Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32'—, polletno din 16 —, četrtletno din 9 —, inozemstvo din 64'— Poštno-čekovni račun številka 10.603 LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 31-13 Cene inseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000—> četrt strani din 500'—, '/s strani din 250—, >/i« strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1'— Nevednost v zvezi z zlobo Jugoslovanski škofje so na svoji konferenci v Zagrebu zadnji teden meseca oktobra med drugimi perečimi zadevami tudi razpravljali o Katoliški akciji ter to vprašanje soglasno uredili. Ureditev se je izvršila na osnovi glavnih navodil, ki jih je o tej akciji dal njen prvi glasnik in voditelj rimski papež. V okviru teh osnovnih načel se vrši organizacija te akcije po posameznih škofijah,' Dejavni katolicizem: to je glavno geslo, ki ga poudarja papež in njegovi sodelavci širom katoliškega sveta. Katoliško delo naj vrše tudi laiki v zvezi in pod vodstvom škofov in duhovnikov. S skupnimi močmi naj bi se storilo, kar morejo človeške moči s pomočjo božje milosti storiti za versko in moralno obnovo človeštva ter za razširjanje božjega kraljestva na zemlji. Komur katolicizem kot tak ni po godu, njemu tudi Katoliška akcija ne more biti všeč. Na poprišču javnosti se kot njeni nasprotniki pojavljajo nekatoličani, bodi si krivoverci bodi si razkolniki. Prav za prav niso ti krogi ne poklicani ne pristojni, da bi to akcijo obsojali, ker o njej niti pra vilno ne morejo soditi. Katolicizem jim je neznan in tuj. Ne poznajo njegovega vira in početka, ne njegovega bistva in ustroj-stva in tudi ne oblik njegovega življenja in udejstvovanja. Zato je tudi njihova sodba o Katoliški akciji enostranska in kriva. Ker ne marajo, odnosno ne morejo spoznati njenega bistva, njene smeri in njenega pravega namena, jo predstavljajo svojim rojakom ali sovernikom v povse krivi luči. Nedavno je objavil v sarajevskem listu »Pregled« voditelj srbskih zemljoradnikov Jovan Jovanovič razpravo o Katoliški akciji. Ker sam ne pozna katolicizma in njegovih življenjskih .oblik, se je obrnil na druge, da bi se o sodobnem katolicizmu poučil. Začudenja in obsodbe vredno pa je, da se ni obrnil na pristojno katoliško me sto, kjer bi dobil stvarno obvestilo, marveč na nekega nekatoliškega angleškega pisatelja, ki je katolicizmu protiven. Jovan Jovanovič je eden izmed voditeljev srbske opozicije, ki je sklenila sporazum z opozicionalnimi Hrvati. Če je res prija telj Hrvatov in njihov politični zaveznik, bi ne smel o katolicizmu, ki je vera hrvatskega naroda, krivo in krivično soditi. Ne smel bi trditi, da hoče katoliška cerkev s Katoliško akcijo priboriti vlado nad vladami, da zatira svobodo razuma, vesti, tiska itd. Jovanovičevo sodbo o Katoliški akciji je objavil JNSarski »Kmetski list« ter jo celo v svoji hudobnosti prekosil. Liberalno kmetijsko glasilo poudarja, da je katolicizmu in njegovi akciji bistvena neka za hteva, »ki je v bistvenem, načelnem nasprotju z duhom vsega, po napredku stremečega človeštva. To je namreč zahteva, da sme katolik samo v toliko samostojno misliti in gledati na svet, v kolikor mu to dovoli papež«. Kratek seznam tega, kar mora vsak katoličan znati, kar mora vsak storiti in kako mora ravnati, podaje katekizem. Naj nam liberalni kmetijec pokaže eno samo mesto in besedo iz katekizma, kjer bi se od kakega katoličana zahtevalo, da sme le toliko samostojno misliti in gledati na svet, v kolikor mu to papež dovoljuje! Liberalni kmetijci so znani kot slabi misleci, ki nekritično blebetajo votle in puhle fraze, ki jih slišijo iz ust laži-svobodomi-selne in naprednjaške gospode. Ker rajši verujejo lažnivim liberalcem kot katoliški cerkvi in njenim duhovnikom, mar so radi tega samostojni ter samostojno mislijo in gledajo na svet?! Mar so radi tega bolj državotvorni, ker jih pri njihovi »vdanosti« državi in njeni oblasti vodi edino le sebični pohlep po državni oblasti, ne pa verski nagib dolžne pokorščine državni oblasti, ki jo priporoča, uči in predpisuje cerkev in njena oblast?! Proti sramotil-cem katolicizma in natocevalcem Katoliške akcije pa bodi naše geslo in vodilo: Bodimo dejavni katoličani, dosledni v mislih, težnjah in dejanjih! Naša aktivnost bo nam v napredek, cerkvi v čast, narodu v korist! HliŽAV Evropski državniki na potovanjih. Državniki srednje in jugovzhodne Evrope so v zadnjem času prav pridno na potovanjih in obiskih. Romunski kralj Karel se je odzval povabilu predsednika čehoslovaške republike dr. Beneša. Udeležil se je s prestolonaslednikom in z drugimi romunskimi odličniki lova, kateri je bil v Čehoslo-vaški prirejen njemu na čast. Lov je trajal dva dni in ob tej priliki je imel kralj Karel važne razgovore s čehoslovaškimi politiki. — Bolgarski kralj Boris je odpotoval v Pariz in London. — Grški kralj bo obiskal prestolice zapadnih velesil. Angleško časopisje naglaša, da so ti obiski na mestu, ker zbližujejo one narode, ki so radi naraščajočega nemškega pritiska enako ogroženi ter se skušajo medsebojno organizirati, da bi se tako čim uspešneje uprli skupni nevarnosti. Konferenca devetih držav v Bruslju. V belgijski prestolici v Bruslju je pričela 3. novembra dopoldne konferenca devetih držav, ki so podpisale 1. 1922 vašington-sko pogodbo, s katero so se zavezale, da bodo čuvale nedotakljivost mej Kitajske. Povabilu so se odzvale vse države, izvzem-ši Japonsko in Nemčijo. Slednja je odrekla udeležbo, ker ne sodeluje Japonska, s katero so zvezani Nemci v protikomuni-stičnem bloku. Konferenco je ol-oril v imenu belgijske vlade belgijski zunanji minister Spaak, ki je bil soglasno izvoljen za predsednika. Namen in cilj te dalje časa trajajoče konference je: naj bi razne države z miroljubnimi sredstvi odstranile vojno nevarnost in omogočile mirno sožit- Slovenska katoliška obitelj kupuje in rabi pošt ne dopisnice Sv. Cirila in Metoda. Na vsaki pošti samo en dinar je dveh velikih narodov na Daljnem vzhodu. Države, ki so zastopane na bruseljski konferenci, se bodo potrudile, da bodo v ugodnem trenutku posredovale med Japonsko in Kitajsko. Doslej je bilo na konferenci nekaj govorov — in to je tudi vse. Nemški gospodarski minister ostane. Zadnjič smo poročali, da se je poslovil nemški gospodarski minister dr. Schacht radi nesoglasja med njim in generalom Goringom, ki je diktator nemške gospodarske štiriletke. Med obema je posredoval Hitler in mu je uspelo, da je izgladil nasprotja in je že podana možnost, da ostaneta oba na svojih mestih. Dr. Schacht je umaknil ostavko in bo ostal še zanaprej gospodarski minister Nemčije, general Goring pa ostane vodja štiriletke in se ne sme vtikati v področje gospodarskega ministrstva. V očigled sestanku nemškega rajhstaga. Nemški državni zbor ali rajhstag se bo sestal 9. novembra. Ob tej priliki bo imel kancler Hitler govor, v katerem bo zahteval, da se vrnejo Nemčiji vse njene predvojne kolonije. Rajhstag bo uvedel davek na vso zasebno imovino. Ta davek bo veljal za one, kojih imetje presega skupno vrednost 200.000 mark. Protikomunistična zveza treh velesil. — Nemčija in Japonska sta že med seboj združeni v protikomunističnem bloku. Zadnje dni so pa že pogajanja med Italijo, Nemčijo in Japonsko napredovala tako daleč, da je bila 6. novembra v Rimu podpisana pogodba, po kateri se priključi Italija nemško-japonski protikomunistični zvezi. Novice iz šnanshe držav-llanske voisic. Pobotanje med nacionalisti in Anglijo Skoro bodo zaključena trgovska pogajanja med Francovo Španijo in Anglijo. An- Krasne ilustrirane poštne dopisnice Sv. Cirila in Metoda so najcenejše dopisovanje za vsakogar. Na vsaki pošti samo en dinar gleški kapital je močno udeležen v rudarski industriji krog Bilbaoa na severu, pri bakrenih rudnikih v Rio Tinto in vinarski industriji krog Jereza. Po novi trgovski pogodbi bo ustanovila Anglija v nacionalistični Španiji stalna trgovska in konzularna zastopstva, ki bodo podrejena oddelku za inozemsko trgovino pri londonskem zunanjem ministrstvu. Prav tako bo osnovala nacionalistična Španija v Angliji podobna zastopstva. S tem je Anglija dejansko priznala nacionalistično državo in vlado generala Franca. Zbiranje in pregledovanje plena v Asturiji Na severu zmagoviti nacionalisti so še vedno zaposleni z zbiranjem in pregledovanjem plena, katerega so pustili rdeči radi hitrega pobega pred zmagovalci. V rudniku Vediari so odkrili nacionalisti 500 ton v rovih skritega razstreliva. V Santi Catarini so našli veliko skladišče streliva. Prav tako so zaplenili kar celo tovarno streliva, ki so si jo rdeči uredili v neki cerkvi v Somiju. V luki Muselu so zaplenili nekaj topov in ogromno skladišče življenjskih potrebščin. V Gijonu pa so poleg vojnih potrebščin, ki so bile že doslej omenjene, dobili 200 strojnic, 12 posebnih topov za borbe proti tankom in 4000 novih uniform. Poleg tega so našli še velike količine nakita, raznih drugih dragocenosti in umetnin. Vse so rdečkarji pred svojim begom zbrali po zasebnih hišah z namenom, da bi ves zaklad odpeljali v tujino. Naglo prodiranje nacionalistov jim je to njihovo namero preprečilo. Angleži sumijo španske rdečkarje, da jim potapljajo ladje Angleško mornariško ministrstvo je dalo največji vojni ladji »Hood« nalog, da preišče in ugotovi v rdečem pristanišču v Barceloni, katero bombno letalo je potopilo angleški parnik »Jean Weems«. Ko je bil omenjeni parnik potopljen od bomb iz zraka, je nosil angleško zastavo in je imel na krovu dva uradnika mednarodne komisije za nadzorovanje. Napaden je bil 35 kilometrov daleč od Barcelone na odprtem morju. Letalo je vsulo nanj 20 bomb in je posadko obstreljevalo tudi s strojnico. Letalo je imelo na spodnji strani kril znak mrtvaške glave na črnem polju. Potopljeni parnik je imel 2455 ton. Posadka je štela 24 mož in se je rešila, ker ji je letalo dalo pet minut časa, da prestopi v čolne, v katerih je tudi priveslala na katalonsko obalo. je pri prehodu čez reko Sučov padlo 10.000 Japoncev in da je bilo 20.000 ranjenih. Japoncem je uspel prehod čez Sučovski kanal preko sedem mostov in le radi tega, ker so malo prej japonska letala napadla Kitajce s strupenimi plini in to je junaške kitajske branitelje čisto zmedlo ter preplašilo. Koj po umiku Kitajcev pri Šanga-ju so hoteli Japonci izrabiti zmago v to, da bi bili prodrli vzdolž železniške proge proti Nankingu, kjer je sedež kitajske vlade. To njihovo ofenzivo je zaenkrat onemogočilo skrajno slabo vreme. Deževje je spremenilo šangajska predmestja v močvirja, skozi katera niso mogli tanki, oklop-ni avtomobili in pehota prodirati z ono naglico, kakor bi bila potrebna za izrabo kitajskega poraza in umika pri Šangaju. Kitajci v novih postojankah Po prehodu čez Sučov niso mogle japonske čete z največjo naglico naprej in radi tega so se umaknili Kitajci samo s svojih obrežnih postojank ob Sučovu in so zasedli njihovi oddelki nove in v zadnjem času izredno utrjene postojanke, ob katerih so se zlomili po prekoračenju Sučova vsi japonski napadi, čeprav je japonska pehota napadala pod zaščito tankov, oklop-nih avtomobilov, mnogoštevilnih bombnih in lovskih letal ter poljskega topništva. Razvila se je radi prepočasnega prodiranja zmagovitih Japoncev nova bojna črta v zakopih in tem najbrž Japonci ne bodo tako hitro kos z manevriranjem svojih čet. Nenadno izkrcan je Japoncev. Jar~nci vzeli glavno mesto pokrajine Šansi Japonci si hočejo za vsako ceno omogočiti prodiranje proti Nankingu. Radi tega bi radi uničili kitajsko armado na jugoza-padu od Šangaja, ki jim je na poti pri izrabi zmage z zavzetjem Šangaja. Japonci so zadnje oni zavzeli Hangčov in ves hang-čovski zaliv. Tamkaj so izkrcali več motoriziranih oddelkov. Ti prodirajo z vso naglico, da bi obkolili Kitajce južno od Šangaja od dveh strani. Cilj tega najnovejše- ga japonskega manevra je: popolna obko-litev ter uničenje kitajske vojske, ki je južno od Šangaja, ali pa njen hiter umik proti severu. — Japonci so že vkorakali v Tujuan, glavno mesto pokrajine Šansi. Tujuan je tretja pokrajinska pre-stolica, katere so se že polastili Japonci. Najprej je padel v japonske roke Paoting, za tem Sujuan in sedaj Tujuan. Položaj za Kitajce v pokrajini Šansi je zelo resen, ker se jih 80.000 še vedno bori severno od mesta Tujuan proti glavni japonski vojski, medtem ko so jim drugi japonski oddelki že vdrli v omenjeno mesto. Teh 80.000 kitajskih vojakov je skoro gotovo obkoljenih. Koliko so zasedli dosedaj Japonci od Kitajske? Zastopnik Kitajske na konferenci devetih držav v Bruslju, dr. Wellington Koo, je v svojem govoru poudaril, koliko znaša obseg od Japoncev v sedanji vojni na Kitajskem zasedenega ozemlja. Japonci so zasedli pokrajino, ki je po obsegu tako velika kakor Anglija, Italija in Nemčija. Obsega namreč 1.114,000 kvadratnih kilometrov. Na tem ozemlju prebiva 75 mi-, lijonov ljudi. Japonci so na Kitajskem na delu s petimi armadami, katere so doslej popolnoma porušile 62 mest. Cesarski glavni stan na Japonskem Na Japonskem se vrši srdita borba med vojaško stranko in japonsko diplomacijo. Radi napetosti med tema strujama hoče japonski cesar obnoviti tako zvani cesarski glavni stan, kojega delovanje so okusili Japonci v rusko-japonski vojni. V tej ustanovi je osredotočena vsa glavna oblast v državi. Cesarski glavni stan bo izvršil predvsem osebne spremembe na vseh področjih državne in samoupravne službe. Vsi uradniki, kateri se ne bodo postavili koj ob stran cesarskega glavnega stana, bodo odpuščeni. Cesarski glavni stan bo odločal v finančnih vprašanjih, o gospodarstvu in o produkciji. Japonsfto-fcNalsfta vofsia. Japonska ofenziva pred Šangajem zaustavljena radi slabega vremena O usodi Šangaja smo poročali zadnjič. V minulem tednu so napeli Japonci vse sile, da bi se polastili obsežnih šangajskih predmestij in da bi popolnoma odrezali Kitajce od mednarodnih koncesij, iz katerih se zalaga kitajska vojska z raznimi vojnimi potrebščinami. Preko Sučovskega kanala so prodrli Japonci 2. novembra z velikimi izgubami. Mednarodni ODazovalci trdiio, da »Ljudska fronta« proti verski vzgoji. Glasilo ljudske fronte v Franciji »Lumière« (luč) vodi ostro borbo zoper versko vzgojo v Franciji. Zahteve v ljudski fronti zbranih liberalcev, socialistov in komunistov so naslednje: Ne 6mejo se dovoliti nove svobodne (katoliške) šole v krajih izpod 2000 prebivalcev; zapreti se morajo vse šole, ki imajo zveze s katoliškimi re-dovi; srednje šole se morajo popolnoma laicizirati (poposvetnjačiti), odstraniti se z njih vsi duhovniki, prepovedati služba božja in verska vzgoja; odpustiti vsi profesorji, ki so izven šole v službi kakšne vere; šolske knjige se morajo preosnovati v protiverske svrhe; državni nameščenci se morajo prisiliti, da pošljejo svoje otroke v brezverske državne šole itd. Ljudsko-frontna »Luč« prikazuje s temi zahtevami liberalce, framasone in marksiste v pravi luči. Ta politična družba oznanja geslo »svobode, bratstva, enakosti«. V resnici pa ni hujših tlačiteljev svobode in enakopravnosti in večjih sovražnikov vere in vernih ljudi kot so lažnivi svobodomisleci in marksisti. Z zahtevami Ijudsko-front- nega glasila na področju mladinske vzgoje, ki bodi skoz in skoz brez- in protiver-na, se popolnoma krijejo zahteve komunističnega učiteljskega strokovnega združenja v Franciji. Kar framasoni narekujejo in komunisti propovedujejo, to komunistični učitelji v šoli izvršujejo. Tako se godi državi, ki ji je sedlo na hrbet lažnivo svobodomiselstvo, organizirano v liberalnih in komunističnih strankah. To se more zgoditi povsod, kjer verni elementi niso na oprezi. Sv. Oče katoliškim dijakom. O priliki zborovanja italijanskih katoliških akademikov v Florenci je sv. Oče poslal pred-sedništvu Zveze katoliških akademikov v Italiji pismo, v katerem med drugim pravi: »Oblikovanje človeka po veri je zadnji in najgloblji namen Zveze katoliških akademikov. Kateri drugi cilji bi nam mogli pri našem znanstvenem delu biti pred očmi, če ne usovršenje osebnosti, duhovni in verski povzdig človeka? Apostolat znanosti je obenem apostolat življenja. Bodite polni navdušenja za napredek krščanstva in slavo vere ter polni moškega ponosa radi dejstva, da morete svoje znanje in svoje talente, vse svoje mišljenje, čustvovanje in svoje najboljše življenjske, sile posvetiti visokemu cilju, da na pod- ročju znanosti, umetnosti, književnosti in drugje, kamor vas bo postavil poklic, širite luč v temi sveta! Katoliški študenti bodo vedno na to mislili, da ne morejo cveta svojih let posvetiti višji službi kot tej, ako svoje študije in svoje moči pretvorijo v velik apostolat ter v življenju z vso resnobo ostvarijo tista načela, ki jih drugim propovedujejo.« Protikomunistični tedni so se vršili v nadškofiji Liverpool na Angleškem. Potrebni so bili radi tega, ker se je v industrijskih krajih začel med delavci širiti komunizem. Katoliška akcija te nadškofije je začela proti navalu komunistov s krepko protiofenzivo. Nadškof Rihard Dow- »Domovina« ne more zatajiti svoje pro-tivnosti katolicizmu, katera počiva v globini njenega liberalnega srca. Je sicer zelo previdna, da skrbno zakriva svoje liberalne rožičke, včasih pa le pridejo na dan. Tako n. pr. piše v svoji številki dne 4. novembra o samostanskih šolah, »da so bile prve ponemčevalnice ženske mladine«. Samostanske šole kot verske šole niso všeč liberalizmu, ki se povsod bori zoper nje. Meščanski liberalizem je ob koncu preteklega stoletja vpeljal v Franciji brezver-sko državno šolo ter potem ukinil v Franciji vse redove, ki se pečajo z vzgojo mladine. In danes nadaljuje isti meščanski liberalizem, združen z materialističnim marksizmom (socializmom in komunizmom) v ljudsko fronto, svojo borbo zoper verske šole, da bi napolnil prostore brez-verskih državnih šol. »Domovina« bi ne bila glasilo laži-svobodomiselnega JNSar-stva, ako ne bi napadala samostanskih šol. Očitek, ki ga je v navedeni številki zapisala proti samostanskim šolam, je lažniv. Ljudska in meščanska šola, ki so ju v predvojnem času vzdrževale v Mariboru šolske sestre, sta bili edini šoli te vrste, kjer so se učenke poučevale v svojem maternem, slovenskem jeziku. Nobeno slovensko dete se ni ponemčilo v tej šoli. In to se je godilo v tisti dobi, ko so bili kranjski slovenski liberalci in napred-njaki v kranjskem deželnem zboru združeni in s pogodbo zvezani z Nemci in nem-škutarji ter so tako podpirali ponemče-valno politiko nekdanje avstrijske vlade! O mrtvih je premišljeval »Kmetski list« ter objavil v številki dne 3. novembra svoje premišljevanje. Da bi dobil primerne točke za takšno premišljevanje, ni posegel po »Hoji za Kristusom« Tomaža Kemp-čana ne po kakšnem katoliškem molitve-niku, tudi ne po katekizmu. Possgel je v globino svojega liberalnega srca ter privlekel iz njega misli, čustva in sklepe, ki niso krščanski. Ni mu prav, da je človeštvo v hrepenenju po pravici omahovalo ter premaknilo težišče življenjskih uspehov v onostranstvo, v idealni svet brezte-lesnosti, kar dela po zgledu starih kultur zlasti krščanstvo. Šele sedanja doba je imela, oziroma dobiva pogum, da se je začela odkrito in jasno boriti za človekove pravice tu na svetu. Liberalni kmetijec torej misli, da je vera v onostranstvo in Vsaka slovenska hiša dopisuje na dopisnicah Sv. Cirila in Metoda. — Na vsaki pošti samo en dinar ney je odredil, da morajo duhovniki po vseh cerkvah tri nedelje zaporedoma pridigati o socialnih (družbenih) dolžnostih katoličanov in o borbi proti komunizmu po okrožnici papeža Pija XI. Poleg tega so se te tri tedne vršila po vseh župnijah javna zborovanja proti komunistom. Razširjali so se po posameznih hišah letaki z odlomki iz papeževe protikomunistične okrožnice. Za zborovanja je bilo stalno 40 govornikov na razpolago. Državne in druge oblasti so to akcijo podpirale. Zborovanja so se mogla vršiti v javnih zgradbah in v šolah. Posnemanja vredno v krajih, v katerih se vrši komunistična agitacija ter se širijo komunistične ideje. upanje v posmrtno življenje ovira za ostva-ritev človekovih pravic tu na svetu. On ne ve, ker se nikdar ni kaj prida učil, da je krščanstvo po pričevanju zgodovine zajelo predvsem delovne in siromašne sloje ter da je izbojevalo sužnjem svobodo, delu čast in človeku pravice, ki mu gredo kot samostojni osebi. Borba za človekove pravice tu na svetu se tudi danes ne more zmagovito izbojevati brez krščanskih načel pravičnosti in ljubezni. Laži-svobodo-miselnemu kmetijcu sta ti načeli tuji, zato ni čudno, da mu je še bolj tuje onstransko življenje in pravica, ki se človeku tamkaj končnoveljavno v polni meri podeli. Zato ni sprejel onostranskega življenja z njegovo blaženostjo in kaznijo kot točke svojega premišljevanja. Umrlim sporoča neko skopo priznanje vseh žrtev in vsega dobrega, kar so nam ustvarili in zapustili, in prizanesljivo odpuščanje vseh zmot in — IIUMIM I — Gse^ne vesti. Stoletnica rojstva znamenitega slovenskega skladatelja. Letos decembra bo minulo sto let, odkar se je rodil znameniti slovenski skladatelj Anton Foerster. Velikemu sinu Slovenije bodo odkrili za stoletnico spomenik in se bodo vršile v Ljubljani celotedenske proslave, posvečene Foersterjevemu spominu. Zadnji v družini podlegel jetiki. Dne 4. novembra je bil na Pobrežju v Mariboru v spremstvu svojih tovarišev in profesorjev pokopan Pavle Potočnik, 23 letni bogoslovec II. letnika. Rajni je bil iz Železnikov na Kranjskem, maturo je napravil v Ljubljani in se je vpisal na mariborsko bogoslovje. Po daljšem bolehanju je podlegel jetiki, ki ie že pred njim pobrala njegove starše, brate in sestre in je bil Pavle zadnji član družine. Blagemu, mnogo obetajočemu in prezgodaj umrlemu mladeniču bodi Vsemogočni večni plačnik! Nesreče. štirje ponesrečili pri enem požaru. Zadnjič smo poročali, da je postalo žrtev požiga v Bohovi v župniji Hoče pri Mariboru 140.000 din vredno gospodarsko poslopje gostilničarja in sedlarja Jakoba Grašiča. Pri gašenju in reševalnih delih se je hudo opekel domači sin Fric, gospodar, njegova napak, ki zaradi njih bičajo tudi nas. O tem, da bi morah dušam umrlih priskočiti na pomoč z molitvijo, dobrimi deli in daritvijo sv. maše, ni v premišljevanju niti besedice. Dokaz, kakšno je krščanstvo li« beralnega kmetijca. »Nova doba« v Celju je nejevoljna radi »razpisa« banske uprave, ki uvaja v šole pozdrave: »Dobro jutro!«, »Dober dan!«, »Dober večer!«, ob slovesu: »Zbogom!«, »Lahko noč!«, za duhovnike pa: »Hvaljen Jezus!« JNSarskemu listu bi bilo edino po godu: »Zdravo!« V svrho tega »ozdravljenja« predlaga, naj prosvetno ministrstvo uvede enoten pozdrav za vso državo. JNS-arskim gorečnikom za samoupravo torej ne ugaja niti tista mrvica odločilnosti, kr" jo imajo banske uprave; zato kličejo za vsako malenkost na pomoč vsemogočni centralizem. žena in poveljnik bohovske gasilske čete, g. Franc Novak. Podlegla poškodbam. V zadnji številk, smo beležili, da je povozil pri Loki v Št. Janžu na Dravskem polju avtomobilist 30 letno Marijo Leber iz Slovenjevasi. Le-berjevo so prepeljali v nezavestnem stanju v mariborsko bolnišnico, kjer je podlegla notranjim poškodbam. Delavec ob nogo. Pri gradnji prizidka v tekstilni tovarni Doctor in drug na Ruški cesti v Mariboru se je zrušil star beton na 34 letnega delavca Jurija Godeča in ga podsul. Ostri robovi betona so Godecu tako zmečkali levo nogo, da so mu jo morali odrezati v bolnišnici. En otrok se ubil, drugi obupno ponesrečil. V Zg. Sv. Kungoti ob severni meji sta se igrala na škednju šestletni Stanko Nedog in njegov devetmesečni bratec Jo-žek. Pri valjanju po senu sta se prekota-lila oba skozi odprtino na kamenita tla in obležala nezavestna. Domači so našli otroka v mlaki krvi in Jožeku že ni bilo več pomoči. Stanko je bil v brezupnem stanju prepeljan v mariborsko bolnišnico. Padel s kozolca v spanju. Filip Lemut, 54 letni dninar iz Laškega, se je odpravil zvečer k počitku na kozolec. V spanju je padel s kozolca 3 m globoko. Pri padcu si je pretresel možgane in dobil še razne druge notranje poškodbe. Smrtna nesreča pod vozom. V Košci pri Zagorju ob Savi je smrtno ponesrečil 32 letni Jožef Povše. Pomagal je bratu pri prevažanju sena in je podpiral voz na nevarnem —Voz se je prevrnil in je Iz nasprotnih taborov. Japonska Senska mladina se navdušuje % javnimi obhodi za vojno s Kitajsko. Organizator vstaje Arabcev proti Angležem v Palestini je najvišji mufti ali verski predstojnik mohamedanov v Sveti deželi. Na sliki vidimo muftija, preoblečenega v bedama, na pobegu pred Angleži. X Nemčiji nastopa pri raznih predstavah mož, ki zna zložiti svojo ud<\ Vni-— slika Ogenj pred éangajero, katerega so zanetile japonske letalske bombe. pokopal pod seboj Jožeta. Ko so voz dvignili z veliko težavo, je bil mladi mož pod njim že mrtev. Rajni je bil svojčas zaposlen pri zagorskih apnenicah, kjer je po nesreči postal invalid in je prejemal invalidsko rento. Kupil si je s prihranki lično hišico v Šklendrovcu in se je nameraval letošnjo jesen poročiti. Mlad rudar smrtno ponesrečil. V Rešta-nju je padla med delom na glavo tračnica rudarju Zidarju. Smrtno ponesrečeni je prišel komaj od vojakov in mu je te dni izplačal rudnik prvo plačo. Dva poškodovana oddana v ljubljansko bolnišnico. V Borovnici pri Ljubljani je besna krava podrla Marijo Germekovo, ji stopila na glavo in ji zlomila desno nogo. — Na Gosposvetski cesti v Ljubljani je prišel s kolesom pod težki tovorni avto 14 letni Srečko Koprivec, mizarski vajenec pri mojstru Ivanu Šemerlu. Koprivcu je avto zlomil desno nogo in je obležal hudo poškodovan. Germekovo in Koprivca so oddali v ljubljansko bolnišnico. Ljubljanski krznar hudo ponesrečil. Filip Bizjak, krznar iz Ljubljane, se je odpeljal z avtomobilom v Vipavo na obisk. Na povratu ga je zadela huda nesreča v Hru-ševju, na poti med Razdrtim in Postojno. Na asfaltirani mokri cesti je na ovinku zaneslo avto v obcestno drevo. G. Bizjak si je pri zaletu v drevo zlomil desno nogo, enako njegova 18 letna hčerka Silva, Anton Dolenc pa ima zlomljeno nogo in pretresene možgane. Nepoškodovana je ostala samo gospa Bizjak. Avto se je razbil v sprednjem delu. Huda nesreča motociklista. V Ljubljani na vogalu Komenskega in Kolodvorske ulice sta trčila motociklist Martin Boško, 21 letni mesarski pomočnik pri mesarju Rodetu na Studencu, in avto. Motociklist si je pri trčenju zlomil roko in pretresel možgane. Kolesar smrtno ponesrečil. Iz Stražišča pri Kranju so se odpeljali kolesarji na izlet v Poljansko dolino. Med izletniki je bil tudi 30 letni Janez Porenta, sin posestnika iz Stražišča pri Kranju. Na povratu je za-vozil Porenta, ker je bil brez luči, preko tri metre globoke škarpe, priletel v Brežiški potok in so ga našli drugo jutro že mrtvega. Huda nesreča vlakovodje. Na ljubljanskem tovornem kolodvoru je padel pri odpravljanju vlaka med tračnice 53 letni vla-kovodja Anton Majcen, ki pa je ohranil toliko duhaprisotnosti, da se je v hipu stisnil med dva praga in klical, naj vlak ustavijo. Vendar se nesreča ni dala povsem preprečiti in je lokomotiva Majcenu strla prsni koš ter strgala z njega obleko. V precej resnem stanju so ga prepeljali v bolnišnico. Vlak smrtno povozil slovenskega železničarja pri Belgradu. Na postaji Resnik pri Belgradu je padel pod krajevni vlak in so odrezala kolesa glavo, železničarju Dominiku Pohol. Smrtno ponesrečeni je bil Slovenec in zapušča ženo z dvema otrokoma. Razne požarne nesreče. V Žepovcih v Apački kotlini je zažgal petletni fantek s senom in slamo napolnjeno šupo Veronike Kovač. — V okolici Mokronoga beležijo v zadnjem času dva požara. Vdovi Urši Smrekar v Goriški gori je vpepelil ogenj vsa gospodarska poslopja, spravljene pridelke in dva vola. — Vaški otroci so se igrali z vžigalicami in so zanetili ogenj, kateri je uničil posestniku Alojziju Kegle-viču kozolec, šupo in čebelnjak. Mazne novice. Pogojno izpuščeni kaznjenci. Iz mariborske kaznilnice je bilo 7. novembra izpuščenih 17 kaznjencev. Dva od teh sta iz Južne Srbije, ostali iz mariborske okolice. Obsojeni so bili radi ubojev v pijanosti. Neznan utopljenec v Savinji. V Rimskih toplicah so potegnili iz Savinje popolnoma razpadlo truplo neznanca, ki je že bilo več mesecev v vodi. Dodatni avtobus na progi Maribor—Slov. Bistrica in nazaj je pričel obratovati v soboto, dne 6. novembra zjutraj do preklica po sledečem voz- nem redu: Odhod iz Maribora, Glavni trg, vsak dan ob 12.45, 18.15 in 23.30; odhod iz Slovenske Bistrice vsak dan ob 6.45, 14 in 19.15. Avtobus postane na vseh postajah kakor redni avtobus na progi Maribor—Celje. Izšel je koledarček Kmečke zveze za leto 1938» Naroča se pri tajništvu v Ljubljani, Miklošičeva cesta 17/IH, v prodaji pa je tudi v knjigarnah In prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju. Cena koledarju je 10 din. Koledarček je v lepi in močni platneni vezavi v zeleni in modri barvi z znakom Kmečke zveze. Vsebina koledarja Je pestra. Poleg člankov stanovskega značaja, o Kmetijski zbornici in pregledu krajevnih in okrajnih organizacij vsebuje tudi mnogo praktičnih tabel, katere so potrebne tako kmečkemu človeku kakor tudi drugim. Nobena kmečka hiša ne sme biti brez njega. Prosimo, da ga člani naročajo po svojih krajevnih odborih, da bo poši-ljatev skupna in zato cenejša. Izdala in založila ga je Kmečka zveza v Ljubljani. Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, je najmoderneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba I. razreda Din 120, II. razreda Din 80. Hranilne knjižice se vzamejo v račun. Vodja sa-natorija specialist za kirurgijo Dr. černič. 964 Blasnikova »Velika Pratika« za leto 1938 je izšla in se razpošilja za ceno 5 din za vsak komad. Naročila na tiskarno J. Blasnika nasl., Ljubljana, Breg št. 10—12, in se dobi tudi v trgovinah. To je najbolj priljubljeni in najbolj razširjeni slovenski ljudski koledar že od nekdaj. 1447 ©Sjzalovartfa vredni slučaji. Natančnejši opis požigalčeve zlobnosti. Zadnjič smo prav na kratko sporočili, da je padel orožnikom v roke dolgo zasledovani in iskani požigalec Franc Lubajnšek, 22 letni ključavničarski pomočnik iz Rad-vanja pri Mariboru. Prijeti je skozi dve leti s požigi ogrožal imetje raznih posestnikov v Razvanju in v Hočah. V omenjenem okolišu so doživeli v teku dveh let 17 požigov in so bili ljudje v neprestanem strahu pred požigalčevo roko. Orožniki iz Tezna pri Mariboru so pravilno osumili požigalnih zločinov Lubajnšeka, o katerem so znali, da je skrajno izprijen in da požiga iz strasti ter naslade. Požari v Razvanju so povsem prenehali, ko je moral Lubajnšek pred poldrugim letom k vojakom. Kakor hitro se je vrnil, so se začeli Kako so iznašli frak? Pred 150 leti je neki nerodni natakar z omako polil pariškega krojača Jean Jacquesa Fra-casa. Ta je ves jezen stekel domov, da bi se preoblekel. Tedaj je videl, da mu je bila suknja le spredaj polita. Krojač je vzel škarje in odrezal sprednja dela suknji in je tako nehote iznašel svečanostno oblačilo moškega sveta: frak. Spočetka so kaj pisano gledali to oblačilo, a slednjič je prišel v modo in je dobil ime po iznajditelju, krojaču Fra-casu. Seveda ni bil tedanji frak še tak kot je dandanašnji. Predvsem ni bil črn, marveč različnih barv; škrici so segali do tal. K fraku so spadale hlače, in Sicer — dokplenke. Zakopano zlato. 4 Konjem se je mudilo domov k jaslim; zato so hiteli. Voz se je tresel, ker je bila pot slaba. Rozika se je upirala in krčevito držala, ker se je vsakega sunka bala. Ožboltu je ušel smeh, ko je videl, kako obupano in preplašeno se drži. »Le dobro varuj svojo drago reč!« se je dobrodušno ponorčeval. »Ožbolt, lepo te prosim, vozi bolj počasi,« je zastokala Rozika, »veš — jaz — meni je slabo, ko — oh, kako se trese, ne ...« Ožbolt je zadržal^ konje, da so šli bolj počasi. Rozika si je oddahnila: »Hvala Bogu ...!« »Za koga pa je potem ta reč, ki jo nosiš, ko se tako bojiš zanjo?« je Ožbolt čez nekoliko časa povprašal. Vtem se je Rozika že spet pomirila. V glavo ji je šinila zvita misel. Kar vse mu bo po resnici povedala, naj Ožbolt potem le vse svoji sestri počenča, tej sveti hinavki, naj si misli, da sta si Tine in Rozika ... da, da, tako bo prav! »Za koga?« je menila. »Za Gradiškega Tineta. Zdaj veš.« Zasmejala se mu je, da so se ji črne oči kar zasvetile, in se je razveselila, ko ie videla, kako debelo jo je pogledal. Zdaj se ji je jezik razvezal. Le čakaj, še več ti nadrobim! si je dejala. »Ali se ti zdi čudno?« ga je podregnila. »Morda boš kmalu še kaj več tudi zvedel... Ježeš Marija, glej vendar! ...« Konja sta zavila v vas in sta zopet začela teči, tako da je Rozika kar omahnila. Stisnila je zobe. Na, zdaj mu je dala! Prav je. Naj si le misli, kar si hoče ... in ona njegova tudi, tista Anica . .. Nekaj hiš pred Gradiškim sta dohitela Tineta. Roziki je obraz kar zažarel od razigranega veselja. »To je dobro, da sem te srečala, Tine,« ga je ljubo nagovorila. »Čakaj, grem kar s teboj! Nekai sem ti prinesla. To boš gledal!« Previdno je zlezla z voza. Medtem je Ožbolt na skrivaj opazoval mladega Gradišnika. Hudimana, kako se ta kislo drži! Nak, ta gotovo ni vesel, da mu je Roziko pripeljal! In na zavoj se tako po strani ozira, kakor da ga je strah, da bi se ta reč mogla zdaj pa zdaj razleteti. Da, prav tako, si je mislil Ožbolt, in se je moral spet smejati. Potem se je spomnil, da je za Gradišnika nekaj železnine pripeljal. Dal mu jo je in zamahnil po konjih, da bi se čim prej izgubil. To bi slepec videl, da s tema dvema ni vse prav; zato je bolje, da človek ni zraven, kadar sta sama. Zahvaliti bi se mu bil Tine pa že mogel! Vsaj pojavljati požigi, Letos septembra so ga že vtaknili tezenski orožniki pod ključ, a ga je sodišče radi pomanjkanja dokazov izpustilo. V noči na 1. november je zažgal Lubajnšek gospodarsko poslopje Jakoba Grašiča v Bohovi pri Hočah. Nekaj minut za tem pa sredi polja stoječi stog slame, last tovarnarja Tavčarja v Mariboru. Poleg napol zgorele slame, ki ni mogla goreti vsled mokrote, so našli na Lubajnše-ka naslovljeno pismo in to ga je izdalo. V drugič aretirani je skraja tajil. Po daljšem oklevanju in pod težo dokazov je do 2. novembra orožnikom priznal sedem požigov, ki so bili izvršeni v Hočah, med temi tudi pri svoji stari materi. Vlom v stanovanje stavbenika. Na Bet-navski cesti v Mariboru je bilo v noči vlomljeno v stanovanje stavbenika Ivana Spesa starejšega. Vlomilec je pokradel razne obleke za 7000 din, gotovine 2000 din se pa ni dotaknil. Huda poškodba spečega vasovalca. Martin Hanuš, 30 letni delavec, je pri Devici Mariji v Brezju pri Mariboru zaspal pod oknom dekleta, katero mu ni hotelo odpreti. Spečega je izsledil baje nek drug vasovalec, ki je zelo nevarno zabodel Ha-nuša ter zginil. Hudo poškodovanega so prepeljali reševalci v mariborsko bolnišnico. Smrtna žrtev fantovskega pretepa. V pretepu je bil v Loki pri. Framu zaboden v vrat ter roko Franc Pliberšek, 26 letni posestnikov sin. Zabodenega so spravili v mariborsko bolnišnico, kjer je umrl in so ga sodno raztelesili. Beg iz živijenja. V gozdu nad Pekrami pri Mariboru so našli obešenega 26 letnega delavca Alojzija Kneht. — Na Janževem vrhu pri Breznu ob Dravi se je obesil 40 letni posestnikov sin Rudolf Hafner od Sv. Lovrenca na Pohorju. V obeh samomorilnih primerih je vzrok bega iz življenja neznan. Smrt zaključek prepirov med bratoma, "--prestanih prepirih sta živela v Hra "u pri Poljčanah brata: 23 letni Jožef Jajko in 20 letni Martin, sina posestnika. Brata sta se iz sovraštva večkrat tudi stepla. Pred kratkim se je vrnil domov v bolj okajenem stanju Jožef v spremstvu prijatelja Franca Miheljiča. Oba sta bila oborožena in sta hotela začeti pretep z Martinom, katerega še ni bilo doma. Ko se je Martin krog devetih zvečer vrnil, sta navalila oba nanj. Dobil je par poškodb, se izmuznil napadalcema in se je skril ter zaklenil v sosedno sobo. Brat Jože je razbijal nekaj časa po vratih, nato se je podal na prežo pred hišna vrata. Martin se je oborožil z dolgim kuhinjskim nožem ter je stopil na prag hiše. Ko je Jože zagledal brata, ga je napadel in je priletel na nož, s katerim ga je sunil Martin v prsa in ga je zadel smrtno. Jože je v nekaj minutah izkrvavel. Martina Sajka in Franca Miheljiča so predali orožniki v sodne zapore, žalostna smrt je zaključila prepire in pretepe med mladima bratoma! V celjsko bolnišnico so se zatekli. V Vrheh pri Teharju je bil napaden 38 letni brezposelni zidar Jože Mlakar. 3 nožem je dobil poškodbe na glavi, rokah in plečih. — Na Gomilskem je dobil z ročico po glavi in z nožem po roki Franc Piki, 39 letni brezposelni kolarski pomočnik iz Mozirja. — V Lembergu pri Novi cerkvi sta napadla dva 25 letnega kovaškega pomočnika Mihaela Lampreta in 26 letnega tesarja Martina Cigelšeka iz Lemberga. Oba sta dobila z železnim predmetom hude poškodbe na glavi. Zgoraj omenjena četvo-rica se je zatekla po zdravniško pomoč v celjsko bolnišnico. Vasovalec se zoperstavil orožniku. Orožnik je zalotil pod oknom 21 letnega kovaškega pomočnika Franca Marko iz Vitanja. Vasovalec je hotel orožnika napasti. V silobranu je orožnik udaril fanta s puškinim kopitom po glavi in ga je zabodel v nogo. Obstreijen v levo nogo. Gozdni čuvaj Fearan od Sv. Miklavža pri Vojniku je naletel v gozdu na 16 letnega posestnikovega sina Rudolfa Vengust iz Ljubečne. Čuvaj je [pozval fanta na stoj, a ta je zbežal in radi tega ga je čuvaj obstrelil v levo no- go. Obstreljenega so oddali v celjsko bolnišnico. Božjasten fant si sam končal življenje. V Prevorju pri Pilštajnu so našli po dveh tednih blizu doma obešenega 19 letnega božjastnega Alojzija Frliča, ki si je končal življenje v neodgovornem stanju. Dobro organizirani kolesni tatovi. Ljubljanska policija in orožniki z Vač pri Litiji so izsledili dobro organizirano družbo, ki se je ukvarjala s tatvino koles na debelo. Družba je posedala svojo lastno delavnico, v kateri so nakradena kolesa razdirali, jih predelovali in prodajali. Na ta način je bilo prodanih 43 koles in je orožnikom že znanih 27 kupcev. Izmed vseh tatov se je najbolj odlikoval 27 letni Jože Doblekar, ki je doma iz Hoste pri Vačah in je tat iz mladosti. Doblekar ie ukradel lani v Ljubljani 16 koles. Ta kolesa je pripeljal na, Vače, kjer so jih razdrli, nanovo sestavili, prepleskali in prodali po 200 do 300 din komad. Zaprt je tudi posestnik Dolinar z Gore pri Moravčah. Aretirani je izučen ter spreten mehanik in je šesti član tatinske kompanije, ki je pod ključem. Poseda v Gori mlin. Tamkaj je predelaval od Vača-nov mu izročena ukradena kolesa in jih je znal tako sestaviti, da so zgledala kot povsem nova. Tatvine omenjene družbe so bile z vso spretnostjo razpredene po vsej Sloveniji in so segale celo na Hrvaško. Pri vlomu odnesenih 7000 din. V Zasipu pri Bledu je bilo vlomljeno v hišo nekega posestnika. Z vlomilcem je zginilo 7000 din gotovine. Prijet vlomilec in tat. V gostilni pri Bro-lihu v Podgorju pri Kamniku so aretirali orožniki Stanka Zupane, p. d. Kosovega iz Zaloga pri Kamniku. Prijeti je znan tat koles in vlomilec. Pri pogledu na orožnike se je pognal z odprtim nožem v beg, a so ga le ujeli ter razorožili. Pri njem so orožniki našli razne vlomilske pripomočke. Izpred sodišča. Dva obsojena radi krvavega dejanja. V Sp. Velovlaku v župniji Sv. Lovrenc v SI. goricah ima gostilno vdova Terezija Ko- besedo bi mu bil lahko voščil, ko je imel zanj opravke... Tine pa se je držal kakor nebo pred nevihto. Kaj neki si Rozika domišljuje? Kaj naj stori z njo? Gledala je vanj in čakala. Seveda, mislila si je, da jo bo povabil na svoj dom ... Tine je preudarjal. Ne, v hišo je noče spravljati. Najbolje bi bilo, ko bi se takoj spet vrnila. Bo pač vzel ta preklicani zavoj — v božjem imenu! Daj sem!« je dejal in še okleval, »in veš ... bo \ da se takoj vrneš, drugače si bodo ljudje jezike .usili... prihodnje dni pridem kdaj k vam; tedaj se pomeniva. Zbogom!« Zasukal se je in z dolgimi koraki mahnil proti domu. Tudi Roziki ni ostalo nič drugega kakor — domov. Od same jeze bi bila najrajši tulila. Tine je stopal počasi po stopnicah v svojo izbo. Zavoj je shranil v omaro in dvakrat zasukal ključ. Bog ve kako prijetno se mu ni zdelo, da ima tako reč v svoji izbi; ali tu vsaj nihče do nje ne more. Sedel je na rob postelje in strmel v omaro. Kaj zdaj? Rozika seveda misli, da se bo takoj lotil.., Toda to se laže reče, kakor stori." Saj še nikoli ni imel dinamita v roki. Zajce streljati pa skale raz-streljevati — to ni eno in isto. Prenaglil se ne bo. že zaradi tega ne, da Roziki lie bi greben zrastel. Ta bi si res še moela misliti, da bo skakal, kakor mu bo ona godla. Zadnjič je tako nekam namigavala, kakor da sta si že v besedi... In če je zaklad že štiri sto let v zemlji, bo že še kak teden tudi počakal. Ne da bi bil vedel, kdaj, so mu misli ušle drugam. Spomnil se je, da bi moral Ožboltu nesti tobaka zato, ker se rnu niti zahvalil ni, da mu je pripeljal že-leznino s seboj iz mesta. Ta misel ga je navdala s takim veseljem, da je začel žvižgati, in je žvižgal vso pot do hleva. Stara dekla, ki je v kuhinji pomivala, je prisluhnila z odprtimi usti, ker je bila naglušna in je menila, da ne čuje prav. • »Treza, ali si čula kdaj našega gospodarja, da žvižga?« se je obrnila in je vprašala kravarico; šele tedaj je videla, da te ni v kuhinji. Po večerji je snel Tine jopič s klina, vtaknil tobak v žep in šel. Tisto prejšnje veselje ga je sicer že minulo, pa se mu ni zdelo prav nič čudno, ker se je medtem že ozrl v ogledalo. Šel bo pa le. Noč je topla in mirna in na nebu je mesec v polnem in sveti prav na kapelico zgoraj... Na kraju vasice je hišica in skozi okno sveti drobna luč. Anica sedi za mizo. Glavo sklanja nad nekim delom. Okno je odprto. Skozi odprto okno pa gleda tiha noč Ožbolt leži na klopi za pečjo in ker se je pravkar Zlatnik v želodcu Neki ribič iz bližine Burgasa na Bolgarskem je lovil jesetre in jim jemal kaviar. V želodcu takšne ribe je pa v svoje neizmerno presenečenje našel velik zlatnik, ki ga je oddal oblastem. Te so ugotovile, da gre za več sto let star arabski zlatnik, ki je prišel na Bolgarsko mogoče v času, ko so vladali tam Turki. Na kakšen način je prišel novec ribi v želodec, ne morejo ugotoviti. Koliko trpi Angleška radi saj? 9,000.000 ton dima zastruplja vsako leto zrak Velike Britanije; 80 ton saj pade vsako uro na: London. Za popravila ln snaženje poslopij, ki so jih razjedle ali počrnile vačec. Za naklonjenost Kovačeceve sta se potegovala Anton Horvat, oženjeni 28 letni posestnik iz Podvincev, in Josip Rojs. Dne 14. marca sta popivala oba tekmeca v omenjeni krčmi. Horvat in njegov poma-gač Simon Bezjak iz Kicarja sta uprizorila prepir in sta zvabila Rojsa, da je šel v spalnico pogledat, kaj se tamkaj godi. Kakor hitro je stopil Rojs v spalno sobo, ga je lopnil Horvat z gaojnimi vilami po glavi, Bezjak ga jfc pa zabodel s kuhinjskim nožem v srce. Rojs se je zgrudil na mestu mrttv. Dne 3. novembra je obsodilo mariborsko sodišče Horvata na deset let, Bezjaka pa na deset let in en mesec robije. Obsojena, ¡ker sta ukradla za 4000 din vina, žganja in sadjevca. Pred malim kazenskim senatom v Mariboru sta dajala odgovor: 23 letni mlinarski pomočnik Rudolf Stajnko in 55 letni delavec Tomaž Zorjan. Omenjena sta izvršila letos februarja v okolici Ljutomera pet vlomov v kleti, iz katerih sta odnesla za 4000 din vina, žganja in sadjevca. Stajnko je dobil dve leti strogega zapora, Zorjan pa štiri leta robije. Občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru — polovična vožnja! Udeleženci občnega zbora Prosvetne zveze v Mariboru naj kupijo na odhodni železniški postaji celo vozno karto do Maribora ter obrazec »K 13«, vozne karte pri dohodu ne smejo oddati, ker bo veljala za brezplačni povratek, ko dobijo na obrazec »K 13« potrdilo Prosvetne zveze, da so se občnega zbora res udeležili. Polovična vožnja velja za vse vlake razen ekspresnih. — Odbor Prosvetne zveze v Mariboru. ♦ Katoliško prosvetno društvo pri Sv. Ani v SI. goricah ponovi na Martinovo nedeljo 14. novembra popoldne po večernicah v Katoliškem prosvetnem domu krasno zgodovinsko igro »Turški križ«. Prijatelji poštene zabave od blizu in daleč vljudno vabljeni! Sv. Benedikt v Slov. goricah. Po krajšem presledku so igralci našega prosvetnega društva zopet pokazali, kaj zmorejo na odru. v'nedeljo, dne 31. oktobra so nas povedli z igro »Grobovi« v posebno razpoloženje jeseni, časa okoli Vseh svetnikov in Vernih duš. Jesen je čas nasprotij v naravi. Priroda sicer umira, a zdi se, da je ravno v tem svojem umiranju najlepša, ko se ob svoji smrti odene v vso pestrost jesenskih barv. Tudi v igri »Grobovi« umira mlada mati, gospodinja pri hiši, njena smrt je sicer tragična, a ima nekaj lepega na sebi — ona umira kot po- roštvo, da se bo krivica, ki se drži hiše že desetletja, popravila, šele preko njenega groba si podajo roke in pride do sprave. Dvoje nam igra predoči: Premoženje, posebno krivično, ne prinese sreče, ampak resna, ne slepa, izbira življenjskega druga, in drugo misel, krivica, ki se lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll KNJIGE ZA ZIMSKE VEČERE Zahtevajte seznam naše založbe, dobite ga brezplačno! Tam si lahko izberete knjige vseh vrst, zabavne in poučne! Pišite Tiskarni sv. Ciriia v Mariboru ali v Ptuju! drži hiše, mora biti popravljena. Predstava te resne igre je pokazala, da imajo naši ljudje smisel za te vrste iger. Poljčane. V nedeljo 14. novembra ob pol štirih priredi Prosvetno društvo lepo veseloigro: »Kdor se poslednji smeje.« Za Martinovo nedeljo, ki je dan veselja kljub težkim časom, bo to primerno razvedrilo. Igra, ki v naši bližini še ni bila igrana, je polna dobrih šal in veselega smeha. Prijatelje dobre zabave — domačine in sosede — vabimo! Sv. Barbara pri Mariboru. Na dan Vseh svetnikov opoldne so tužno zapeli zvonovi ter naznanili, da je umrl Tomaž Dvoršak, posestnik v Žikarcah. Bil je mož poštenjak, kakršnih je dandanes malo, ter izredno milega in dobrega srca. V njegovo hišo so zahajale le dobre knjige in časopisi, med katerimi je vsa leta zavzemal prvo mesto »Slov. gospodar«. Ko so bile še male občine, je bil osem let občinski odbornik in svetovalec. Bil je tudi od početka član Apostolstva mož ter je z lepim zgledom pristopal vsako prvo nedeljo k mizi Gospodovi. Velika množica ga je spremljala k zadnjemu počitku in nobeno oko ni bilo suho, ko se je preč. g. župnik ob odprtem grobu poslovil od njega. Na sedmini se je nabralo za novo bogoslovje 113 din. Mir in pokoj njegovi duši, njegovim domačim pa naše so-žalje! Velika Nedelja. V sredo 3. novembra so na tukajšnjem pokopališču položili k večnemu počitku nadvse zaslužnega moža, od vseh spoštova- nega Matija Kocipra iz Stanovna, da se je za vedno ustavil pri Veliki Nedelji, kamor je hodil nedeljo za nedeljo, v vsakem vremenu in času poldrugo uro daleč častit svojega Boga. Njegovo življenje je bilo skozi 5S let ena sama težka križeva pot slovenskega moža od rojstva do smrti, da ga je kremenila in klesala njegov značaj, da je bil v svoji nedopovedljivi dobroti in plemenitosti velik mož. — že leta 1916 ga je za tostransko življenje zapustila žena v skrbi za otroke, ki jih je oskrboval z mučeniško marljivostjo in jim dajal rasti s svojo ljubeznijo, da je danes sin Peter šolski upravitelj pri Svetinjah, Vanček pa občinski tajnik svetinjske občine in vsem lebdi pred očmi spomin na ranjkega ateka, da hodijo po njegovi poti, ki je bila pot zavednega slovenskega moža tudi takrat, ko so bile preizkušnje najtežje. — Ranjki je bil ustanovni član velikonedeljske posojilnice in hranilnice in njen odbornik od ustanovitve 1909, dolgoletni župan bivšrt občine Runeč, nato podpredsednik in razne jedke kisline težkega, prašnega in mastnega ozračja, je plačala Anglija 60,000.000 šter-lingov v zadnjih 25 letih. Zato so se sedaj začele oblasti boriti z vso silo za pametno porabo kuriva, za pravilno odvajanje raznih kemičnih proizvodov, ki se nahajajo v sirovem premogu in se pri zgorevanju opraščajo ter zastrupljajo zrak, za nekako sejanje dima, da ves prah in saje ostanejo na mestu in se ne dvigajo v zrak. V Londonu, kjer imajo ogromno število tovarn in še več zasebnih poslopij, v katerih se tudi kuri, je megla vedno najgostejša in najbolj črna. Vsak dan razseje-jo londonski dimniki 2000 ton sajastega prahu nad mestom. spomnil Rozike in njenega zavoja, pripoveduje materi in sestri, kako jo je vozil. Anica je odložila šivanje. Zopet Rozika in Tine! Toda Tine ni bil prav nič vesel, ko je zagledal Ro-ziko; tako pripoveduje Ožbolt. Da... Aničin nežni obraz je počasi zardeval in se nabreknil od jeze. »To je gotovo res,« se je razvnela, »ko bi ga Rozika dobila, bi se mi smilil. Ta ima tak lažniv pogled in ti ne more prav v oči pogledati... Tine pa je tako dobra duša; samo ljudje so ga tako skazili.« To je rekla tisti trenutek, ko je šel Tine pod oknom. Ko je začul svoje ime, je obstal kakor vkopan. Prejšnje veselje ga je zopet toplo objelo in pol minute pozneje je potrkal na duri, ravno prav še, da Anici ni bilo treba odgovoriti, ko jo je mati vprašala: »No, odkod pa ti to tako dobro veš, da je Tine dobra duša?« IV. Tako ne more dalje!. Rozika čuti, da ne more več čakati. Teden je minul, drugi gre že h kraju. Ko se gleda v ogledalu, vidi obraz z upadlimi očmi, okoli ust pa dve zgubani brazdi. Spati ne more, jesti ne more, samo čakanje jo je. Zlato, zlato! Kakor vročična bolezen je misel na zlato, kri ji pije, mozeg ji sesa. Da bi ga ne našla, tega niti pomisli ne, tako je vsa obsedena od pohlepa. Ali Tine — kaj počne ta? Ne gane se, ne pride ne, niti glasu ni od njega. Ko začuje ponoči strele z nove ceste, plane pokonci in prisluhne, ali ni to morda že gori pri kapelici. Oh, Tine! Svojega upanja se oklepa kakor človek, ki se utaplja, za vrbovo šibico. Ker je mislila, da ne more vzdržati, je bila zadnjo nedeljo na Bistrici pri maši. Po opravilu je šla čisto počasi mimo Gradišča, ker si je dejala, da jo bo došel Tine in da se bo pomenila z njim. Tine je res prišel, toda z njim so bili Ožbolt in njegova mati in Anica. Prijazno je pozdravil: »Dobro jutro, Rozika!« — in vsi štirje so šli mimo nje. Anica ... vendarle Anica ... vse skup ji nič ni pomagalo, si je mislila Rozika, ko je šla proti domu. Prvič je videla Tineta, da se je od srca smejal. Oh, kako bi to Anico! Zdrobila bi jo s pestmi! Vrnila se je domov, ker si ni upala k Tinetu na dom. (Dalje prihodnjič) IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIUIIIIIII Vse šolske potrebščine dobite najceneje in najbolje v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in Ptuju! predsednik združene občine Svetinje, po volitvah pa odbornik iste občine. Njegovo delovanje za blagor občine bo ostalo za vse čase neizbrisno zapisano v zgodovino ormoškega okraja, šola na Runču pa mu ostane za vselej velika dolžni-ca kot predsedniku krajevnega šolskega odbora, saj jo je uredil in popravil tako, da ustreza vsem potrebam in zahtevam. Huda pljučnica je neusmiljeno v nekaj dneh vse končala. — Pogreb ie vodil ob asistenci gg. dekana Fr. Bratušeka, Eiatomašnika J. Krajnca, križniškega upravitelja St. Lekšana in brata fr. Mohorja brat dr. Janez Ev. Kociper, profesor iz Maribora. Poleg potrtih sorodnikov so spremljali krsto dragega pokojnika najmanjši njegovi dolžniki, šolski otroci iz Runča z učiteljskim zborom, občinski odbor občine Svetinje z županom Pučkom na čelu, odbor velikonedeljske posojilnice in hranilnice ter neštevilno občinstvo, ki mu je vsemu bil velik dobrotnik. Na grobu je v tožni besedi risal njegove zasluge in utrjeval njegov spomin šolski upravitelj iz Runča, g. Rado Bitenc. Za pokojnikom ne žaluje samo številno sorodstvo, ampak nešteto otrok, ki jih je vzredil v svoji hiši in jim bil najboljši varuh in oče, vsi oni brezdomci, ki so našli v Kociprovi hiši toplo domačijo, vsi berači in vsi oni, ki so potrebovali v kateremkoli pogledu njegove pomoči, ki jo je nudil vsakomur brez razlike. Njegov spomin ostane, Bog pa mu bodi za njegovo dobroto in plemenitost plačnik mesto nas vseh, ki mu ne bomo mogli povrniti nikoli, razen da prosimo Tvoje dobrote za njega! Mirovni Leta svetovnega klanja se odmikajo, med nami dorašča rod, ki ne pozna strahot vojne vihre, narodi se mrzlično oborožuje-jo in vsak hip vzplamti na kakem delu zemeljske oble vojni požar. Strah in trepet prešinjata ljudstva, vse se boji strahot, ki jih prinaša moderna vojna. Zato je potrebno, da se narodi vedno bolj zavedajo potrebe mirnega sožitja. Na to nas prav posebno opozarja 11. november, ko po vsem svetu praznujejo mirovni dan. Saj je 11. novembra pred 19 leti končala najstrašnejša izmed vojn, v katero je bilo zapleteno skoro vse človeštvo na zemlji. Za velikimi narodi ne moremo zaostajati tudi Slovenci. Potrebno je, da dostojno proslavimo mirovni dan in okrepimo ljii-rovno zamisel. Ta dan se bomo posebno spomnili slovenskih žrtev svetovne vojne, naših umrlih mož in fantov, ki so dali najdražje — svoje življenje za našo svobodo. Njim v čast bomo postavili na Brezjah spomenik — grob neznanega slovenskega vojaka. Ker naj bo spomenik neznanemu slovenskemu vojaku tudi simbol miru, bo Zveza bojevnikov v nedeljo 14. novembra, na mirovno nedeljo, po vsej Sloveniji zbirala prispevke za spomenik neznanemu slovenskemu vojaku, prirejala se bodo predavanja o miru, mirovne akademije, mirovne igre in druge prireditve, ki naj poglobijo med nami mirovno misel in poživijo zavest skupnosti med narodi. Zbiranje prispevkov za grob neznanega vojaka bo izvedla Zveza bojevnikov. V Rusiji sfratfcaio Urez bolnifti. Veliki ruski list »Segodnje« v Rigi poroča dne 10. septembra to-Ie: V Leningradu se po ukazu strankinih (komunističnih) organizacij vrši preiska- žolčnih kamenih in zlatenci urejuje naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica prebavo in pospešuje iztrebljenje črevegja. Klinične izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo FRANZ - JOSEFOVO vodo zmešano z malo tople vode, zjutraj na prazen želodec. Ogl. reg. S. br. 15485/35. va o članih zveze borbenih brezbožnikov. Večina se je odločno odpovedala temu, da bi širila protiversko gonjo. Kakor piše sovjetski list »Trud«, so se v tovarni »Krasnij viboržec« izmed 20 prejšnjih brezbožnikov samo štirje odločili, da ostanejo člani brezbožne zveze pod vodstvom Jaroslavskega, a 16 jih je izjavilo, da se za brezboštvo ne morejo več brigati. Preiskovalci so obrnili posebno pozornost na delovanje namestnika predsednika delavskega odbora Sjakova. Sjakov se smatra za učenega brezbožnika, saj je dovršil tečaj na protiverskem vseučilišču. Njegova sestra pa je verskega mišljenja. Na vprašanje preiskovalcev, zakaj je verna, je odgovorila, da prej vere ni cenila, potem pa, ko je v svoji družini imela nesrečo, nikjer ni mogla najti tolažbe razen v cerkvi in molitvi. Delavka Avdejeva je pri preiskavi povedala, da je bila prej član zveze brezbožnikov, ker je upala, da ji bodo v organizaciji pojasnili, zakaj se v stranki vera imenuje strup naroda. No, voditelji in agitatorji niso Avdejevi znali tega pojasniti. Za verno žensko se Avdejeva ne smatra. V cerkev ni hodila do vstopa v zvezo brezbožnikov. Zdaj pa noče več ostati v tej zvezi, a v cerkev tudi ne hodi. Toda z mladih let je imela pri sebi svete podobe in križ. Prej teh svetih predmetov ni zavrgla in tudi zdaj jih hoče obdržati. Strankini preiskovalci naznanjajo, da se prejšnji aktivni brezbožniki vračajo nazaj k veri vsled vpliva vernih delavcev, duhovnikov in staro-obredcev. Brezbožnico Av-dejevo je pridobila zase staroverka Marija Eremenkova. Sestro učenega brezbož- KOTUIKI MSMHt JiDOMSi n-O-HL Sv. Primož na Pohorju. Zadnjo soboto zjutraj pred začetkom pouka so jokali naši šolarji. Le-dinikov konjar je namreč ravno naložil malo imetje naše dosedanje šolske upraviteljice gdčne Helene Hribar, da je zapelje na postajo. Pa ne samo šolarji, vsi žalujemo za vrlo in vestno krščansko učiteljico in vzgojiteljico. Prišla je med nas v februarju letošnjega leta in poučevala oba razreda naše dvorazrednice do počitnic z veliko vnemo, šele v jeseni je bil prideljen naši šoli g. Zorko, ki bo pa zdaj moral prevzeti oba razreda. Da mora biti res taka mizerija glede nameščanja učiteljstva! Vsaj tukaj ob državni meji naj bi se skrbelo, da bi bilo nameščenih zadosti učiteljev in bolj stalno! — Gdčni Hribarjevi pa, ki je tako blagonosno delovala na naši šoli, želimo tudi na njenem novem mestu, v Lokovici ob državni meji na Koroškem, obilo uspeha in tudi veselja med tamošnjo šolsko mladino! Sv. Benedikt v Slov. goricah. Tukajšnji krajevni odbor JRZ priredi v nedeljo 14. novembra po rani službi božji v 'srkveni dvorani političen nika Sjakova je pridobil za pravoslavno cerkev delavec Konstantin Ivanov. Dne 20. septembra poroča isti list »Se-godnja« po »Komsomolski Pravdi«, da je v Voronežu 15 deklic-komsomolk stopilo kot redovnice v tajni samostan. Pri odkritju novih cerkva v vaseh se udeležujejo slovesnosti tudi komsomolci ter pojejo v cerkvenih zborih. »Novo Slovo« iz Berlina pa poroča dne 26. septembra po »Antireligiozniku« meseca julija iz Dagestana sledeče: V neki ulici mesta Mahač-Kala na poslopju št. 56 visi steklena tablica s črko »B« na vogalu, drugi del je odbit. Pod tablico so težka vrata, ki zaškripljejo, če se odpro. V veži visi pajčevina in na tleh leže obnošeni čevlji. Odpremo duri v notranje prostore. Zagledamo veliko sobo, zastavljeno z omarami in mizami. Za eno mizo sedi deklica, riše nekaj na papir in žalostno pogleduje skozi umazano okno. To je dvorana — glavne zveze borbenih brezbožnikov v Dagestanu. Nekaj višje stoji cerkev. Pobeljena je, kupola se blešči v sveži zeleni barvi. Okrog cerkve je skrbno pokošena trava, pota so pometena. Če pogledaš skozi čisto umita okna, opaziš, da je notri vse prenovljeno, tudi podobe. V bližini je kolhozni bazar, kamor prihajajo po večerih kolhozniki. Zvečer in zjutraj prihajajo tudi v cerkev. Brezbožnikov je v Mahač-Kalu 382, kar ni veljko za mesto, ki šteje 100.000 prebivalcev. Kaj pa delajo brezbožniki? V pro-šlem letu smo čitali v »Dagestanski Pravdi« to-le: »Vsled dolgov se na dražbi proda imetje zveze borbenih brezbožnikov.« Z velikim trudom se je posrečilo aktivnim brezbožnikom rešiti stole in mize. Kakor strankarske (komunistične), tako so tudi druge organizacije popolnoma opustile protiversko gonjo. Vsled tega je seveda razumljivo, da se poživlja duh verskih organizacij Dagestana. Tako se glase poročila sovjetskih listov. Kakor je iz tega razvidno, stoji brezboštvo v Rusiji na trhlih nogah. Da še ni konca protiverske gonje, za to skrbi edino še sovjetska oblast in zlasti sovjetski rubelj. A. K. shod, na katerem bo govoril tajnik g. Marko Krajnc in še en govornik. Shod bo zelo zanimiv, zato napolnite dvorano do zadnjega kotička! Sv. Barbara v Slov. goricah. Tudi naša občina je bila deležna prekomasacije svojih mej. Od nje so oddeljene bivše občine Rogoznica, Selce, čez-mlenšak ter Dolge njive, katere pridejo v novo občino Sv. Rupert v Slov. goricah. Odborniki teh občin so bili možje na svojem mestu in jim želimo, da pridejo v svoji novi občini spet na vodstvo občine, saj to zaslužijo. Naša občina bo imela sedaj samo domačo faro in del fare Sv. Martin, to je Sp. Koreno. Pohvalno moramo omeniti, da nam je sedanji občinski odbor znižal občinske doklade za 25%, popravil ceste ter skoraj končal novo cesto skozi Koreno. Kakor slišimo, bodo v doglednem času začele poslovati spet naše posojilnice po zaslugi našega voditelja dr. Korošca. Letina je bila bolj slaba, sadje je im slabo ceno, krompir je skoraj segnil, močno so trpeli tudi vinogradi zaradi preobilice dežja. Da pa ne bom poročal samo žalostnih novic, moram dodati še nekaj gostij, kjer je bilo veselo. Vogrin Franc, posestnik v Sp. Koreni in tajnik tukajšnje Kmetijske podružnice, je pripeljal iz Sp. Dupleka mlado ženo Tepek Liziko. Tudi škofič Jožefu in Kokol Veroniki se je za- hotelo zakonskega življenja. Veronika je bila dolgoletna pevka na koru. Madlova Mimika se je poročila k Sv. Martinu. Novoporočenim: Obilo Breče in blagoslova! — Kdor še ni naročen na »Slov. gospodarja«, naj to čimprej stori! Sedaj, ko bodo-dolgi večeri, vam bo prinesel marsikaj norega in poučnega. Velika Nedelja. V sredo 3. novembra se je zbral pri g. Hržiču v Mihovcih generalni štab ivanjkovske -JNS z vsemi adjutanti na piščančja bedra in zimsko solato. V Ivanjkovcih samih, kjer naj bi bil temelj teh klavrno nazadujočih naprednjakov, so pri zadnjih občinskih volitvah v odbor svetinjske občine zgubili vse akcije in postojanke, sedaj pa bi radi prenesli svoj sedež k Veliki Nedelji, kjer se nadejajo volitev radi pregrupaclje občin. Velikonedeljska občina je pridobila namreč nekaj krajev, med njimi tudi del svetinjske občine. Trije so se razgovarjali o volitvah, ostali pa so jedli. In ti ljudje v svoji napredni pameti mislijo, da bodo Svetinjčani pri Veliki Nedelji volili JNSarje, če jih doma niso — saj so celo njihovi koritarji pri Svetinjah volili Pučka — posebno, ker jih Velikonedeljčani nikoli nismo. Mi pa vemo, da bomo pri volitvah pojedli vsa bedra Hržičevih piščancev in mastna bedra predsednika JNS-generalnega štaba, g. Hržiču pa bo ostala samo neslana zelena salata! Občan Hržič, nikar! še je čas... Slatina-Radenci. Ustanovitev kmetsko-nadalje-valne šole. S šolskim letom 1937-38 začne delovati na tukajšnji šoli kmetsko-nadaljevalna šola, ki jo bo vodil g. Jandl, ki je dovršil posebne tečaje v Zagrebu in Mariboru za pouk na teh šolah. Pričetek pouka bo 16. novembra ob 15 in bo dvakrat na teden do srede marca. Dnevi in čas pouka se bodo dolčili sporazumno z vsemi učenci. Poučevali se bodo sledeči predmeti: sadjarstvo, vinogradništvo, živinoreja, kmetsko spisje, kmet-sko računstvo, kmetsko zakonodajstvo in zdravstvo. Predavali bodo voditelj šole g. Jandl, upravnik banovinske trsnice g. Novak, okrajni kmetijski referent g. Lipovec in ravnatelj č. g. Pod-bukošek. Pouk je brezplačen. Ce bo vodstvo šole dobilo kako podporo od strani domačih javnih in zasebnih ustanov, na katere se je obrnilo, bodo dobili učenci tudi zvezke in šolske potrebščine v šoli. Ker ima šola velik pomen za kmetsko mladino, se vabijo vsi fantje in gospodarji, ki se še niso javili, da se v čim večjem številu udeleže tega prekoristnega pouka. Rače-Fram. O v zadnjem hipu preprečeni nesreči na železniškem prelazu med postajama Orehova vas-Slivnica in Rače-Fram, je že poročal »Slovenski gospodar«. To poročilo je treba v toliko popraviti, da je peljal z ajdo naložen voz hlapec kmeta Vinka Fingušta iz Gor. Gorice. Radi malomarnosti je hlapec postal z vozom na tiru, zaprt v zapornicah, katere je kretnik spustil pravočasno. Radi tega je moral hlapec pore-zati štrange konjem, da jih je rešil, ker sicer bi jih bil povozil vlak. Poljčane. Od naše občine je oblast odcepila Hošnico, Zg. Brežnico in Dolgi vrh, kar je pri ljudeh vzbudilo veselo odobravanje. S tem bo precej razbremenjen naš občinski proračun. Tistim, ki gojijo kake »pobožne želje« in zasledujejo »višje cilje«, pa ta prekomasacija ne prinese posebnih sprememb! Celje. V nedeljo 14. novembra ob 8 zjutraj se vrši v Domu v Samostanski ulici ov"ni zbor Kmečke zveze. Na sporedu so poročila odbornikov, volitev novega odbora In slučajnosti. Vabljeni so vsi člani krajevne Kmečke zveze v Celju in okolici! Dobrna pri Celju. Poročila sta se vrli mladenič Ferdinand Krajnc, kmet v Lokovin, z ugledno nevesto, dolgoletno cerkveno pevko Frančiško Flis. Bila je zelo požrtvovalna polnih 20 let, za kar ji Bog plačaj. Vrlemu katoliškemu paru že- Oglas je reg. pod S. limo vse dobro na poti novega zakonskega življenja! Brežice. Trimesečni banovinski kmetijsko-go-spodinjski tečaj, za katerega je zaprosilo tukajšnje prosvetno društvo, se koncem tega meseca zaključi. Pouk se vrši v zelo primernih prostorih v gradu g. grofa Attemsa, ki jih je najelo Prosvetno društvo. Da imajo gojenke čim manj stroškov, so pripomogli predvsem kr. banska uprava, okrajni kmetijski odbor, okoliška občina Brežice ter naš velezaslužni narodni poslanec g. dr. Veble in Prosvetno društvo. Ker se vsled nujnega jesenskega dela mnogo deklet ni moglo udeležiti tega tečaja in je še veliko zanimanje med dekleti za ta prepotreben pouk, se je prosvetno društvo odločilo prositi kr. bansko upravo, da dovoli še drugi tečaj od 1. decembra do 1. marca. Dekleta iz vseh okoliških vasi naše fare pa tudi iz Artič, Čateža, Cerkelj — porabite to ugodno priliko in se udeležite tega tečaja! Tudi za ta tečaj je obljubljena podpora, da bo prosvetno društvo krilo stroške za najemnino prostorov in kurjavo in po možnosti tudi za vzdrževanjae tečaja. Vse podrobnosti za sprejem vtečaj vam pojasni vodstvo banovinskega kmetijskega tečaja v Brežicah, kamor se tudi javite, da boste z dovoljenjem vaših staršev obiskovale tečaj. Dramlje. V nedeljo 14. novembra po prvem sv. opravilu priredi tukajšnja organizacija Kmečke zveze v dvorani Slomšekovega župnijskega doma javno zborovanje. Govornika pošlje glavni odbor Kmečke zveze v I ' -bljani. Vabljeni ste na ta shod vsi, kar vas kmečko čuti, člani in nečlani, možje in žene, osobito pa še naša kmečka mladina, da skupno pregledamo naš položaj in tako strnemo naše vrsti* za povzdigo našega kmečkega stanu. Kajti Je, če bomo združili naše moči v tej kmečko-delavski organizaciji, to je v Kmečki zvezi, °memo upati, da nam zasijejo boljši časi. Torej Drameljčani, v nedeljo v obilnem številu pridite! Kmečki pozdrav! Peter Pesefar rešefari. Dobro zna računati! Te dni sem zvedsl, da je davčni pisar v Ljutomeru takole sešteval na davčni položnici, koliko je kmet dolžen: od lani je ostal dolžen 3 dinarje, letos ima predpisa 204 din, se-štel pa je to takole: 2043.— din — tri je kar zadaj pripisal in ubogi kmet je imel davčnega predpisa 2043.— din. Pa ta napaka menda ni edina! Ta človek je gotovo med vojno štel ujetnike. Tudi t3daj so tako seštevali. Pri eni patrulji so ujeli 10 nasprotnikov, pri drugi 0, pri tretji 0 in pri četrti 0, ->a so k številki 10 še tri ničle prišteli in sporočili svetu, da so "ujeli — 10.000 sovražnikov! Dobro bi bilo, da bi mi takega računarja fikole naučili šteti: Dobi jih naj 25, pa takole: 5 in 20, torej skupaj 520 po nasprotni strani od glave, ker so mu to pozabili v Br. 181 od 1. III. 1937 ljudski šoli napraviti, da še sedaj ne zna seštevati. Brivski dogodek. Pretekli teden je bil v Celju g. notranji minister dr. Anton Korošec. Stopil je v brivnico in se dal obriti. Ko je brivec delo opravil, mu je g. dr. Korošec dal 100 din in rekel: »Vaša roka je lahka kot pero, toda vaš nož je zanič. Nate, kupite si drugega!« — O tem dogodku so zvedeli kmalu tudi brivci v Mariboru, kamor je g. minister dopotoval. Ker niso vedeli, v katero brivnico bo stopil g. dr. Korošec, so vsi imeli ta dan same skrhane britve. Mariborski JNSarji pa o tem niso bili pravočasno obveščeni in tako so hodili ta dan vsi — razrezanega obraza okrog. Korajža velja! So rekli Hrvatje, ko jih je bilo skupaj 3000 in so navalili na šest orožnikov. In nesreča je hotela, da so nazadnje ostali le štirje Hrvatje in šest orožnikov, žalostna zgodba, toda kaže, da sem le prav povedal, ko sem dejal, da iiodi pamet po drugi poti kakor pa Hrvatje. Mačkov poslanec — proti Mačku. Te dni je bilo veliko razburjenje v Zagrebu, kjer je neki knjigarnar, ki je Mačkov poslanec, prodajal knjigo, ki so jo Mačkovi pristaši spisali proti Mačku. Nekega dne bomo brali, da je Maček proti Mačku. Hudo je to s Hrvati! Zdaj so n"pravili sporazum s Srbi, pa se med seboj dajejo. Bolje je bilo preje, ko so med seboj imeli sporazum. Jesen v JNS. Na drevesu JNS je od lr.ni samo v vrhovih še malo listje pognalo, letos pa je še to odpadlo. V zrak molijo suhe veje, skozi nje pa • eter veje, narod se pa na ves glas smeje! Zakaj so Srbi zoper sporazum? Ko je Davido-vič podpisal sporazum z Mačkom, so Srbi mislili, da je to srbohrvatski konkordat, pa so vso svojo . jezo obrnili proti sporazumu. čudne reči so po svetu: Tiho morje ob Japonski in Kitajski bobni od grmenja topov — Mrtvo morje v Palestini je oživelo v borbi judov in Arabcev — Japonci se branijo z orožjem v roki, ker jih Kitajci ne pustijo v svojo deželo — rdeči dobrovoljci na španskem so postali slabe volje, ker Franko preveč prodira — Rusi pošiljajo cele armade vojakov na kitajsko mejo, ker nočejo vojne — v ženevi pa je predsednik Društva narodov Aga Kan, indijski bogataš, priredil v palači Društva narodov ples, ki se ga je udeležilo 3000 povabljenih gostov, kateri so popili 4000 šampanjskih buteljk, se okrasili s 30.000 rožami, pojedli 200 kg kaviarja. Vse papirne potrebščine za razne prireditve, kot kreppapir, svileni papir, papir za rože, listje za rože, papirni servijeti, namizni prti, papirni krožniki, torten-papir — na malo in veliko — v Cirilovi Maribor-Ptuj. Eja ženah, ki trpe leta in leta radi težke stolice, pokaže uporaba naravne FRANZ - JOSEFOVE grenčice, užite zjutraj in zvečer po četrt čaše, tJobre uspehe. Tudi občutljivejše pacijentke uživajo rade FRANZ - JOSEFOVO Vodo, ker se že v kratkem času pokaže prijeten *-• učinek. __Ogl. reg. S. br. 30474/35. Po preteku 20 let so popravili lepo stolno cerkev v Soissonsu na severnem Francoskem. Cerkev je hudo trpela med svetovno vojno. ...........minimum............. „Slov. Gospodar" stane: četrtletno Din 9.— polletno Din 16.— celoletno Din 32.— mmmmmmšmmmmm V Skoplju so odkrili spomenik kralju Petru I. Japonski letalci napadajo kitajske postojanke s strupenimi plini. Na sliki vidimo kitajskega vojaka s plinsko masko. ij Angleški vojaki v mednarodni koncesiji pri šan-gaju, pred katero se odigravajo dnevno najsrditejši boji med Japonci in Kitajci. Na 16. rojstni dan je postal romunski prestolonaslednik častnik in je prisegel na zastavo, Wellington Koo, zastopnik Kitajske na konferenci devetih držav v Bruslju. Gospica !eana Batten, letalka iz Nove Zelandije. Imenovana se je proslavila z rekordnim poletom iz Avstralije na Angleško. Kralj Gustav Švedski bo drugo leto 7. junija dopolnil 80 let. Letos 8. decembra bo slavil 30 letnico vladanja. Francoski general Gouraud, državni namestnik v Parizu, bo obhajal 17. novembra 70 letnico. Jubilant se je proslavil med svetovno vojno kot poveljnik v francoskih kolonijah. PosKdntc vesti. ... dokler jitni stric obrisal solz s svojim robcem— opranim z Radionom 1 Tudi Vi, l