starše že v zgodnji mladosti ter se oba s pridnim študijem in s pomočjo očetovih prijateljev posvetila akademskim poklicem. Po dokončani gimnaziji v Ljubljani, kjer jo zaključil svoj študij z odličnim usfiehoni, se je vpisal j>okojni Franci leta 1928 na medicinsko fakulteto v Ljubljani. Za tem je študiral en semester na Dunaju, svoje medicinske študijo j)a jo zaključil na medicinski fakulteti v Gradcu, kjer je prejel doktorsko diplomo. Že v gimnaziji je bil Franci ves čas priden sodelavec v naših katoliških dijaških organizacijah, za časa akademskega študija pa je bil član in tudi funkcionar akademskega društva »Danice«, sedaj pa član katoliškega akademskega starešinstva. Po dokončanih študijah, ki jih jo dovršil v najkrajšem času, jo odslužil kadr-ski rok in nato volontiral eno leto v ljubljanski bolnišnici. Pred poldrugim letom je dobi 1 službo v celjski bolnišnici, odkoder ga jo zahrbtna bolezen jjotegnila v prerani grob. Pokojni Franci je bil vsem svojim številnim prijateljem in sošolcem drag kot dober tovariš in zvest prijatelj. Njegova dobrosrčna nrav si je osvojila vsakogar, ki je bil z njim v družbi. Za časa študija v tujini je kot dober pevec vedno držal skupaj družbo slovenskih akademikov. Mnogi se ga sfioininjajo kot požrtvovalnega prijatelja, ki je marsikomu od tovarišev priskočil na pomoč. Poleg strokovnega študija, kateremu je f>osvetil vse svojo moči, in poklica, ob katerem 6e je takorekoč izčrpal, ni poznal druge zabave kakor gore. Naše planine so mu bile edino razvedrilo za časa študija in tudi sedaj. V jirejšnjih letih je preplezal marsikatero steno in celo nekaj prvenstvenih tur je napravil s svojo plezalsko tovarišijo. Kljub temu, da je že v štiriindvajsetem letu postal zdravnik, jo gledal v svojem fioklicu odgovorno služIlo, katere ni izvrševai le kot službeno dolžnost, ampak kot odgovornosti |x>lno žrtvovanje v dobro bližnjega. Ta njegova požrtvovalnost in nesebična ljubezen do bolnikov je najbrž tudi vzrok njegove prerane smrti. Že pred tremi tedni je zbolel in vročina ga je opozarjala na to, da bolezen ni lahka. Kljub temu je vztrajal na svojem oddelku v celjski bolnišnici, kjer je trenutno primanjkovalo zdravnikov. Tako je vlekel deset dni in upal, da bo bolezen prestal. Vendar se mu je stanje slabšalo in s skrajnim naporom volje je ostal pokoncu. Zadnjo noč, preden je obležal, jo opravil dolgotrajno in mučno operacijo, ki 6e jo vlekla do ranega jutra. Z 38° vročine je slopil k operacijski mizi, od katere se je zgrudil s 40" vročine v jx>-steljo. Ker ni bilo mogoče ugotoviti bolezni, ki ga je tako hudo napadla, so ga prepeljali v Leonišče v Ljubljano, kjer je še ležal dober teden dni. Njegovo stanje se je slabšalo iz dneva v dan in |>o težkem trpljenju je, previden s tolažili svete vere, davi v Bogu zaspal. Mladi žrtvi zdravniškega poklica, ki je s 27 leti omahnila v grob, ohranimo najlepši spomin in molimo za pokoj njegove duše. Vsem pa, ki jih je smrt dragega Francita hudo zadela, naše iskreno sožalje. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto ob pol 3 pojtoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na [k>koj>ališče k Sv. Križu. — Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. ako jo jemlje vsak dan v manjši množini Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, pri jetno, naglo in zanesljivo. Ogl. res. 8. br. 80474/3S. Propaganda za nemške čipke Nemški časopisi razvijajo v zadnjem času zelo živahno propagando za nemške čipke in javnost zelo podpira lo akcijo. Največjo propagando pa dela modni časopis »Frauenfleiss«, ki je prinesel tudi že vzorce naših del. Ker pa je članek v zadnji številki omenjenega lista tudi zelo važen za naše razmere, naj ga objavimo še mi. »K dolžnosb povzdiga in napredka nemške delavnosti spadajo pred vsem ročno kleklane čij>ke iz Rudogorja in Bavarskega lesa. Tovarnarji, ki imajo dosti zanimanja za obstoj kleklarskega domačega obrta, pošiljajo že davno naročila marljivim čipkaricam v oddaljene vasi. Samo na la način je bilo mogoče ohraniti to lepo umetnost v korist ljudstva tudi v najtežjih časih. Danes so na trgu najmodernejše čipke, ovratniki, veliki in mali tableti v neprebranih cenah. Sicer se že desetletja izdelujejo v velikih množinah strojne čipke, vendar moramo posvetiti mnogo več zanimanja ročno kleklanim čipkam. Pri izbiri nam bo v pomoč zaščitni znak kleklanih izdelkov, izdan od nemškega zaščitnega urada. Pri vsem nakupu potrjuje zaščitni znak jiristnost ročnega izdelka. Posebno praktični so nakupi kleklanih izdelkov za božič. Ali ne dobi kleklana čipka z zaščitnim znakom kot darilo dvojno vrednost? V kratkem bodo razstavile prodajalne za božični nakup čipko z zaščitnim znakom. Treba je pazili pri nakupu in vprašati po izdelku z zaščitnim znakom.« K temu pripominjamo, da je tudi pri nas že od spomladi vpeljan, zaščitna znamka za kvalitetno ročno delo na Državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani. Znamka je najboljši dokaz za kvalitetno delo in prvovrsten material Zato naj ho tudi pri nas zahteva izdelke z zaščitnim znakom. Prav tako je sedaj skrajni čas za božična naročila. Če že posnemamo Nemčijo v marsičem, jo posnemajmo še pri propagandi in nakupu domačih izdelkov. Drobne domače Oglase za nedeljsko izdajo „Slovenca" ki je obenem prazniška z zelo pomnoženo naklado, sprejemamo še do sobote zjutraj. Posebno nujne objave in osmrtnice pa moremo sprejeti še do 5. ure zvečer. Koledar Petek, 29. oktobra: Narcis, škof; Ida, devica; Donat, spoznavaleo. Novi grobovi ■f" V Trstu je umrla v 74. letu starosti gospa Virginija Furlan roj. Šivic, vdova po višjem računskem svetniku. Pokopali so jo v Trstu. + V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Franja Fajdiga, stara 76 let. Pokopali jo bodo v petek ob 2 popoldne. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesli — Pedagoški glasbeni izpit je na zagrebški glasbeni akademiji opravila z odličnim uspehom gdčna. Majda Lovšetova, hčerka prof. Antona in dobroznane naše pevke Pavle Lovšetove iz Ljubljane. Mlada pevka, ki je za časa svojega študija v Zagrebu večkrat z najlepšim uspehom nastopala na koncertu, kakor v operi in radiu, je prva Slovenka, ki je na naši najvišji glasbeni šoli tako odlično absolvirala umetniški in pedagoški oddelek. Iz poštne službe. Namesto umrlega g. dr. Lamuta je imenovan za šefa splošnega odseka pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani svetnik g. J. Štukelj. Pravilno nego Kože mmiB Vam pokaže brezplačno 2., 3. in 4. novembra H asistentka E/ise Bock, London. H Prijave v Parfumeriji „ Venus", Ljubljana. H Cene Bock preparatov globoko znižane! h — Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje mesto izredne profesure za predmet: "Tehnična dinamika kaloričnih in drugih strojev« na tehniški fakulteti. Prošnje je vložiti najkasneje do 9. decembra 1.1. na rektoratu gornje univerze. — Slovenska šolska matica vabi svoje člane in druge interesente, da se naroče na knjige, ki izidejo za 1. 1937. Matica bo izdala kot običajno Pedagoški Zbornik, ki bo prinesel bogato, obsežno in aktualno gradivo. Zbornik ne bo zanimal samo praktičnega učitelja, temveč vsakogar, ki ima smisel za pedagoška vprašanja naše dobe. Kot druga knjiga izide nadaljevanje Geografije Evrope, ki jo bo napisal docent dr. Valter Bohinec, znani geografski strokovnjak in pisec srednješolskih geografskih knjig. Ta knjiga preteklo leto ni izšla, ker je bil avtor prezaposlen. — Kot tretja knjiga pa izide II. zvezek »Pedagoškega priročnika':. Mešč. šol. učitelj g. Albert Žerjav bo napisal zelo temeljito »Metodiko zgodovinskega pouka«. Knjiga temelji na najnovejših mladinoslov-nih in pedagoških spoznanjih. Ker je pedagoško usmerjenemu in ustvarjajočemu človeku nemogoče živeti brez dobre pedagoške literature, zato je odbor Slov. Šol. Matice prepričan, da bodo naročili te knjige vsi, ki jim je pri srcu slovensko pedagoško snovanje. V upanju, da se bo število naročnikov dvignilo, je pripravil odbor še eventualno četrto knjigo, ki bi jo napisal g. Drago Cvetko, in sicer: »Problem občne muzikalne vzgoje*. Ta knjiga bi izšla samo pori pogojem, da dosežemo čez 2500 naročnikov. Gg. učitelji in učiteljice naj se naročijo kot do sedaj pri gg. poverjenikih SŠM, drugi pa naj pošljejo naročila na naslov: Slovenska Šolska Matica, Ljubljana, Komenskega ulica (šola na Ledini). Naročnina znaša 30 din na leto, kar je za tri od nosno štiri obsežne knjige zelo nizka vsota. Ker bi odbor rad izdal knjige do Božiča, naj se naročniki javijo vsaj do konra novembra. — Odbor SŠM. Ne zamudite si preskrbeti Lutz-peči, tovarna Ljubljana VII. — Letni semenj v Kranju. Prihodnji torek bi moral biti v Kranju letni semenj. Ker pa je tega dne praznik vernih duš, bo v smislu določil tržnega reda semenj šele prihodnji ponedeljek, to je 8. novembra 1937, na kar se zlasti opozarjajo '.uji sejmarji in okoličani. Pač pa je na vernih duš dan navaden tržni dan. — S samokresom ga je ustrelil v usta! Na Sladki gori pri Šmarju pri Jelšah se je zgodila strašna nesreča. V torek zvečer so šli vasovat Irije fantje v Sotesko. Med njimi je bil tudi 26 letni posestnik Vodušek. Ko so prišli k oknu in klicali dekle, jo nenadoma ustrelil neki železniški delavec s samokresom Voduška Ivana. Krogla mu je zelo poškodovala usta, da revež ne more nili govorili. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. — Huda nesreča kmeta pri delu. Včeraj okoli poldne se je pripetila v Butajnovi huda nesreča. 33 letni kmečki posestnik Janez Krek je delal s slamoreznico. Po nesreči mu je zašla desna roka pod nože slamoreznice, ki so mu odtrgali dlan in štiri prste. Krek je izgubil tudi mnogo krvi. Pripeljali so ga najprej v Polhov Gradec, od koder so poklicali iz Ljubljane reševalni avto, ki jo nesrečnega kmeta prepeljal v bolnišnico v Ljubljani. — Prirediteljem ietošnjega Miklavža sporočamo, da je v tisku dr. Gržineičeva opereta »Miklavž prihaja*, ki je žela zadnja leta po salezijan-skili odrih velike uspehe. Cena partituri bo 50 dinarjev. Naroča se v Salezijanskem zavodu na Hakovniku v Ljubljani. — Vreme. Jugoslavija: Jasno in lepo vreme po vsej kraljevini z jutranjo meglo v dolinah. Na skrajnem Primorju je prevladovala oblačnost z jutranjo meglo. Toplota brez velikih sprememb. Minimalna Zaječar -i, maksimalna Mo-star 29. — Napoved za danes: Na Primorju in v zahodnih krajih se bo oblačnost povečala ter bo tudi nekoliko deževalo. Jasno na vzhodni j>olo-vici z jutranjo meglo. Toplota bo ostala visoka. — Naše babice so polagale v omare za perilo lavendeljeve liste, da bi perilo dobilo prijeten duh in da ne bi imelo duh po milu. To odišavljenje perila jc bilo tudi res potrebno, ker so tedaj doma izdelovali milo, in snov iz katerega so ga izdelovali ni imela ravno najboljšega duha, od katerega je perilo res imelo duh po milu. Tekom časa je postalo kuhanje mila obrt, in strokovno izvežbani obrtniki so prinesli v promet milo mnogo boljše kvalitete. Danes obstojajo že velike tovarne, katere imajo znanstvene laboratorije in proizvode mila in se nahajajo v rokah znanstveno izobraženih oseb. Pri uporabi teh proizvodov ni potrebno ' umetno odstranjevati duh po milu, ker že milo samo po sebi širi jako ugoden svež duh. To izvrstno svojstvo ima n. pr. Albos terpentin milo, katero je povsod poznano. Možje in mladeniii ljubljanski! Nedelja 31.oktobra je naS dani Proslavili bomo vzvišeni praznik Kristusa Kralja po tem-le sporedu: Zjutraj se udeležimo sv. obhajila v domačih cerkvah, zvečer ob šestih pa skupne pobožnosti v stolnici, h kateri imajo dostop samo možje in mladeniči brez razlike stanu. Pred izpostavljenim Najsvetejšim bo najprej govor, nato kratka tiha adoracija in končno slovesne litanije presvetega Srca Jezusovega, Pridite, molimo) Ljubljana dne 29. oktobra 1937. Gledališče Drama: Petek, 29. oktobra: Ob 15. Julij Cezar. Dijaška predstava, lilobokc znižane cene od 14—2 din. — Sobota, 30. oktobra: Tarelkinova smrt. Red B. — Nedelja, HI. oktobra: Ob 15. Matura. Izven. Cene od 20 din navzdol. — Ob 20. Beraška opera. Izvem. Cene od 22 din navzdoL Opera: Petek, 29. oktobra: Zaprto. — Sobota, 30. oktobra: Kro z onega sveta. Izven. Gostovanje basista belgrajske opere g. Milorada Jovanoviča. Cene od 30 din navzdol. — Nedelja, 31. oktobra: Ob 15. Pod to goro zeleno. Izven. Cene od 24 din navzdol. — Ob 20. Prodana nevesta. Izven. Gostovanje g. J. Križaja. Cene od 30 din navzdol. Prireditve in zabave Prosvetno društvo »Ljubljana«-mesto. Vabimo vse svoje člane, člairice in mladce na komemiora-cijo za pokojnim vladrko dr. Antonom Bon. Je-gličem in narodnim mučenikom Rudolfom Doli-narjem, ki bo drevi ob 8. uri v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesti. Vabimo tudi V6e prijatelje društva. »Slehernik« se imenuje niisterij, ki ga bodo rokodelski igralci uprizorili v soboto ob pol 9 zvečer, v nedeljo in ponedeljek ob 8 na popolnoma prenovljenem in preurejenem odru v Rokodelskem domu. Ker je igra tako lepa, tako globoko v srce segajoča in ker je upati, da bodo igralci — kakor vedno, tako tudi sedaj — svoje vloge prav dobro rešili, zato je pričakovati velikega obiska. Zaradi tega riaj vsak poskrbi pravočasno za vstopnico v predprodaji v soboto popoldne od 4 naprej, v nedeljo in ponedeljek pa od 10 do 12 dopoldne v pisarni Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12. Nocojšnji koncert Mozartovega komorn. kvarteta iz Salzburga se začne točno ob 20. v mali filharmonični dvorani. Na ta koncert opozarjamo vse prijatelje komorne glasbe. — Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. »Glasbena akademija« opozarja vse svoje članstvo in abonente na koncert »Ljubljanskega godalnega kvarteta«, katerega tvorijo gg. profesorji L. Pleifer (l. violina), F. Stanič (II. violina), V. šušteršič (viola) in G. Milller (čelo). Na izbranem sporedu so skladbe IIaydna, Ravcla in Dvoraka, ki predstavljajo bisere svetovne kvar-tetne literature. Koncert bo 5. novembra t. 1. v frančiškanski dvorani. Vstopnice so v predprodaji v pasaži frančiškanskega konvikta. Sestanki Fantovski odsek v Trnovem je pričel z redno telovadbo, ki je vsak torek v telovadnici prulske šole in v petek v dvorani Prosvetnega društva v Trnovem. Pričetek telovadbe za naraščaj (do 12 leta) in za mladce (od 12 do 17 leta) ob pol 6 popoldne, za člane ob pol 8 zvečer. Vljudno prosimo vse tovariše, da pošljejo svoje sinove k našemu fantovskemu odseku, kjer se bodo vzgajali v telesno in duševno močne, zdrave in znafajne fante. Trnovski fantovski odsek ima drevi sestanek, na katerem predava gosp. ing. Sodja. Vabimo vse člane, da se sestanka udeleže. Iskreno pa so vabljeni tudi drugi katoliško misleči fantje, ki še niso člani odseka. — Odbor. Kino Kino Kodeljevo. Danes in jutri ob 8 uri vHči upornika« z malo in priljubljeno Shirley Tcmple in Jan Kiepuro v filmu »Daj mi to noče. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Ivurall, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. * 1 IV. prosvetni večer bo danes ob 8. uri v beli dvorani hotela Union. Priljubljen predavatelj g, dr. prof. Vinko Šarabon nam bo ob 25-lelnici balkanske vojne poklical v spomin vse one dogodke, ki so 6e odigrali na balkanskem polotoku ko so slovanski narodi vrgli raz sebe turški jarem. Obiskali bomo s pomočjo skioptičnih slik glavna bojišča, kraje, mesta kjer so se vršili zgodovinsko važni trenutki, ki so bili prav za prav uvod v osvobodilno vojno vseh Jugoslovanov. Ljubljansko občinstvo se vljudno vabi, da se tega večera, ki je združen s to 25-letnico v čim večjem številu udeleži. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7. 1 Bclgrajski trgovci niso zadovoljni z uredbo o veleblagovnicah, o kateri smo včeraj poročali in so danes začeli svojo protestno akcijo s tem, da so zaprli svoje trgovine. Tej akciji belgrajskih trgovcccv so se pridružili tudi ljubljanski trgovci, ki so v četrtek popoldne zaprli svoje lokale v znak solidarnosti z belgrajskimi tovariši. 1 Na živilskem trgu bodo danes prodajali in kupovali kakor vsak dan. 1 Prodaja cvetlic na trgu. Glede prodaje cvctlic je banska uprava pojasnila, da so upravičeni v smislu § 23 obrtnega zakona prodajati umetne ven-cc in šopke samo oni, ki imajo tozadevno obilno pooblastilo, prav tako imajo pravico prodajati vzgojeno cvetje samo vrtnarji z obrtnim pooblastilom. P. § 1 t. 1 obrtnega zakona smejo poljedelci prodajati cvetlice, ki niso umetno (v toplih lehah, s posebnimi pripravami z žlahtnim cepljenjem itd.) gojene. V okviru svojega kmečkega gospodarstva jim je dopuičeno vezati tudi preproste iopke in vence s cvetjem, ki so ga sami pridelali. Kdor ni proizvajalec niti obrtnik, ne sme biti dopuščen na tržni prostor. 1 Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da bodo 1. novembra — to je na Vse svete — mesnice in stojnice odprte do 9 dopoldne, 1 Ljubljanski in okoliški pevci imajo drevi ob 20 v Hubadovi dvorani Glasbene Matice vajo za nastop na grobovih ob Vseh 6vetih. 1 Vodnik po ljubljanskih pokopališčih. II. zvezek. Sestavil prof. M. Bajuk, založila tiskarna »Merkur«. — Ko je 1. 1930 izšel I. zvezek Vodnika, je odkril javnosti marsikateri skrit, neznan in zapuščen grob zaslužnega moža in opozoril na nujno potrebo, da se moramo malo bolj zanimati za grobove zaslužnih mož. Med tem so poklicani faktorji prijeli zadevo v roke in z regulacijo pokopališča uredili lep kos sveta, posvečenega nekaterim važnim spomenikom. Od tedaj je pa smrtna kosa neizprosno kosila dalje. dkrog 80 zaslužnih mož nam je pobrala. Vsi ti leže pri Sv. Križu. Kultura grobov najlepše razodeva kulturo srca in gresta ti dve čednosti vedno vštric druga ob drugi. Je pač prav, da ve vsaj vsak izobraženec za grobove onih mož, ki so gradili narodovo kulturo, pa naj bo na gospodarskem, političnem ali prosvetnem polju. Z »Vodnikom« v roki najdeš vse. Poleg tega je pri vsakem grobu povedana markantna oznaka dela in zaslug moža ter kraj in čas rojstva iu smrti. Poleg tega je pa v »Vodniku« omenjenih še nad 30 grobov, ki so jim naši umetniki navdahnili umetniške osnutke za spomenike. Tu se odlikuje sam naš mojster Plečnik in več njegovih učencev. Ta dela so krepki drobci ali kamni naše narodne umetnosti, zato jih ne smemo prezreti. »Vodnik« stane v dveh zvezkih, ki sta ločeno broširana, 6 din, v posameznih zvezkih pa po 4 din zvezek. Prav zdaj je pravi čas, da se vsak orientira na pokopališču po načrtu »Vodnika«. I Prostovoljna gasilska četa Ljubljana-severni del se tem potoni zahvaljuje mestni občini ljubljanski, ki je prispevala z letošnjim proračunom 6000 dinarjev za potrebe čete, za nabavo motorne brizgalne in bencin. Poleg tega nam je mestna občina dala za zimo potrebno kurivo. Pripominjamo. da je g. župan dr. Adlešič daroval 100 din ob priliki naše prireditve na dan 12. sept. 1937. Iskrena hvala! Vozni red o Vseh svetih Uprava policije odreja sporazumno z mestnim poglavarstvom glede prometa ob priliki praznika Vseh svetnikov sledeče: 1. Dne 30. X., 31 X. 1. XI. in 2. XI. 1937 je dovoljen na pokopališče k Sv. Križu za vsa vozila brez izjeme vključno tudi za kolesarje tamo enosmnrni vozni promet. Dovoz je dovoljen po Tyrševi, Linhartovi in Savski cesti. Odvoz s pokopališča samo po Šmartinski cesti. 2. Ker bo te dni obratovalo na tej progi večje število avtobusov, se iz prometno-varnostnih ozi-rov odrejajo za avtobuse sledeča stajališča: 7. slajališčc (v obratu tri vozila): Tavčarjeva ulica, desna stran, smer proti Tyrševi cesti. Dovoz do pokopališča: Tavčarjeva ulica, Tyr-ševa cesta, Linhartova, Savska cesta. Odvoz: Med hmeljniki, Šmarlinska, Jegličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komenskega, Kolodvorska, Tavčarjeva ulica. II. stajaliMe (v obratu tri vozila): Miklošičeva cesta, nasproti hotela Union pri Zadružni Gospodarski banki. Dovoz do pokopališča: Miklošičeva, Masary-kova, Tyrševa, Linhartova, Savska cesta. Odvoz: Med hmeljniki, Šmartinska, Jegličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komenskega, Resljeva, Sv. Petra cesta, Marijin trg, Miklošičeva cesta. Avtotaksiji iu izvoščki ostanejo na svojem prostoru, toda za avtobusi. III. tiajalibdc (v obratu 4 vozila): Krekov trg. Dovoz do pokopališča: Krekov trg, Pred škofijo, Stritarjeva ulica, Marijin trg, Prešernova ulica, Tyrševa, Linhartova, Savska cesta. Odvoz: Med hmeljniki, Šmartinska, Jegličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komenskega, Resljeva, Zmajski most, Kopitarjeva ulica, Krekov trg. IV. atajnlišie (v obratu 4 vozila): Kongresni trg, pri novi vremenski hišici. Dovoz do pokopališča: Šelenburgova ulica, Tyrševa, Linhartova, Savska cesta. Odvoz: Med hmeljniki, šmartinska, Jegličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komenskega, Resljeva, Krekov trg, Pred škofijo, Stritarjeva ulica, Marijin trg, Wolfova ulica, Kongresni trg. V. stajali&le (v obratu eno vozilo): Mestni trg, pred magistratom. Dovoz do pokopališča: Stritarjeva ulica, Marijin trg, Prešernova ulica, Tyrševa cesta, Linhartova ulica, Savska cesta. Odvoz: Med hmeljniki, Šmartinska, Jegličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komenskega, Resljeva. Krekov trg, Prod škofijo, magistrat. 3. Vsako prenatrpanje vozil je v smislu obstoječih predpisov strogo prepovedano in smejo šoferji odnosno sprevodniki sprejeti lo ono število potnikov, kolikor je komisionalno dovoljenih mest (sedežev in stojišč). Varnostni organi imajo nalog, da vozila, ki bi bila prenatrpana, izločijo iz prometa ter jim zabranijo nadaljnje obratovanje. Zaradi tega se tudi občinstvo opozarja, naj ne sili v vozove, ki so žc z najvišje dopustnim številom potnikov zasedeni. 4. Občinstvo se opozarja, da je najvišje dopustna cena 2.50 din za enosmerno vožnjo do pokopališča odnosno od pokopališča nazaj v mesto. 5. Občinstvo, posebno starše z otroki se opozarja, naj se tam. kjer ni hodnikov, strogo drže desne strani ceste, da se s tem izognejo nezgodam in da ne ovirajo po nepotrebnem prometa. 6. Glede parkiranja pred pokopališčem, kakor tudi glede vožnje srme se morajo vsi vozniki brez izjeme slrogo ravnati po navodilih službujočih varnostnih organov. 7. Kolesarji se opozarjajo, da jo dostop na pokopališče s kolesi prepovedan. 8. Ker se vsako leto dogaja, da ob priliki spominskih svečanosti, ki se vrše na praznik Vseh svetnikov na pokopališču, občinstvo stopa na grobove, posebno pa na vojaške grobove, ter jih poškoduje, se opozarja, da dobijo varnostni organi nalog, naj take osebe legitimirajo in prijavijo, ker se bo proti njim postopalo ter bodo morali poravnati povzročeno škodo. 9. Občinstvo se opozarja, da je vstop na pokopališče dovoljen izključno pri vratih na desni strani cerkve (ki so navadno zaprta), izhod pa je izključno skozi leva vrata (to ie med cerkvijo in upravnim poslopjem pokopališča). Maribor m Praznik Kristusa kralja v Mariboru. Praznik Kristusa kralja je eden najpomenljivejših praznikov ter ga ves katoliški svet posvečuje j>osebno slovesno v duhu pojJoldne vdanosti Vladarju vesoljstva. V tem duhu bo obhajal ta praznik v nedeljo tudi katoliški Maribor. V nedeljo zjutraj bodo v mariborskih cerkvah skupna sv. obhajila članov in članic vodstev Katoliške akcije ter članstva katoliških organizacij. Ob pol 10. se bo vršila v stolnici slovesna pontifikalna sv. maša. Opravil jo bo prevzvi-šeni g. knezoškof. K službi božji so vabljeni vsi katoliški Mariborčani, zlasti pa zastopniki oblasti ter člani in članice vseh katoliških združenj in vodstva KA z zastavami. Za zastopnike oblasti bodo pripravljeni sedeži v preebiteriju. Zastavonoše naj se zbero ob četrt na 10 pred škofijskim dvorcem. Od tam bodo z zastavami spremljali prevzvišenega knezoškofa v cerkev, po službi božji pa nazaj v škofijski dom. m General Le Rond v Mariboru. V sredo popoldne je prispel z brzovlakom v Maribor francoski general Le Rond, ki je bil med vojno šef generalnega štaba maršala Focba, po vojni pa je predsedoval v Parizu razmejitveni komisiji za določitev naših mej napram Avstriji, Madžarski in Bolgariji. General Le Rond, ld pozna dobro vso Jugoslavijo, se je hotel seznaniti še z bivšim štajerskim delom Slovenije ter je po prihodu v Maribor obiskal pisarno »Putnika«. Včeraj si je v spremstvu prof. Baša in ravnatelja Loo6a ogledal mariborski muzej in mestne zanimivosti. Maribor je napravil nanj e svojo pestro okolico tako globok vtis, da je obljubil, da pride na pomlad s svojo gos{>o soprogo na daljše bivanje. General Le Rond je včeraj popoldne z brzovlakom odpotoval iz Maribora. m Iz sodne službe. Za stalnega sodnozaprise-ženega izvedenca pri tukajšnjem okrožnem sodišču je bil imenovan specialist za očesne bolezni dr. Ivan Koklič. m Nekaj brezplačnih vozovnic za kougres UROIR, ki bo v Skoplju, je prejela uprava mari-borekega pododbora Združenja rezervnih častnikov. Člani, ki žele kongresu prisostvovati, naj se takoj zglase pri predsedniku pododbora, Maribor, Gosposka ulica 9, kjer prejmejo brezplačno vozno karto. m Mariborski trio, odlično komorno združenje, ki ga tvorijo priznani domači muziki dr. Roman Klasinc (klavir), Taras Poljanec (violina) in Oton Bajde (čelo), priredi v sredo, 3. novembra, koncert v kazinski dvorani. Na sporedu so Brahme, Šorepiu in Dvorak. m Otvoritev novega mestnega dnevnega zavetišča v V. mestnem okraju bo v nedeljo, 31. oktobra ob 10. dojioldne v Magdalenski ulici 28. Spored slovesnosti je naslednji: 1. Nagovor mestnega načelnika. 2. Blagoslovitev zavetišča. 3. Ogled prostorov. 4. Pogostitev dece. m Šahovski dvoboj med MŠK in graškim šahovskim klubom »Blau-Weiss« bo 11. novembra v Mariboru na 10 deskah. m Kamnica pri Maribora. Na praznik Kristusa kralja bo pojK>ldne po večernicab v cerkveni dvorani mladinska proslava z lepim sporedom. V nedeljo, 7. novembra, f>onove igralci izobraževalnega društva istotam ljudsko igro »Revček Andrejček«. m Zanimiva nogometna tekma bo v nedeljo ob 10. predpoldne na prostoru SK Rapida. Nastopijo lahkoatleti Maratona in Rapida. m Smrtna kosa. V Bolfenkovi ulici v Novi vasi je umrl upokojeni kaznilniški paznik Ivan Rubin, star 76 let. — V bolnišnici je umrla v cvetu 29 let soproga poštnega mehanika gospa Julijana Moraue. Naj {>očivata v minil m Mlekarica — tatica. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjala prepredena tatica, ki je zadala mariborskim gospodinjam že obilo skrbi. Je to 24 letna Alojzija Juda« iz Zgor. Kungote, ki se je preživljala s prenašanjem mleka v Maribor. Poleg tega pa je bil njen stranski poklic še tatvina, ki jo je izvrševala z veliko drznostjo. Kadar je prinesla stranki mleko v stanovanje, pa je videla, da ni nikogar doma, je pograbila, kar ji je prišlo pod prste, in izginila. Zaradi takih tatvin je bila že sedemkrat predkaznovana. Sedaj 6e je zagovarjala zopet zaradi dveh tatvin. 28. maja je okradla Terezijo Hren, dne 14. julija pa Štefanijo Matel. Obsojena je bila na 10 mesecev strogega zapora. Gledališče Petek, 29. oktobra: Zaprto. Sobota, 30. oktobra: Ob 20. ^Sodnik Zalainejski«. Red C. Celje c Darujte za uboge! Vincencijeva konferenca prosi tudi letos obiskovalce opatijske cerkve, da bi se na praznik Vseh svetnikov in Vernih duš dan spominjali njenih podpirancev. Konferenca ima svoj nabiralnik pri glavnem vhodu na levi strani. c Proslava 35 letnice KPD v Št. Jnrju ob južni železnici. Jutri ob 8 zvečer bo v povečani dvorani Katoliškega doma v Št. Jurju akademija s petjem, godbo, telovadbo in predstavo opereto »Srce in denar«. V nedeljo ob četrt na 9 odhod gostov in članov društva izpred Katoliškega doma k službi božji v farno cerkev. Ob 10 dopoldne slavnostno zborovanje v dvorani. Govorijo gg.; prof. Peter Kovačič, Mirko Bitenc in Ivan Vošnjak. Popoldne bo zopet akademija. Dobrodošli vsi prijatelji Slovenskega katoliškega prosvetnega društva in katoliške mladine I c Obvezno predavanje za aktivne in rezervno častnike. Po naredbi j>oveljnika mesta bo danes v častniški menzi (vojašnica kralja Petra I.) obvezno predavanje za aktivne in rezervno častnike. Predavanje so prične točno ob 6 zvečer. Udeležba je strogo obvezna, izvzemši onih, ki se morejo opravičiti, da so službeno nujno zadržani. Pododbor obenem sporoča, da je prejel nekaj brezplačnih vozovnic za udeležbo 25 letnice osvoboditve južne Srbije v Skoplju. Tovariši naj se pri-glase pri tajniku Vrečku v cinkarni. Odhod iz Celja jutri, 30. t. m. c Smrt kosi. V sredo je zaspal v Gospodu v visoki starosti 88 let prevžitkar Maček Franc iz Pilštanja. — V celjski bolnišnici je umrl 3 letni sinček uradnika iz Škal pri Velenju Pevec Martin, na Cesti na grad v Celju pa 7 mesecev 6tari sinček natakarja Vene Jože. Naj v miru počivajo! c V sredo zvečer je bil v klubovi sobi hotela Evrope šahovski brzoturnir pod vodstvom g. Dor-na Karla. Največ točk je dosegel Diehl Branko, in sicer od 12 dosegljivih točk 10, g. J. Grašer in mladi g. Skitek 9, g. ing. Sajovic 7%, g, Diehl Vladko in mladi študent Brodar 7 točk. V splošnem turnirju, ki se zdaj vrši, se uveljavljajo mlade moči in delajo starejšim, že izvežbanim igralcem, precej preglavic. Splošno je za šah v Celju veliko zanimanje in je ob vsakem turnirju klu-bova soba polna. c Nogometna tekma med Atletiki in SK Celjem na igrišču pri Skalni kleli l>o v nedeljo ob pol 3 popoldne, ne pa ob 3, kakor je bilo prvotno določeno. Igro bo sodil g. Miljam iz Zagreba, za rezervo pn g. Mliuarič. c Martinov veter priredi »Oijka« dno tt. novembra v Narodnem domu. Vabljeni! Naš izvoz lesa V prvih mesecih 1937 je znašal izvoz lesa iz naše države 911.077 ton (469.172) ton v prvih 9 mesecih lani v skupni vrednosti 857.1 (453.5) milij. din. Glavni kupci našega lesa so bili ▼ prvih 9 mesecih letos: Anglija 154.733 ton za 178.7 milij. din. Italija 226.420 ton za 168.2 milij. din. Nemčija 101.329 ton za 122.3 milij. din. Madžarska 99.860 ton za 60.4 milij. din. Holandija 42.750 ton za 36.3 miti}, din. Argentina 30.936 ton za 28.2 milij. din. Zveza industrijcev V torek, dne 26. t. m. je bila plenarna seja uprave Zveze industrijcev pod predsedstvom g. Avgusta Praprotnika. Iz predsedniškega poročila posnemamo, da so že odobrena nova pravila Centrale industrijskih korporacij, zaradi česar je Zveza industrijcev tudi že določila svoje delegate za zbore Centrale industrijskih korporacij. Iz poslovnega poročila, ki ga je dal glavni tajnik zveze g. dr Adolf Golia, je razvidno delovanje Zveze inustrijcev od zadnje plenarne seje uprave sem. Poročal je o načrtih za zakone, uredbe in pravilnike, kolikor so bili predloženi Zvezi industrijcev in o mnenjih, ki je glede njih dala Zveza. Obširno je poročal o novi uredbi o prispevku za izredne porabo cest, o akciji obrtnih zbornic proti rokodelskim delavnicam industrijskih podjetij, nadalje o pavšalni vozarinski taksi. Pravilnik o tej taksi je nujno potreben temeljite revizije v tej smeri, da se naj prevoz industrijskih izdelkov in blaga z lastnimi motornimi vozili brezpogojno oprosti plačevanja posebne vozarinske lakse. Zveza je posvečala vso pozornost tudi vprašanju občinskih trošarin na surovine in pomožna sredstva industrijske proizvodnje. Zveza soglaša z mnenjem drugih industrijskih zbornic in organizacij, da je nalaganje občinskih trošarin na sam produkcijski proces gospodarsko zelo škodljivo in težko breme in da je v tej smeri nujno potrebna zakonita ureditev tozadevne občinske finančne politike. Obširno je bilo poročilo o zunanjetrgovinsko-političnih odnošajih. G. dr. Golia je poročal o zadnjih pogajanjih z Nemčijo in Italijo, nadalje o tekočih pogajanjih naše države za ureditev blagovnega in plačilnega prometa. Posebno važnost je polagati dosegi olajšav za naš izvoz lesa v Italijo. Treba bo doseči izvajanje vseh določb trgovinskih sporazumov z Italijo, pri čemer je zlasti za našo lesno industrijo važno vprašanje izenačenja tarifnih ugodnosti z Avstrijo, da bo postal tudi naš les konkurenčen na severnih in srednjeitalijanskih tržiščih. Za naš izvoz bi bilo velike važnosti, če bi čimprej prišli do nove trgovinske pogodbe z Argentino, kjer bi se nam odprl velik trg. Poročilo je nadalje omenilo še delo posameznih odsekov Zveze, posebno lesnega in gradbenega. Uprava Zveze je tudi odobrila pravilnik za poslovanje posameznih zveznih strokovnih odsekov in stavila svoje predloge za člane davčnih odborov, kateri bodo imenovani. Stanje Narodne banke Dne 22. t. m. kaže izkaz Narodne banke tele glavne podatke (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 15. oktober): Aktiva: zlato v blagajnah 1.678.6 (+4.0), zlato v inozemstvu 59.6 (+8.9), skupna podlaga 1.738.24 (+ 12.9), devize izven podlage 634.4 (—27.5), kovan denar 368.1 (+ 17.36), posojila: menična 1.340.87 (+ 14.4), lombard. 254.3 (-0.8), skupno posojila 1.595.2 (+ 13.6), nepremičnine, zavod za izdelavo bankovcev in inventar 1(39.8 (+6.2), razna aktiva 1.921.85 (+ 33.8). Pasiva: bankovci v obtoku 5.659.76 (—112.0), drž. terjatve 14.1 (-1.97), žiro 1.558.3 (+ 132.95), Alžir 18.355 ton za 16.2 milij. din. Ostale države 232.714 ton za 246.8 milij. din. Izvoz v Nemčijo. Kontingenti za izvoz lesa za zadnje četrtletje 1937 v Nemčijo so naslednji: hrastov okrogel les 1000 ton, trd okrogel les 1250 ton, hrastov rezan les 7500 ton, mehak rezan les 15.000 ton, trd rezan les 2250 ton, hrastove doge 500 ton, upognjen les 375 ton, skupno 27.875 ton. Te količine lesa eo po poročilu »Jugoslovanskega kurirja« že prodane. razni računi 1.067.3 (+ 18.0), skupno obveznosti po vidu 2.639.7 (+ 149.0), razna pasiva 329.74 (+ 19.36). Obtok bankovcev in obvez, po vidu 8.299.45 (+ 36.97), skupna podlaga s primoni 2.233.64 ( + 16.56), samo zlato v blagajnah s i>rimom 2.157.04 (+5.1), skupno kritje 26.91 (26.83)%, od tega samo z zlatom v blagajnah 25.99 (26.04)%. Izkaz kaže nadaljni dotok zlata v banko in povečanje posojil, po tudi nepremičnin. Zmanjšal pa se je devizni zaklad. Na pasivni strani se vidi razbremenitev ban ke zaradi zmanjšanja obtoka bankovcev, v še večji meri pa so narasle naložbe pri banki, ki so samo na žiru dosegle rekordno višino 1.558 milij. din. Zaradi povečanja podlage se je kritje izboljšalo. Stanje naših hliringov Dne 22. oktobra je bilo stanje naših kliringov naslednje (v oklepajih razlika v primeri s 6tanjem za 15. oktober): Aktivni kliringi: Italija stari kliring 40,233.398 (— 341.727) lir, novi kliring 32,784.144 (+ 3.290.825) lir, Nemčija 15,487.516 (— 2,100.657) mark, Poljska 15,017.129 (+ 328.755) din, Turčija 8,259.997 (plus 223.349) din, Španija 2,734.286 (+ 28.069) pezet. Pasivni kliringi: Belgija 4,032.804 (— 197.271) belg, Bolgarija 34.564 (+ 24.279) din, Madžarska 8,405.460 (+ 2,231.465) din, Romunija 27,675.159 (+ 1.658.832) din, Francija 6,946.236 (+ 329.995), Češkoslovaška 131,524.014 (+ 3,993.417) kron in Švica 1,813.026 (+ 543.180) frankov. * Delegacija jugoslovanskih borz. Kot smo že poročali, se v petek sestane na zasedanje delegacija jugoslovanskih borz. Sestanka se udeleže zastopniki vseh borz v državi. Ljubljansko borzo bo zastopal predsednik dr. Ivan Slokar, član borznega sveta Nickelsbacher Ferdo, tajnik Jože Kovač iu pravni tajnik Jože Kovač. Zagrebško borzo zastopa glavni tajnik in pravni tajnik dr. Miroslav Matica, belgrajsko pa član uprave Voja Petkovič, glavni tajnik Milorad Zebič, novosndsko borzo gl. tajnik dr. Branko Petrovič, somborsko glavni tajnik Paja Protič in skopeljsko tajnik Vlada Mili-savljevič. Borza Dne 28, oikt. 1937. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naši hborzah neizpremnjen; v Lj'ubljani in Belgradu na 238 denar, v Zagrebu 237.20—238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.765 do 8.865, v Zagrebu in Belgradu na 8.72—8,82. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.325—30.025, v Belgradu 29.40—30.10. Nemški čeki so na naših borzah naTasli na 13,85—14.05, nadalje so beležili za konec novembra 13.70—13.90, za sredo decembra 13.60—13.80, za konec decembra 13.625—13.825, za konec januarja 13.55—15.75. Devizni pcomel jc znašal v Zagrebu 3.816.891 din, v Belgradu 1.24 milij. din. Efektni promet je dosegel v Belgradu 430.000 din. Ljubljana — tečaji s p r i m o m. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2389.66—2404.26 Berlin 100 mark...... 1735.77—1749.65 Bruselj 100 belg...... 729.25— 734.31 Curih 100 frankov...... 996.45—1004.52 London 1 funt...... . 213.75— 215.81 Newyork 100 dolarjev .... 4289.75—1326.06 Pariz 100 frankov...... 144.76— 146.20 Praga 100 kron ....... 151.33— 152.43 Trst 100 lir........ 226.75— 229.83 Curih. Belgrad 10, Pariz 14.51, London 21.48, New Cork 433.625, Bruselj 73.19, Milan 22 83, Amsterdam 239.725. Berlin 174.275, Dunaj 80.20 (81.75), Stockholm 110.75, Oslo 107.95, Kopenhagen 95.90, Praga 15.19 (13.70), Varšava 84.90, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfo™ 9.50, Buenos-Aires 1.29. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% invest. pos. 94—95, agr. 53.50 do 54.50, vojna .škoda promptna 418—420, begi. obv. 77.50—78.50, 4% sev. agr. 51—53, 8% Bler. pos. 94—96, 7% Bler. pos. 85—86, 7% pos. DHB 100 do 101, Trboveljska 220—230. Zagreb. Državni papirji: 7% investic. pos. 94 den., agr. 53.50 den., vojna škoda promptna 420 do 423 (420, 423), begi. obv. 77.50 den., dalm. agr. 75.75 den., 4% sev. agr. 53.50 den., 8% Bler. pos. 94 do 96, 7% Bler. pos. 85.50—86, 7% pos. DHB 100.75 den. — Delnice: Nar. banka 7.400 den, Priv. agr. banka 210 den., Trboveljska 220—235, Gutmann 45—51, Osj. sladk. tov. 150—170, Dubrovačka 420 do 435, Jadran, plovba 435 blago. Belgrad. Državni papirji: 7% invest. pos. 95 (94.50) den., vojna škoda promptna 419—420 (420), za konec decembra 417.50 den. begi. obv. 78.25 do 78.50, dalm. agr. 76.25—76.50-(76.25), 4% scv. agr. 54 den., 8% Bler. pos. 94.25—95, 7% Bler. pos. 85—86, 7% pos. DHB 100.25—101. — Delnice: NB 7500—7600, Priv. agr. banka 214 den. Dunaj. Danes se je poslovanje začelo mirno, v pretežno oslabljenem zadržanju, v kasnejšem poteku pa je postala tendenca prijaznejša. V kulisi je večina papirjev narasla razen obligacij Dunav-skosavskojadranske. V zagTadi je bilo malo prometa, izpremembe tečajev so bile majhne. Beležili so: Donavskosavskojadranska obligacije 61.65, avstrijske stavbne srečke iz 1. 1926 18.50, delnice: Čreditanstalt-Bankverein 264, Landerbank 69, Narodna banka 160, Graz-Koflach 26, Steg 26.85, Steweag 28.50, Trboveljska 26.20, Alpine 45, Berg-Hutten 538, Steyr-Daimler-Puch 228, Semperit 80.50. Žitni trj? Novi Sad. Pšenica: bč. 175—176, srem. 174 do 175, slav. 175—176, ban. 170—178. bč. ladja 180 do 181, bač. ladja Begej 179—180. — Oves: bč., srem., slav. 124—126. — Vse ostalo neizpremenje-no. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Tolažba dušam v vicah (molitvenik), priredil Frančišek Bleivveis, Ljubljana leta 1914. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani; cena z rdečo obrezo 12 din, z zlato obrezo 20 din. Vsakdo izmed nas ima gotovo med rajnim sorodnika ali prijatelja, za katerega ne v<5, ali uživa nebeško veselje, ali pa se mora pokoriti v vicah. Ker so vice kraj trpljenja, • je naša dolžnost do rajnkih, da jim pomagamo z molitvami in dobrimi deli, da se jih dobri Bog usmili in kmalu reši večnega ognja. Za plačilo bomo imeli sladko zavest, da smo storili svojo dolžnost, in hvaležne duše bodo povračevale izkazano dobroto. Posnemajmo besede sv. Avguština, ki jih je zapisal: Molim za rajne, da bodo tudi ti molili zame, ko bodo v večnem kraljestvu. — Molitvenik je razdeljen v I. del, ki ima »Nauk o vicahc in molitve za verne duše, ter II. del, ki obsega vsakdanje molitve, kakor jutranjo, večerno, mašne, spovedne, obha-jilne itd. Molitvenik ima majhno, priročno obliko, poleg tega je pa jako poceni. Zato ga priporočamo. Kamnih Člani tukajšnjo Vinconcijeve konference bodo v nedeljo, 31. t. 111. in na praznik Vseh svetnikov pri vhodu na j>okopališče na Žalah sprejemali od obiskovalcev grobov darove za domače reveže. Ker se bliža zima in izdatki naraščajo, prosi odbor blagohotnega odziva. Sodnik Tome Joie se je poslovil. V soboto se je poslovil iz Kamnika sodnik tukajšnjega okrožnega sodišča g. Tome Jože, ki bo nastopil službo pri okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer stanuje tudi njegova družina. Kot sin revnih staršev «0 £e s svojo pridnostjo povzjiel do sedanjega položaja. Ljudsko šolo je obiskoval v Kamniku, nato pa se je podal v nadaljnje študije v Ljubljano. Marsikateri Kamničan ga je že zgubil iz spomina, ko se je leta 1985 pojavil v Kamniku, kjer je v svojstvu okrajnega sodnika do sedaj vršil težko službo. Svojo skromnost je ohranil od otroka in jo bil tudi sedaj vsakomur odkrit prijatelj in svetovalec, tako da ga je meščanstvo močno vzljubilo, enako tudi vsa okolica. Na novem službenem mestu mu iskreno želimo najboljše uspehe z željo, da nas Kamničane ohrani v dobrem spominu. Jesenice Kino Krekov dom predvaja danes kriminalni film prve vrste »Človek brez imena«, v soboto, 30. oktobra pa film »Tajni agent«. Oba filma sta posebnost svoje vrste in zanimiva ter vseskozi napeta. Dodatek: Foxov tednik. Race pri Maribora Ustanovitev prosvetnega društva. V nedeljo 31. oktobra ob 3 popoldne bo v šoli v Racah ustanovni občni zbor Prosvetnega društva, na katerega so vabljeni V6i, ki imajo veselje do društvenega dela. Na občnem zboru bo govoril tudi zastopnik Prosvetne zveze g. prof. Ivan Prijatelj iz Maribora. Pripravljalni odbor. Trbovlie Za novi zdravstveni dom bo komisijski ogled v petek. S tem 6e bo menda resno začelo delati na postavitev zgradbe, da bo verjetno prihodnje leto žc gotova in se lahko začela uporabljati. Stala bo poleg sedanje občinske kopalnice. Kino Društveni dom predvaja v soboto, nedeljo in na praznik v ponedeljek velefilm »Čarovnica iz Salema«. Novi kinostroj daje izvrstne slike in glas. Nazaj namesto naprej. Poštna uprava je zopet razpisala oddajo prevažanja pošte od kolodvora do trga Trbovlje. Pogoji so pa zelo čudni. Za isto ceno naj prevažajo konji trikrat na dan, avto pa petkrat. Ne razumemo takega protežiranja konj na račun slabe dostave pošte. Za isto ceno lahko imamo dvakrat na dan pošto, če prevaža avto, samo enkrat na dan pa. če bodo vozili konji, kakor sedaj, ko se pošta dovaža tudi z veliko zamudo. Odkod je tc vrste napredni duh v poštni upravi, nc vemo. Čas pa bi bil, da zgine. Novo rnesfo Prosvetno društvo v Novem mestu je polagalo svojo račune v torek zvečer v veliki dvorani Prosvetnega doma na rednem letnem občnem zboru. Pred prehodom na dnevni red je predsednik g. prof. Hupo Bajuk predaval o nalogah katoliške prosvete. Iz poročil posnemamo, da je društvo prirejalo pestre prosvetno večere, aranžiralo je Miklavžev in Silvestrov večer in igro, k življenju in delovanju pa je spravilo toliko potrebovani in zaželjeni orkester in s tem postavilo temelje za novo in živahnejše prosvetno delo. V novi odbor je bila izvoljena skupna lista, odbor pa se bo konstituiral na prvi seji. Po zaključenem občnem zboru 60 je predvajal kulturni film. Kulturni obzornik Razvoj knjižnih jezikov v Jugoslaviji »Društvo za slovansko jezikoslovje« (Společ-nost pro slovan6ky jazykozpyt) v Pragi je s podporo Masarykovega fonda pri češkoslovaškem narodnem 6vetu za raziskavanja in pod uredništvom vseuč. profesorja dr. M. Weingerta izdalo obširno knjigo o slovanskih knjižnih jezikih sedanjega časa (Slovanske spisovne. jazyky v dobe pritomnč), v kateri je z zgodovinskega stališča obravnavati razvoj knjižnega jezika pri vseh slovanskih narodih sploh. Nimamo na razpolago celotne knjige, da bi mogli informirati naše bralce o posameznih jezikih, temveč imamo pred seboj 6atno separatni odtis razprave o Knjižnih jeziki v Jugoslaviji (Spisovne jazyky v Jugoslavii), pregled sodobnega razvoja (str. 60). ki ga je najjisal docent dr. Julius Heidenreich, učenec prof. Arne Novaka, veliki prijatelj Slovencev in dober poznavalec slovanskih literatur, zlasti jugoslovanskih, ter naslednik prof. Murka na praški univerzi za južnaslovanske književnosti. Prof. Heidenreich, nekdaj tudi gost slovanskega seminarja na naši univerzi, 6i je pridobil ime 6 svojimi obširnimi in temeljitimi razpravami iz primerjalne slovanske književne zgodovine, razbijajoč vpliv Mickievviczeve poezije na češko pa tudi vpliv ruskega realizma na srbski realizem. Poleg študij iz češke literature (o K. II. Machu) ter referatov iz vseh slovanskih književnosti v dnevniku »Lidove noviny«. 6e zadnje čase peča večinoma samo z južnoslovansko književnostjo, iz katere priobčuje posamezne eseje največ v češkoslovaški-južnoslovanski reviji, pri kateri je član uredništva, ter tudi sicer aktivno sodeluje pri propagandi južnoslovanske moderne med Čehi. Naše občinstvo zanima predvsem lleiden-reichov prikaz slovenskih jezikovnih problemov, ki so kakorkoli prispevali k čistosti in jasnosti slovenskega knjižnega jezika. Da takoj poudarim: Heidenreich ni pisal te razprave kot jezikoslovec-teorctik. ki naj bi dal pregica notranjega ustroja •lovenskega knjižnega jezika, temveč pisal jo je kot zgodovinopisec slovenskih jezikovnih naporov, hoteč dati pregled vseh osebnosti in del, ki so sodelovale pri ustvarjanju današnjega književnega jezika. Čudili 6e moramo jjoznanju ogromne literature ,ki jo Heidenreich do najmanjše podrobno-sti pozna (tudi do časopisnih feljtonov), in katere pregled poda v svoji zgoščeni študiji. Heidenreich ugotovi najprej avtonomno stališče slovenskega jezika z ozirom na jugoslovanstvo iu to od Trubarja dalje fer preko romantične težnje Vrazove po enotnosti jugoslovanskega jezika do ankete »Vede« pred vojno, da more ugotovili, da je v novo državo stopila knjižna slovenščina že kot popolnoma ravnopraven jezik s srbohrvaščino. Toda ostalo pa je živo razmerje do knjižne srbohrvaščine. Omenja razna hotenja takoj po prevratu (tudi »Čas«), pa tudi spoznanje, da slovenski jezik ne sme biti opuščen že z ozira do Slovencev za mejami, ter je mnenja, da nasprotne misli samo nejx>trebno zastrupljajo ovzdušje v državi, kjer je tudi dvojni jezik lahko izraz enega državnega naroda. V drugem poglavju podaja pot k stabilizaciji slovenskega jezika, kritizirajoč romantično stališče Levstikovo ter odobravajoč Škrabčevo delo, ki ga krsti za »jezikovni realizem«. Prav škrabčeva zasluga je, da je v deformirano slovenščino od 1. 1880 dalje korak za korakom uvajal nov red. Posebno pomembnost pripisuje Pleteršniku, zlasti pa Levče-vemu pravopisu ter borbi okoli njega ter 6e ustavi pri Brezniku in Ramovšu. Današnji kn;i*ni jezik je stoletnega razvoja ter predstavlja umetni jezik sui generis, različen od vseh živih dialektov. Pri ustalenju pravopisa ie epohalno sodeloval p. Skra-bec. ki je postavil XVI. stol., do kamor lahko sega historizem našega jezika, dalj ne, kakor je hotel Levstik in drugi. On ga je tudi ustalil fonetično in na njem sta postavila trdni temelj temu sistemu dr. Breznik in prof. Ramovš. Razvoj je mogoč sa 1110 še v stranskih lastnostih, kjer je pa tudi nujen. V četrtem jKiglavju da razbor razprav iz področja nove leksikografije. kjer gre borba proti germ.ini-zaciji in romanizaciji pa tudi srbohrvatizaciji za čistost knjižnega jezika, za jiroblem raznih etimo; logi j in terminologij (Al. Homan ie sodeloval pri zdravniški terminologiji, ne pravniški!), daje pregled dela za slovarje in pravopisne leksikone, v čemer so Slovenci izredno plodovm. Pcocbnc pezor nost pceveča razvoju zavesti razlike med ljudskim in knjižnim jezikom, označuje jezik slovenskih izobražencev in kmetov, daje pregled 6loveti6kega »brušenja« ([»oudari p»ri tem delo »Doma in sveta«, ki je z Breznikom dolga leta imel v tem prednost!), kronološki razvrsti posamezne povojne valove zanimanja za čistost jezika, pokaže na potrebo slovenske sintakse in stilistike fer pohvali Voduškov nazor o razvoju modernega jezika, ki naj odgovarja vsem potrebam moderne dobe. V zadnjem poglavju pokaže na razvoj slovenske žive besede (izgovor na »v« oz. »1«) ter zaključuje, da je »or-tofonična stavba slov. jezika gotova, treba ga je zdaj samo še kultivirati v smislu lepote in čednosti. Zalo pa tiaj skrbe predvsem pesniki, umetniki.« Po tem strokovnem in zgoščenem stvarnem pregledu naših naporov za U6taljenjem pravopisa in knjižnega jezika, ki ga podpre z vso literaturo med tekstom, še f>osebej jja s končno bibliografijo jiodaja v istem 6mislu tudi srbskohrvatski donesek v njihovemu pravopisu, katerega naloga je pred-vem zabrisati vse razlike v terminologijah in pra vopisnih samovoljnostih med obema jezikoma, katerih razvoj gre v čim večjo enoto. Toda nas Slovence je zanimal predvsem slovenski pregled in hvaležni moramo biti mlademu znanstveniku, da si je dal toliko truda in tako natanko preštudiral ogromno gradivo ter dal tako polno 6liko naših jezikoslovnih naporov, ki jih je tudi jx> vrednosti objektivno zgodovinsko-pomembno ocenil. Glavno |>a je: pred vso slovansko javnostjo je potrdil slovenščino kol organizem zase, in z ljubeznijo zasledoval razvoj slovenskega knjižnega jezika kot enakopravnega drugim slovanskim knjižnim jezikom. Zalo in pa tudi za njegove pri]x>uibe k našim potrebam mu bomo vsi hvaležni. td. Odkod ime VVasser-Leonburft? Kakor je javnosti iz časopisnih vesti znano, jc grad pod tem imenom lact vojvode Windsorskcga in njegove soproge. Ob tej priliki so sc čule tudi nekatere etimologije lega sestavljenega imena, ki pa niso zadovoljive. Okraini komisar v p. in znani genealog Ludvik Šivic je mnenja, da beseda Leon-burg ne prihaja od kakega Leonovega niti Levjega gradu (Leonstein, Lovvenstcin), temveč da je Was-ser-Lecnburg !c nemški prevod prvotnega slovenskega imena Livnograd. Zato svoje mnenje, ki je skoro gotovo pravilno, v vsakem pogledu pa pravilnejše nego dosedanje razlage, navaja Schivvitz naslednje argumente. Slovenske diftonge iv in ev prevajajo Nemci redno v eo. Slovensko ime Hudobivnik pišejo v nemških pokrajinah, na primer, na Gornjem Štajerskem, Hudobeonigg, slovensko ime Olevnik, Olušnik in Ulivnik Oleonigg, slovensko ime Jev-nikar pa Jeonigger. Pred stoletji 6e jc izselila i* Libne (Livna?' pri Krškem na Švedsko slovenska rodbina Livenšek (Libenšck?). Na Švedskem eo prejeli grofovsko plemstvo in 6e danes imenujejo pl. Leonschegg. Isto opažamo pri krajevnih imenih. Pri Gradcu je potok Liebach (Livna), na Gornjem Štajerskem Leombach (Livna), Leonfelden (Livno), Leonding (Livnik), V6e prvotno slovenska, nato ponemčena imena. Isto prevajanje v eo kaže tudi Ljubno na Gorniem Štajerskem Leobcn. Ljubnik (gora, kraj, rodbina) r= Leobencck itd. Sem spadajo končno tudi prestavitve imen kot Laibach (Ljubljana), Libna (Loibenberg) itd. Drugo, kar govori za slovensko poreklo itne-na V/asser-Leonburg, je pa stvarni pomen slovenskega prvotnega imena, ki sc je v ponemčenem potem izgubil. Vsa krajevna imena, ki vsebujejo dif-tong iv, se nanašajo na kraje, ki leže ob vodi ali sredi vode, vsekakor pa v njenem neposrednem območju. To se je pri ponemčenju imena Livno grad na Koroškem v Wasser-Leonburg pokazalo šc posebno v predimenu Wasscr, ki je v bistvu pleo-nazem, ki je bil pa za prevajalcc nekako potreben, ker pomena besede Livno grad niso več razumeli. Tako je skoro nedvoumno izpričano, da nosi ime današnje rezidencc vojvode Windsorskega na Koroškem v nemški obleki slovensko jedro Livnograd. ^ R. L. Milnsav Jeltd jo v samozaložbi Izdal zbirko pesmi, ki ni slaba. Dosedaj ni bi! znan v književnosti. Pričujoča njegova knjiga kljub preveliki navezanosti na tradicionalne oblike ogreje, ker ie marsikje iskrenejša in toplejša Uo najmodernistič-tiejša pesniška iskanja. V seriji »Biografije znamenitih ljudi«, kl jO izdaja založba »Jugoistokc v Belgradu, je le dni izšla na 160 straneh biografija Puškina. Napisal jo jc : Po v6em tem je jasno, da biva in vlada ▼ Rusiji — napredek: če se je caristični režim zadovoljeval z navadnimi pripomočki policije, pa hoče Stalin napraviti iz slehernega državljana vohuna, prostovoljca in dobrovoljca v vohunstvu. • Mlado generacijo, ki so ji vzeli dušo; neskončno sleparijo svetovne zgodovine; zraven teror, lakota in nasilje pod krinko osvobojenja: to je tisto, kar sem videl v Rusiji. Pa se vendar izven Rusije dobijo narodi in izobraženci, ki so branijo priznati te resnice iz Sovjetije in se še nadalje oklepajo sleparskih pravcev! Japonske čete na poplavljenem ozemlju bojišča, kjer njihovi pohodi pač niso lahki Meni ne dajo nič. Zaničujejo me, ker verujem v I Boga in pravijo, da jim škodujem. Tako, tako sem lačen! Prosim, pustite me, da ostanem!« Nič več nisem mogel prenašati pogledov teh ubitih, ubežnih bilij. Stotnik skomigne z rameni in mi pravi: »Pa jih bom le nazaj poslal. Obdržimo le tiste, ki so dobri delavci in so politično preveč slabo zapisani. Kaj pa naj s temi počnem? Neizobraženi kmetje... Vsak dan se moram s tu-catom takih ubijati... Ne, ne, le ne bojte 6e: ne bom jih izdal! Nekoč ponoči jim bom rekel, naj se spet zmažejo na ono stran. Prilike za beg so jim l>olj znane ko mojim stražarjem.« Denunciacije so vsakdanja stvar" Blizu poljskih Luniniecz sem dobil veselega, zadovoljnega fanta. Začela sva se pogovarjati: »Torej praviš, da si bil v kazenskem taborišču v Rjabinsku? Pa tvoj rojstni kraj?« »Ta je blizu Poplevk. Kolhoz 60 napravili iz njega in ga krslili za Červijakova. A taka smola! Červijakov, predsednik rutenske sovjetske republike, se je sam usmrtil in zato so kraj prekrstili. Meni je vseeno. Jaz sem zdaj na Poljskem. Naj drugi [»ocrkajo!« Zasmejal se je in se 6mejal do solz. — >Ali nimaš nikogar tam?« »Nikogar. Ko so dali namesto križev rdeče zastave, je bil moj oče proti — in — hop! — za deset let v zlate rudnike! Ondi je umrl. Ko sem to zvedel, sem si mislil, zdaj pa pošten požirek vodke in proč! Pa se spočetka le nisem upal.« »Zakaj ne?« »Jaz sam spričo straž? Kje neki! Treba si je poiskati sotrpinov. A kaj, ko se nihče ne upa začeti. Vidi te, slednjič sem pa le šel čez mejo. Toda, če bi mi bil moj najboljši prijatelj kaj nasvetoval, bi se bil koj vprašal, ali ni to morda kako izzivanje. In brez dvoma bi ga bil naznanil. Kaj hočete — v Rusiji je že taka navada!« »Ali se nisi skušal vpisati v stranko?« »Tam nočejo takih mužikov, kakršen sem jaz. Pri nas 6ploh ni komunistov. Mene pa sovražijo, ker sem zmeraj vesel in dobro volje.« — Zares se je začel spet smejati. »Kako si bil pa pri krajnem sovjetu zapisan?« »Spočetka ga sploh nismo imeli. Spadali smo pod drugega, ki so ga vodili tujci. Kasneje so Judje napravili iz kolhoza — sovjet.« »Pa zakaj so te poslali na prisilno delo?« »Ker sem bil «sumljiv element», kakor je bilo zapisano v mojih listinah. Druge 60 tudi «odpra-vili», v Turkestan, razen starejših, ki so jih poslali na sever. Vesel sem bil, to vam pa že lahko rečem.. .< »Ali si se tudi v kazenskem taborišču v Rjabinsku toliko smejal?« »No — toliko pač ne. Dvanajst tir na dan moraš žagati drva, to te je že kmalu konec. Načelnik je dejal: «Tudi ponoči lahko žagaš; ni »Kajpa! A ta ni bil kak zastaran pijanec. Ta je bil resnični bivši menih. Umorili so ga, ne vem, zakaj. Sjx»toma sem jx> vaseh zmeraj pazil, kje sem 6kozi okno videl kako sveto podobo v hiši. Kjer sem katero zagledal, tam sein jx>trkal. Ljudje so mi povedali za pot in mi dali nekaj krompirjev; kruha seveda ne. — Ko sem prišel potem v svoj kraj, sem se moral skrivati v žitu. A odkar imamo kolhoze, ni žito nič več tako visoko, zato sem moral v grmovje — blizu svoje rojstne hiše. Videl sem ljudi hoditi mimo, a veste, niti enega nisem spoznal! Niti enega ne! Pri delu sem jil opazoval že blizu meje. Delali so pod nadzorstvom straž, ko v taboriščih. S hrbtom so bili obrnjeni k meji. Nekoč ponoči sem pa ušel in se jim v pest smejal.« Izpila sva ga še kozarček skupaj, nato sva se razšla. Iz Rovna sem se pripeljal z avtom; 84 kilometrov sem prevozil v eni uri in desetih minu- Brez dvoma ima krona, ki drži usodo Rusije v rokah, hudo bolezen. Večno si namišlja nekakšno nevarnost. In kakor verjamejo najnižji in nato višji strankini krogi v to nevarnost, tako so se je nalezle tudi «vodilne glave». Potem pa sprožijo pero, da kar frči jk> državi od samih agitacij in raznih sklepov. Vse postavijo na glavo zaradi najbolj smešnih vzrokov, ki bivajo le v glavah teh ljudi. Človek naj le prebere nekaj moskovskih ali pa pokrajinskih listov! Povsod se spotakneš ob dolge članke o japonskem vohunstvu, o zahrbtno-sti Poljakov, o delovanju angleških ogleduhov. Sicer se pa pojavlja ta «špijonija» z najrazličnejšimi imeni. Zdaj se ji pravi razkroj, potem protirevolucija ali izdaja. Poglavitno je, da ustvarijo potrebno ozračje, da morejo odkriti kako zaroto in da se iznebijo tvohunskih psov, razkro-jevalnih elementov, izdajalcev in protirevolucio-narjev...» Nikar misliti, da se ljudstvo za take krvoločne izjave vodilnih krogov kaj zanima! Prav nič ne. »Naj kar drug drugega pobijejo!« pravijo ljudje. Saj včasih niti imen višjih funkcionarjev ne ]x>znajo ... Toda ljudje krog Stalina so si pač izbrali motiv špijonije, da bi se mogli kako oprati zaradi smrtnih obsodb iz poslednjih dveh let. Zato vsak dan «odkrijejo», da so jajx>nski agentje zastrupili vodo na kolodvorskih bifejih, da so nemški inženjerji povzročili eksplozije v rudnikih in jx>dobno. — Vsi ti, ki kaj takega odkrijejo, se s tem priliznejo svojim predstojnikom. Slednjič ti predstojniki zares verjamejo vse to in jim je v dolžnost, da se morajo zavarovati in braniti. Kako? S tem, da mobilizirajo javno mnenje, kakor to storijo v obmejnih kolhozih zoper ubežnike. Časniki in listi se koj udinjajo tej nalogi. Na mizi imam kar kopico brošur in razprav, ki naj bi naščuvale delavce, kmete in druge zoper špijona. Nekaj takih naslovov! »Kako te špijoni izprašujejo?« »Podtalne metode inozemstva v Sovjeliji.« »Kako najlaže naplahtamo tuje vohune.« »Lovci na vohune — novi junaki v Sovjetiji«. Ljudstvo je s tem pripravljeno na to, da z lahkoto sprejema, ko so vsak dan obsojeni in za- Mongolski vojščaki na pohodu, kar je v zvezi z nameravano ustanovitvijo nove mongolske države in nekdanjih severnokitajskih provinc Sujuan in Čahar. tah; cesta je bila jako lepa. Potem sem dospel v Korjec, na mejo, pa sem zagledal prav na obmejni črti vso cesto poraslo s travo in plevelom. — Simbol? Brez dvoma! Pa je še drugih dosti. Bralci se brez dvoma sjx>minjajo zgodbe o Potem-kinovih vaseh. Carica Katarina je hotela na pot po državi in njen minister in izvoljenec Potem-kin se je ustrašil, češ, kaj bo rekla, ko bo videla, da je vse drugačno, kakor pa so bile njegove pravljice o blagostanju ljudi! Zatorej je dal ob cestah postaviti vasi iz gledaliških kulis. Jaz nisem temu nikoli verjel. A pri Ilusiatinu je tak kraj, kjer so sami ldne zbudim, ko je konec sprejemanja pacientovi« Iz dobe rdečih Nekega slavnega zdravnika internista so prišli iskat rdeči gardisti. Učenjak jih je pisano pogledal in nahrulil: »Kaj pa hočete? Zakaj me pa hočete aretirati?« »Ker ste reakcionar, gospod svetnik,« mu jo pojasnil vodja gardistov. »Kaj sem jaz?« je zavpil svetnik, »reakcionar? Jaz sem internist, razumeli?« Rdeči gardist je v zadregi mencal čepico v roki, rekoč: »A tako, potem pa oprostite. Nemara je pomota!« — Rdeča garda je odšla. Diagnoza Zdravnik je bil poklican k družini, ker je gospodarja vrat bolel. — Žena pacienta je dala zdravniku srebrno žlico, ki je z njo potisnil zdravnik bolniku jezik navzdol. »Vaš mož se je pa že zdravil v Rogaški Slatini?« je dejal zdravnik ženi, ki je stala pri postelji. »Res,« ^ je prikimala gospa in začudeno dodala: »Na čem pa to poznate, gospod doktor?« »Na žlici,« se je nasmehnil zdravnik. »Tu je ime hotela iz Rogaške Slatine...« Spijonija Križem kražem čez rdečo mejo Begunci pripovedujejo. — Umazan šport »Ko 6em le prosila za obleko, 6i rekel, da nimaš denarja. Za 6vojo 6lepo črevo ga pa imaš?« Tega sem tudi dobil. Poslali so pome. Komisar mi je razložil: tTvoja zadeva je huda. Brata imaš na Poljskem. Zalo si sumljiv. V Sibirijo te bomo morali poslati. Razen, če bi...» Kajpa nisem črhnil nc bev ne mev. Dolgo mi Mednarodne bojne ladje imajo spet svojo novost: tu je angleška križarka, ki ima posebne »veže <, kamor spravljajo letala, da ne stojijo kar tako na dežju na katapultu, kadar ne opravljajo službe (Poročevalec Jean Fontenoy objavlja svoja pustolovska dogajanja v sovjetski Rusiji v nekem nemškem listu. Š pričujočim člankom konča svoje opisovanje obupnih razmer v rdeči državi.) Ko sem so vprav razgovarjal z nekim poljskim graničarjem, so mi privedli tri blede, shujšane in razcapane nesrečneže, ki so bili na lastno pest prišli čez mejo in so nato vsi izmučeni za-sjiali. Vojaki so jili bili našli. Večno ista tožba: »Zbežali smo pred lakoto. Ljubi poljski gospodje, zavzemite se za nas, da bomo dobili kaj jesti!« Toda poljski stotnik plane mahoma kvišku in si ogleduje enega od treh. »To brado pa jx)znaml Ti si bil že pred dvema letoma tu! Nazaj smo te poslali in zdaj si se upal spet priti?« »Za božjo voljo, gospod, pustite me tukaj! Moji sinovi so v kolhozu in sami nimajo zadosti. treba nobene luči.» Oči se pa zares privadijo temi. A stražniki — kdo bi jih mogel prenašati! Sami komunisti!« Zemljevid, ki je narisan na pesku »Ali so ti rekli, da so?« »Niso. A pomislite le tole: prosite ga ognja; on pa — te pogleda in nič, ko da si nič. Nak, to ni bilo zame! — V taborišču je bilo tudi nekaj bivših popov. In eden teh mi je nekoč s palico narisal zemljevid Rusije v pesek in mi je povedal, kje so tista mesta, ki se jim moram izogniti. S tem 6ein se lahko fiomenil. Sploh popi, tem se človek lahko zaupa.« »A to zavisi pač od lega, na kakšnega popa naletiš.« je prigovarjal, naj obiščem brata. Denarja so mi fK)iiujali. če bi šel. Z ljudmi naj bi se tam menil in si vse dobro ogledal, kateri mostovi so leseni, kateri kamnitni. Kako je s cestami. Katere ceste niso v dežju nič več ujx>rabne in katero so... In tako naprej... Preudarjal sem: ali bi — ali pa v Sibirijo? Bi! — sem sklenil. Tako sem prišel na Poljsko, sem vse povedal bratu in skupna sva se javila na policiji. Zdaj pa ...« Umolknil je in se smehljal, rekoč: »Za zdaj kaže, da se bo vse srečno končalo. . .« To je en primer od stotih. Večkrat le zato razširijo prejx>vedan pas ozemlja, da si kako osebo zagotovijo za vohunske namene. ,,/Vaj kar drug drugega pobijejo!" Ljubljanska opera f,Prodana nevesta44 Smetanova »Prodana nevesta«, ki je danes med najbolj priljubljenimi opernimi umetninami na sporedih ne samo slovanskih, temveč tudi drugih narodnih gledališč, je doživ-ela pri nas zopet nekaj poživljajoče jo predelave, ki 6ta jo oskrbela dirigent ravnatelj Polič in režiser prof. Šest, in sicer na sceni, v zborih in v zasedbi solističnih vlog. Predelava je nastala z ozirom na gostovanje v Trstu v pretekli 6ezoni. — Ko pa so nam letos glavni pevci ušli proti jugu nabirat si novih uspehov, smo dobili zopet nove zasedbe. Marinko oblikuje mlada pevka Vidalijeva. Ta njena na novo ustvarjena odrska podoba ima v glavnem iste poteze, kot smo jih spoznali že pri drugih njenih postavah. V petju ima svoje vrednote, ki so podane predvsem v lepem materialu s primesjo primerne topline; primanjkuje pa še popolnejše tehnične izdelanosti in globljega muzikal-nega pojmovanja. V igri tudi še ni popolnega spro-ščenja, dasi je v podajanju dosti življenja in ga je nekaj še podtalno slutiti, — V vlogi Janka nastopa tenorist Franci. V celoti je vsa že na široko razvita učinkovitost pevčeve umetnosti naslonjena na povsem naturalistično podstavo (privlačne barve tona in naturalne igre — predstave, na kateri se še vedno počuti in s katere tudi presoja pri nas še večina poslušalcev — ter so one umetniške vrednote, ki so zasidrane sicer v bogastvu in občutljivosti duševnega življenja, odmaknjene, V kolikor pa so tako orisani lepotni pojavi podani, je njih učinkovitost priznati. — Zelo je uspela tenoristu Banovcu kreacija Vaška, ki je dobil tako pri nas zopet pevsko trdno, a tudi v igri prikupno podobo, — Kot materi ia očeta so v znani »sekstet« pritegnjeni res dobri pevci, kot sta altistki Kogojeva in Golobova ter baritonista Janko in Kolacio; s tem je dana dobra zaslomba občutljivemu šeslerospevu. Da so trdno zasedene tudi manjše vloge (ga. Poličeva, gg. Gorski in Sekula), da je pevski zbor osvežen in trden v spevih, da je balet nanovo poživljen in podobno, vse to je celotni predstavi v prid. Osrednja osebnost te dramatske snovi je komično zastavljeni Kecal, postava, ki jo posebno ugodno upodobi naš priznani baritonist K r i ž a j , ki je v teh dneh zopet (kot že ponovno) gostoval v naši operi in odnesel, kot navadno, zvrhano mero priznanja Pa saj ga njegovo plemenito petje in močna igra (kar vse že dobro poznamo) k temu povsem upravičujeta. V. U. Občinske zadeve v Kranju V sredo zvečer je bila plenarna seja občinskega odbora mesta Kranj, kateri je predsedoval g. župan Češenj Karel. Pred dnevi je bila na občini v Kranju licitacija za oddajo gradbenih del za II. skupino del pri gradnji novega ljudskošolskega poslopja. Dela bodo poverjena sledečim najnižjim ponudnikom: vodovod tvrdki Pičman, parketarska dela tvrdki Remec in Co., centralna kurjava tvrdki Pičman, elektrotehnična tvrdki Schiling in Janša, mizarska dela: okna tvrdki Perko in Praprotnik, vrata in omarice tvrdki Černe, kleparska dela tvrdki Smolej. Zgradba šole v surovem 6tanju bo prihodnji teden do strehe gotova, zato bo dala občina vsem delavcem zadnji dan dvojno mezdo. Referent finančnega odseka g. Fock je poročal, da sta bila konec meseca septembra z g. županom v Belgradu, kier sta intervenirala pri več ministrstvih za novo poštno poslopje. Kranj bo dobil novo dvonadstropno poštno poslopje ter avtomatsko telefonsko centralo, pač pa naj občina odstopi brezplačno nezazidani prostor za rotovžem nasproti novega hotela »Evropa«, razen tega pa prostor, kjer sloji sedaj Pišklerjeva hiša. Staro Pišklerjevo hišo bodo podrli in tako bo tukaj 695 kvadratnih metrov velika parcela za novo poštno poslopje. Občinski odbor je sklenil, da občina odstopi brezplačno ta prostor, ako bo poštna uprava sezidala v dobi dveh let na tem prostoru poštno poslopje in uvedla avtomatsko telefonsko centralo. Ako to ne bo v dveh letih izvršeno, pripade prostor občini nazaj. Ob istem času sta g. župan Češenj in g. Fock intervenirala pri ministru g. dr. Antonu Korošcu v zadevi državne policije za mesto Kranj. Naše mesto bo dobilo komisariat državne policije, možno je celo, da bo v Kranju centrala policije za Bled ia Brdo. Pri volitvah v odbor Dijaške kuhinje so bili na seji sprejeti gg. dr. Megušar, Čolnar Otmar in Fajfar. Občinski odbor je dalje sklenil, da se bo v novem ljudskošolskem prostoru dal prostor za razrede meSčanske šole. Odbor, predvsem g. župan, pa bo storil potrebne korake, da bo dovoljena tukaj meščanska šola in da se bi pouk na meščanski šoli po možnosti začel že prihodnje šolsko leto. Odbor je sklenil, da bo občina zgradila na Jelenovem klancu hodnik za pešce in sicer v približni širini dveh metrov in to za sedanjim zidom v dolžini bivšega mlina, t. j. na 6vetu Majdičevih dedičev. Odobril se je kredit 10.000 din za osnovanje prepotrebne Borze dela. V ljubljanski urad Borze dela se bo takoj poslal uradnik v prakso, tako da bo Borza dela v Kranju začela kmaln poslovati. Zatem je bila obširna debata zaradi cest v okolici in so zato sprejeli v gradbeni odbor mesta Kranja iz vsake vasi enega moža. Iz Julijske krajine Osemdesetletnica zlatomašnika msgr. Arka v Idriji. »Slovenec« je priobčil toplo pisan članek o življenjskem delu msgr. Arka v nedeljo, ko jo Idrija praznovala in godovala. Naj kratko zabeležimo, kako se je to slavje vršilo, kako bo Idrij-čani počastili svojega ljubljenca in duhovnega voditelja. Zjutraj ob osmih je bila šolska maša, pri kateri je lepo in prisrčno govoril g. kaplan Štefan Onezda o duhovniškem poklicu in o zlatomašniku Arku, ki je res pravi duhovnik, resnični in požrtvovalni pobornik kraljestva božjega. Ob desetih je bila slovesna sv. maša. Častitljivega slav-Ijenca so v lepem sprevodu spremljali iz župnišča v cerkev. V sprevodu so bili mimo duhovščine in raznih veljakov in prijateljev tudi zastopniki rudnika in oblastev s komisarjem in mestnim županom g. Riccijem na čelu. Pri maši je bilo petje cerkvenega zbora, ki ga jo spremljal nalašč za to priliko sestavljeni orkester, krasno. Verniki so bili zadivljeni in niso mogli prehvaliti ne zbora ne orkestra, saj so doživeli res izreden umetniški užitek. Vodil je mladi g. kaplan Mirko Filej, kateremu moramo na uspehu le čestitati. — Po sv. maši so se svojemu voditelju in očetu poklonili zastopniki verskih in gospodarskih organizacij. S popoldanskimi litanijami je bila slavnost končana. Da sta bila župnišče in zlasti še cerkev v prazničnem krasu, ni treba posebej poudarjati. Ni že tako daleč čas, ko so bile gore zapuščene in osamljene, ko j<> vladala tišina na svetlih vrhovih in sta le lovec ali pa pastir kdaj zabredla v skalno in ledeno pustinjo. Postopoma pa so začeli prihajati tujci, ljudje so spoznali lepoto gora ter jih občudovali iz doline ali z varnega kraja; nekateri, posebno predrzni, ki jih je gnala znanstvena gorečnost, pozneje pa tudi že gornlška strast, so se jeli vzpenjati više, k ledenikom, k skalnim vrhovom. Nastopila je pionirska doba alpinizma, prišel je veliki čas, ko so začeli hoditi slavni gorniki b prav tako slavnimi vodniki v gore, šli čez sedla in škrbine ter v drznem naskoku osvajali vrh za vrhom. Slednje leto se je pove-čavalo število ljudi, ki so se navduševali za gore, cilji so postajali višji, gorniki so se upali na vedno težja dejanja, in to, kar se je bilo nekdaj zdelo nemogoče, jc sčasoma postalo samo po sebi ranljivo in lahko. Mojstrski zgled za to je Grepon, ki jc po besedah plezalca Muinmeryja, kateri ga je bil kot prvi zavzel, spočetka veljal za nepri-stopuega, nato postal najtežja tura v Alpah — nazadnje pa se jt moral spremeniti v goro — za dame. Zgodovina alpinizma je od začetka do konca pretkana z močnimi razvojnimi pojavi, ki so kazali često celo revolucionaren značaj. Ti pojavi so dosezali, da je njegova podoba sijala vedno in vedno v novih barvah, ti pojavi pa so končno tudi dosegli, da se je kriza alpinizma izmaličila. Tri velike vrste pozna alpinizem. Vzrasle so prav tako iz gorniškega duha kakor tudi iz nuje, ki jo gore izsiljujejo zaradi raznovrstnosti svoje sestave iz gomiške dejavnosti. Najbolj častitljiv po starosti, posvečen v duhu ter najplemenitejši v gorništvu je alpinizem otvoriteljev, odkrivalcev, raziskovalcev. Skrinja zakladov je, ki varuje bogato in svetlo prvotni čisti duh gornfštva. Dandanašnji smo navajeni, da gledamo to vrsto alpinizma le še v daljnih in najvišjih gorovjih zemlje, kjer pa se tudi vedno bolj drobi njegovo kraljestvo, tako da bo kmalu navezano lo še na svojo najbolj kraljevsko provinco: na Himalajo z njenimi »osemtisočaki«, z vrhovi sveta. Toda človek se ne more nikdar dovolj in dostikrat poglobili v historično razmišljanje, da je bil pionirski alpinizem izvor in začetek, da je začel v Alpah in v vseh gorovjih sveta, takrat in še preden je človeška noga prvič stopila na teme alpskega orjaka. Od tistih dob je prvotni alpinizem nastopil pot, ki je vodila po vsem svetu. Gorovja petih svetovnih kontinentov so postala njegovo osvojeno kraljestvo, svetovna država, ki ji je alpinizem naslednikov jemal v desetletjih kos za kosom, do stene, grebena in vrha azijatskih orjakov, ki so postali njegova poslednja in najdrznejša visoka utrdba. Alpe, Kavkaz, Ande in Kordiljere, gorske Na vrhu zvonika je bila pritrjena velika številka 80. — Na dan sv. Mihaela so pa prišli odličnemu osemdesetletnemu godovniku voščit in čestitat njegovi stanovski tovariši. Prišli so od blizu in daleč, mladi in stari, zlasti številno so bili zastopani njegovi nekdanji kaplani in pa idrijski rojaki. Res, prav so imeli! Bog živi msgr. Arka! Umrl je župnik Jože Ivnnčič, ki je pastiroval v Šebreljah na Cerkljanskem. Rodil se je 8. februarja i8S0 na Knnoncu pri Kobaridu. Ordiniran jo bil I, 1903, nakar je bil pet let kaplan v Kanalu. Od 1. 1908 je pa nepretrgoma do svoje smrti župnikoval v Šebreljah. Bil je tih pa goreč duhovnik. Čeprav je bi! telesno krepak, ga je dolgoletna služba v hribih zlomila iu je prerano opešal. 2e vnaprej je slutil, da bo tudi po smrtt le v Šebreljah počival, kar je tudi včasih kakemu prijatelju omenil. Ustanovil je Marijino družbo v Šebreljah in užival sploh največ veselja v tem, da je širil čast božjo iu Marijino. Naj počiva v miru I Hrastnik V Hrastniku smo ustanovili farno univerzo, ki bo prirejala mesečno zanimiva, poučna predavanja. Preteklo nedeljo je bila otvoritev in je predaval gimnazijski ravnatelj iz Ljubljane, g. dr. K. Capuder o Rusiji in o početku boljševiške revolucije. G. ravnatelj je revolucijo v Rusiji sam preživel; zato je bilo predavanje še bolj zanimivo. Da ta vprašanja zanimajo ljudi, je pokazala nabito polna Logerjeva dvorana. Prihodnji mesec bo predaval g. ravnatelj o današnji Rusiji. V celjski bolnišnici je umrla Ocepek Marica, učenka meščanske šole. Na dolgi poti v šolo se je prehladila in neizprosna smrt jo je ugrabila žalujočim staršem. verige Srednje Azije so od neomejeno svobodnih držav zdrknile na doininione, kar naj označi, da je tam po stopinjah pionirstva novodobni alpinizem začel svoj zmagoslavni pohod. Primer Kavkaza je pač najbolj prepričljiv. V razdobju kratkih let jc sledil dejavuosti olvarjajočih in odkrivajočih udarnih krdel živi val gornikov, ki so prišli že ponavljat. Meja je približno tam, kjer se gore ni več možno lotiti kot novega sveta, pa čeprav gornik v oddaljenih stenah in grebenih relativno vzeto s cepinom in kramžarji še vedno obdelava nov teren. Novodobni, športno izvajani alpinizem, če ga zaradi razlikovanja od pionirskega alpinizma hočemo tako imenovati, obsega dve često strogo ločeni, pogosto pa tudi močno zabrisani zvrsti hoje v ledu in skalnega plezanja. V svojem postanku razgrinja mnogo finih in robatih sprememb, ki so večinoma gradile in zorile; nekaj pa jih je bilo tudi takih, ki so imele prekucuški značaj — da, prav iz velikega obrata v zadnjih letih se je porodilo dandanašnje maličenje ekstremov. Alpinizem nosi prav pri reševanju takozvanih alpinskih problemov v nekem smislu v sebi ata-vizem iz prejšnjega časa, iz zgodnje dobe, iz pionirskega alpinizma. Reševanje gorskih problemov, ki so bili videti vedno bolj nerešljivi, zmagovanje vedno strmejših, težavnejših in nevarnejših vrhov, sten, grebenov in razov je prirodno izsililo vedno pogostejše in večje izpreminianje, izboljšavanje ier predrugačevanje alpinske tehnike tako v kopni skali kakor tudi v ledu. To delo časa je odgovarjalo zdravemu razvoju, saj je izviralo iz zdravega jedra, še vedno je blestelo v pravem gorniškem duhu, še vedno so ga omejevali športni principi, ki se v gorništvu razodevajo jasno in sami po sebi. Velike ledene ture, ali bolje rečeno: velike ture na ledene orjake Zahodnih in deloma tudi Vzhodnih Alp, ture, ki so jih bili izvedli v prvi vrsti Nemci (Welzenbach!) in Švicarji (v prvi vrsti brez vodnika!), so pač višek tega razvoja. Kar je prišlo pozneje, nosi brez dvoma in jasno pečat prekucuštva v duhu in v tehniki. Vedno bolj naraščajoča uporaba umetnih pripomočkov je tako zaokrenila tehniko, da je potvorila telesni, športni čin gorništva; z drugo masko na licu jt ta tehnika umetnih pripomočkov vzela gorništvu moment samostojnega, obrzdanega obvladovanja nevarnosti, ki vendar tvori bistveno, etično vrednost alpinizma. Drugi merodajni pojav razpadanja je bil v tem, da si je mlajši rod začel mašiti oči in izzivati objektivne nevarnosti. To bi se utegnilo zdeti na prvi pogled kot ostro, nezdružljivo nasprotje k zgoraj navedenemu zmanjševanju in izključevanju tehničnega subjektivnega momenta nevarnosti. V resnici pa je vendarle tako, da ljudje tudi objektivni moment nevarnosti zelo zmanjšu- jejo aH izključujejo, na ta način namreč, da ga ne spoznajo ali pa ga kar meni nič tebi nič brez nadaljnjega zataje Temu momeutu stopa novodobni »skrajui« gornik pred oči v pregrešili ha-zardni igri, v včasih naravnost otroškem upanju na dober izid, z upaujem, ki ga človek nikdar ne bi smel — vprav na podlagi izkušenj! — opravičiti. Zapadno kamenje, snežni plaz, ledni podor naj bi ob neki priliki čudotvorno umolknili, ko vendar prihajajo tako zanesljivo kakor dnevna svetloba — le zato, ker neprevidni gornik slučajno križa njihovo pot! V tem leži težak prekršek proti najvažnejšemu gorniškemu pravilu, ki moralno opravičuje izpostavljanje življenja v nevarnost le v toliko, v kolikor je podprto na znanju iu na izkušnji. V zadnjem desetletju je bilo na alpinizmu moči tu j>a tam opaziti kakšen znak, ki je govoril za to, da alpinizem začenja barvati kriza. V dramatičnih poskusih vzpona po severni steni Eigerjn pa se je ta kriza v zadnjih dveh letih akutno oživotvorila. Kai se je godilo tam na mrtvaškem odru te stene, na odru, ki ga obdaja arena hotelskih teras, kjei so radovedne in senzacij željno množice nastavljale svoje daljnoglede, kjer so časnikarji dnevno časopisje polnili z bučnimi poročili, — to niso bile samo tragedije gornikov, ampak na neki način tudi tragedije »skrajnega« alpinizma samega. (Nadaljevanje.) Kolesarske dirke ktuba .Dolenje' Prvak dneva Štirn Karel SK Vrhnika V nedeljo so se vršile kljub slabemu vremenu težko pričakovane velike medklubske dirke koles, kluba »Dolenje« v Gotni vasi pri Novem mestu. Start in cilj je bil v Gotni vasi pri Gostilni Matko, kjer je tudi sedež kluba. Mladi kolesarski klub deluje žc več let pod agilnim predsednikom g. Joža Matka ml. in je dosedaj prirejal samo klubske dirke za povzdigo kolesarskega športa v dolenjski metropoli. Dirka se je vršila na progi Gotna vas—-Novo mesto—Št, Peter—Kronovo—Dobrava—Št. Jernej— —Žabja vas—Gotna vas in je bila dolga 45 km. Žiriji se je prijavilo 13 vozačev. Častno je bila zastopana sekcija 2SK Hermesa po 7 vozačih in SK Vrhnika po Štirnu, ostali uo bili od matičnega kluba. I. Štirn Karol SK Vrhnika 1.22, ki je prrvoztl s krasnim spurtom na cilj 2 minuli pred drugo skupino. II. Lampret Slavk, Dolenje 1.24, III. Gregorič Janko 1.24!/s, IV. Premk Pavel 1.24»/,,, V. Grabncr Franc 1.25 vsi člani koles, sekcije ZSK Hermcs. VI. Mežnaršič Viktor Dolenje 1.26, VII. Trobec Ivan, VIII. Hraslar Anton, oba člana 2SK Hermes, IX. Kirn Franc Dolenje. Dosežena brzina 33 km na uro. Dirka se je izvršila v najlepšem redu in brez vsakih nezgod. Plut Leopold »Dolenje« jc takoj po startu moral zapustiti tekmovanje, ker mu je razneslo gumo. Mladi Grabnar, ki bi sigurno zmagal nad Ljubljančani in dosegel III. mesto, se je radi padca 100 m pred ciljem moral zadovoljiti s V. mestom. Po končanih dirkah so bile razdeljene lepe nagrade, ki so jih darovali tvrdki tvornica ogleda! »Spectrum« d. d. iu A. Fuhr, direktor tvrdke Di-amantwerke iz Ljubljane in se jim klub Dolenje najlepše zahvaljuje. Poleg nagrad je prejel prvak dneva g. Štirn in junior Gregorič krasen šopek vrtnic. Razdelitev nagrad je po kratkem govoru izvršil predsednik kluba g. Jože Matko ml., ki je v uvodnem govoru pozdravil zastopnika 2SK Her-mes in bivšega tajnika podzveze g. Gregorca Metoda. G. Gregorc je na prošnjo kluba in vseh prisotnih funkcionarjev in športnikov v kratkem podal poročilo o stanju in delovanju podzveze v tekočem letu in pojasnil kako je prišlo do razkola v podzvezi in zakaj je odstopil teh. referent in tajnik, ki 6ta bila do kolesarskega izleta duša podzveze. Po izmenjajočih se nagovorih je predsednik g. Matko zaključil krasno uspele dirke in poročal, da s«; bo klub v letu 1938 včlanil v KZKJ. Nogometni tarnir SK Mladike za pokal g. dr. A. Tomca. V nedeljo ob 9: Mladika : Moste, ob 10.30 I.jubljana:Korotan. V ponedeljek ob 9: Premaganca (finale), ob 10.30: zmagovalca (finale). O zanimivih parih, ki nastopajo, bomo julri spregovorili nekaj besed. SK Grafika. V nedeljo, dno ,11. t. m. igra na JpHfliilcah sledeč« moštvo: Hačak, lloltauz.ir. Trobuv-Sek, IJsuik. Žagar, Pipan, Vili, Polnilo, Kolarlo, Rone. l{07,niun. Rezerve: Marn. GeStrin. Na kolodvoru nn.i bodo oh 11.80. Opremo dvignite že v soboto od 15—17. SK Slovan, članski nostanek ho dano« ob pol K v gostilni Krušič. Obvozen je 7,a vse aktivne igralce. — Načelnik. Podoba in kriza alpinizma Agnes GOntber: 129 j Dušica - Rožamarija »Teta Ulrika, prosim te, kaj bi ti veselega poročal? Toda pridi gor! Vajina izba sicer ni prazna, naselila sta 6e v njem Henrik in Babeta. V zahodni sobi še leži naš ubogi mrzlični človek, toda če 6i zadovoljna z vzhodom?« »Mi niti na um ne pride! Jaz hočem proti jugu! Stopnic ne maram! Pri Roži hočem ostati...« »Ljuba teta Ulika, tam vendar počiva sestra!« »Pi6al si mi. da odhaja.« »Saj bo odšla, toda moral bom kje dobiti drugo bolničarko.« »Tule je,« je odgovorila teta Ulrika ter pokazala na dežnik. Njeno ponašanje je bilo simbolično in njen dežnik je nekako predstavljal žezlo, katero je odložila v Thorsteinu. »Draga teta Ulrika,« je vzkliknil Harro,« kako ei ljubezniva! Toda tvoje dame?« »Izročila sem jih Margi. Nc bo vzdržala reda! Premehka je! Preveč je dostojma in besedičenje! To bo nered! Sem že radovedna...« V6ak stavek je bil udarec s kladivom, kot bi hotela poudariti svoj nepreklicljivi sklep. »Harro, ti si se mi zasmilil!« In teta Ulrika je izvlekla žepni robec ter ga po dokaj šumni uporabi zopet shranila. »Nič ti ne pomaga!... Vseh sedem blagrov si že imel, zdaj se boš mora lpreriti še 6kozi sedem bolečin. Človek mora vse drago plačati. Harro! Pri tebi je še itak prebitek!« »Da,« je odgovoril Harro s čudno mehkim glasom, da ga je teta osuplo pogledala. »Jaz imam itak že prebitek.« Ulrika je vstala- ga objela ter ga poljubila na felo. Tega še v svojem življenju ni_ bila storila . . Ves presenečen je ui>r! vanjo svoje oči. Icfi pa so zardečela lica in čuden nasmešek ji je zadrhtel okoli ustnic. Ko jc zopet sedela, jo rekla: »Ne verjemi, da bi 6e me Roža bala! Toda jaz bi ne prenesla, ako bi čitala v časopisju tale oglas: Jščem izvežbano bolničarko z dobrimi izpričevali. Pošljite sliko!' Io da bi se nato prikazala kakšna od Boga zapuščena ženska ter bi se lotila Rože. Ta dopušča, da 6e ukrene z njo kakorkoli iu sc nc brani, saj jo poznam.« »Ne, teta Ulrika, ti je še ne jx>znaš.« Teta Ulrika ga debelo pogleda... motri njegove posrebrene lase, njegov shujšan obraz in neko tujo milino v njegovih očeh. Kar strese glavo ter reče: »Ta zlobnež, kaj ne Harro?« tlarra so te besede hudo zadele in odgovoril je: »Ah, bolje je, da ne vemo...« »Kaj pa Roža?« »Ta 6e le pomiri, ako se ji reče. da ne bodo nikdar našli zločinca.« »Hm. hm! Človeku prihajajo čudne misli.« »Žal!« je vzrojil Harro. »To je tretja bol, ki se loteva človeka. Toda teta. jaz te puščam kar tu! Pridi vendar, da si malce odjvičiješ po tej dolgi potil* »Ha. ti ne smeš misliti, da dobiš bolničarko, ki nima več moči.« »Dovoli, teta Ulrika. da te zato objamem. Moram ti vrniti poljub.« »Bil si vendar tako ljubek! V svojem življenju šc nisi bil tako mil. Ti si pa zimska hruška, Harro. Kadar zapade sneg. so šele prav zrele. Da — pričakovala sem, da boš rogovili! kakor zdivjan jelen, kajti zavedala sem sc, da si neizrekljivo hudo prizadet. Toda našla sem te, ko si prepričan, da si še vedno na dobrem! Harro, zdaj šele si cel mož :n ne več podolgovat, trmast dečko kot doslej. Po tvojih laseh ne bom nikdar več posegala, lega ne tvegam več, Harro.« »Ne obetaj preveč, teta Ulrika! Upam- da se boš šc izpozabila! In upam, da se bomo še skupno radovaii. .. Teta Uli, k opasici sem dobil šc nov jopič. Kaj rečeš k temu?« »Dajem ti svoj blagoslov. Nosi svoj jopič, moj sin, če 6e ti ga bo zopet zahotelo!« »Teta Uli, zdravnik mi je obljubil, da bo Roža zopet okrevala. Kako sc bom zopet razbohotil v raznih jopičih!« »Popolnoma bo ozdravela?« Harro se je okrenil. Tega seveda ni mogel obljubiti. »Toda. ako jo le še imam ... Najine sreče si ne dava odvzeli! To je tudi Roža takoj rekla. O, leta Uli, ti je še ne poznaš, ti še Rože ne r>oziiaš. Kako lepa je!... Jaz kar slišati ne morem, če se govori o njeni bolezni. Oh, to trpinčenje, ki ga je morala prostati!... ln niti z besedico se ui pritožila... Srečna je, če le sme sama koga tolažiti ... Vse svoje tajne mi razodeva, odpira svojo dušo ter mi prikazuje vse skrite dragulje... Loteva se me že bedasta bojazen, kot bi bila za nas že predr.ižcstna. Nič mi ni bilo bolj zoprno in neprijetno kot strah, ki ga iniajo nekateri ljudje /a svoje lepe in ljubke otroke. Toda pri meni je to razumljivo, še vedno se tresem od sicer že pojemajoče strašne groze...« Brž vstane teta Ulrika: »Ali bi smela videti Rožo?« »Tu se boš že morala j>oprej pogajati s sestro Ivano. Ne bo šlo zlahka. Jaz sem sc naučil čakati pred vrati, česar bi mi pač nikdo ne bil prisodil. Ta mala, krotka, bleda osebica ima posebne sile v sebi.« »Na. Harro. le potolaži se." reče teta Uli. ko gresta skozi zimski vrt. »Potolaži se. moj dečko, če je to nično brezobzirno ravnanje ne|>otrebno, no. ho pač zletela! Jaz se razumem na to.« Pol ure pozneje se je teta Ulrika že sklanjala nad bledim obrazom RoŽamarije, poljubila jo je rahlo na čelo ter si mislila: »O ti ubogi Harro! One druge bolečine ti tudi ne izostanejo!« » Naslednjega jutra je prilaval v llarrov atelje Alfred, ves sivkast v obraz. »Nikar se ne prestrašite. Harro, izpustili so mel Gospod dvorni svetnik mi je dovolil. Nehal 6eni biti kužna bula ter prihajam, da 6e vam zahvalim.« Komaj je izpregovoril Alfred te besede, že je sedel na stol in jx>tegnil svoj žepni robec. Harro pa mu je položil svojo roko na ramo ter mu odgovoril: -Dragi bratranec, gradite žc zopet na pesek? Ali so vam res dovolili?« »Da, Harro! Moj Bog, kaj vse sem pretrpel! Vsako jutro sem jokal in v svojo bolničarko sem ee tudi zaljubil in brž bi jo vzel za ženo ako...« »No, in je sestra Klara sprejela vašo ponudbo. Alfred?« »Kam mislite, Harro... bilo je le v domišljiji. Nekaj tolažljivega pa vendar mora človek tudi imeti, od ovsene kaše in dobrih 6kIepov sc ne more živeti. Domnevam, da bi me odklonila! Zdaj pa, Harro. bi se vam rad še enkrat zahvalil, preden se vrnem.« »Tega si nikar ne domišljajte! Takega okostnjaka ne izpustim iz Thorsteina. Poprej vas liomo že malce zredili in poboljšali. Najjirej se boste pasli z ovseno kašo. moralno čustvenost pa preložite na poznejši čas. Oboje obenem bi vam moglo biti v kvari Moja teta Ulrika je prišla. Njenemu varstvu vas bom zaupal. Nič sc ne vznemirjajte, tudi v pogledu vaših čustev boste pri njej v najboljšem zavetju ... Da, moj sin, le poglejte si vašo bodočo red-nico in skrnnico! Pravkar gre preko dvorišča in malček, ki ga drži za uho, je mladi grof Tlior-stein, ki rad zobljo jagode, preden so dozorele.« Alfred jc vsi nI ter pogledal na dvorišče, nato se je znova usedel ... »Videti ie vaši teti, da mora biti zelo odločna dama... toda bojim se, da tie bom mogel sprejeti, Harro... Vi iinate itak...« Harro se je zakrohofal: »Nič se ne branite. Alfred če tokrat ne nadete v naročje moje soproge, temveč moje tete... Kam pa prav za prav hočete? V Br.umeck?...« Ne zamudite! Irgovsha hiša ImMK JafcOft, Pfllj Otvoritev na novo urejene moderne trgovine v soboto, dne 30. ohtobro Točno ob 15. uri presenečenje za vsakega obiskovalca Oglejte si neobvezno našo zalogo oblek, čevljev, vsakovrstnega perila in modnega blaga — Prodajalo se bo po najnižjih cenah MALI OGLASI V malih oglasih velja »seka beseda Din 1*—f ienltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek ta mati oglas Din 10-—. MaD oglasi s« plačujejo takoj prt paročUn. — Pri oglasih reklamnega značaja se rečnna enokolonska S mm l^ioko p elitna vrstica po Din 2*50« Za pismena odgovore glede malih oglasov treba priloiM znamke. I llužbodobe 2 mizarska pomočnika ea pohištvo — sprejme BeRltč, Radovljica, (b) 2 mizarska pomočnika Bprejmem. Matjaž, Gllnek et. 10, Škofljica. (b) Mehanike išče generalno zastopstvo za celo državo Mercedes ln Original Odhner tovarne pisarn, strojev. Prednost imajo oni, ki poznajo te Izdelke. Natančne ponudbe s podatki poslati na: JT. Glad, Mercedes, Zagreb E Nikoličeva 14. (b) Mladenič vojaščine prost, zmožen vseh del, Išče službo sluge ali skladiščnika. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vesten ln zanesljiv v Ljubljani«. Pisarniško sobo v sredln.1 mesta, išče za takoj ali s 1. decembrom Združenje elektrotehničnih obrti dravske banovine v Ljubljani, Gledališka ulica 7-II. (s) H Revolucija ▼ gospodinjstvu O čisti in polira vse, vse . . . . B prava radost gospodinje in B postrežnice Novo pakovanje Y zelene škatlje. Zahleyajte povsod. Upravo »Slovenca« Maribor Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova <> Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila, ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista. Vsem znancem in sorodnikom sporočamo, da je umrl ljubljeni sinko Joško Venci v starosti 9 mesecev. — Pogreb bo danes ob 3 popoldne na Mestno pokopališče. Celje, dne 28. oktobra 1937. Namočeno pclenovko dobite pri X. Buzzolinl, Llngarjeva ul. za škofijo Pisalni stroj »Undervvood« popolnoma nov, nerabljen - naprodaj. Aleksandrova št. 9-III., levo. (1) la. namizni med cvetlični, B kg 85 din ; 10 kg 170 din; 30 kg 480 din, franko voznina razpošilja G Drechsler, Tuzla, (b) Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10. Tel. 37-52 Al. Planinšek LJubljana, Beethovnova 14 Telefon 3B-10. Izposluje vse bančne tn kreditne posle, nakup tn prodajo hranilnih vlog -najugodneje proti takojšnjemu plačilu. BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica št. 40 vnovčuje HRANILNE VLOGE bank in hranilnic, kupuje vrednostne paptrjo, valute ln zlatnike po najvišji dnevni ceni. + Prijateljem in znancem sporočamo, da je umrla dne 25. oktobra v Trstu v 74. letu starosti naša mamica Virginija Furlan roj. Šivic vdova po višjem račnnskem svetniku Pogreb je bil v Trstu in prosimo tihega sožalja. Trst, Basel, Ljubljana, London. Dr. L. V. Fnrlan, profesor na univerzi v Baslu, dr. Boris Furlan, profesor na univerzi v Ljubljani, sinova; Preda in Ana, sinahi; dr. Vera Wcst, Nada, Borut, Staša in Aljoša, vnuki. »Mu^nt^a Veličasten pevski film San Francisco Jeanette Mac Donald Clark Gable. Grandlozno filmsko delo z najlepšimi pevskimi partijami Iz Travlate In Fausta, ki obenem prikazuje potresno katastrofo San Francisca v letu 1906. Film je v nemškem jeziku MSSfliiaiffl Veličasten zgodovinski velefllm Lord Nelson Nemški dialog — Rezervirajte si vstopnice! Kadi velike dolžine filma predstave ob 16„ 19. in 21-16 uri, raEMHHia Tarzan, živali ln plemena v pustolovskem velefllmu Tarzan zmagovalec Jonny Weissmiiller Predstave v Matici in Unlonu ob 16., 19-16 ln 2115 uri Radio Programi Radio LJubljanai 1'etck, 29. oktobra: 13 Šolska ura: Naši predniki borbi za Jadran (Viktor Pirnat) — 12 Slovenska glasba (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Vurlinške orgle (ploSče) — 1-1 Vreme, borza — 18 genska ura: Kako so naši dedjo pojmovali občestvo s svetniki (ga. Ivanka Velikonja) — 18.12 Glasbene slike (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr Stanko Leben) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 9.30 Nac. ura: Kacijanarjeva vojna — ob priliki 400-letnico (dr. Ferdo Sišič, prof., Zagreb) — 19.50 29. oktober 1918 (predava g. prof. Silvo Kranjec) — 20 Rezervirano za prenos — 21.15 Koncert pevskega zbora »Cankar« — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi t retek, 29. oktobra: Belgrad-lagrcb-Praga: 19.35 Gledališki prenos — Dunaj: 19.25 Piunino — 20.25 Igra — 22.20 Plesna glasba — Budimpešta: 19.15 Madžarske narodne — 20.45 Simfonični orkester — 22.35 Jazz — 2.1.05 Ciganska glasba — Trst-Milan: 17.15 Pianino — •il Igra — 22.40 Plesna glasba — Rim-Bari: 21 Opera ■ Faust« — Berlin: 19.10 Valčki in ljubezensko pesmi — 20 Orkestralni koncert — 21.10 Mojstrski koncert — — Hamburg: 20.10 Postre melodije — Vratitlava: 20 Valčkov večer — Koln: 19.10 Opera «I)on Jnan« — Franltfurt: 20 Slavnostni koncert — Stuttgart: 19.16 Vosel koncert — 20 Vojaški program — Zahtevajte povsod naš list! IV Moške nogavice in trpežne ženske nogavice se dobe že v vseh boljših trgovinah z varstveno znamko Fako - nepoderllivo in sicer po fiksno določeni tovarniški ceni. Zahtevajte to znamko, ker jamči za kvaliteto. • « Modne novosti X Zlenfc* za damshe plašče m obleke v največji in najlepši izbiri, ter najsolidnejši ceni! Kupujte svoje potrebščine pri tvrdkah ki inserirajo v našem listu Dne 28. oktobra 1937 je umrl v splošni bolnišnici v Ljubljani dr. Franc Verbic zdravnik javne bolnišnice v Celju Vestnemu in požrtvovalnemu zdravniku bodo ohranili bolniki, uprava in kolegi trajen spomin. V Ljubljani, dne 28. oktobra 1937. Javna bolnišnica, Celje ••;*.'• ..VV Zapustil nas je naš dobri dr. Franci Verbic zdravnik-sekundarij celjske bolnišnice Previden z zadnjo popotnico je davi v ranem jutru dotrpel kot žrtev, ki jo je zahteval njegov težki poklic. - Na zadnji poti ga bomo pospremili v soboto, ob pol 3 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 28. oktobra 1937. Marija, stara mama; Evica, zaročenka; Pavle, brat; Lojzka, teta; rodbini Verbic in Dekleva. Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel Ceč Izdajatelj: Ivan Rakovec Mrednik; Viktor CenSič