[glasilo delavskega KOLEKTIVA CINKARNE CELJE
cc
1£T0 X. — ST. 1.
CINKARNAR
Izdaja Cinkarna metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Herbert Savodnik Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna, Celje. Tel. 215 in 216. Naklada 2100 izvodov. Tisk in klišeji ČP »Celjski tisk« Celje.
D*0. Drago Čeh:
naše prihodnje naloge
Našg naloge v letu 1962 s svo-J*mi uspehi in neuspehi so za na-in kakor naredi vsak dober in peteri gospodar ob koncu leta ®*Uico svoje dejavnosti in nalivi p lan za prihodnje leto, tako rn,uamo storiti tudi mi. Pogledati ^famo, kaj smo v letu 1962 sto-^ in kaj smo dosegli ter na os-SP tega napraviti načrte za leto 1963.
Če primerjamo proizvodnjo iz tota igel po stalnih statističnih Cenah s proizvodnjo v letu 1962, Potem vidimo, da je bila naša Proizvodnja v letu 1962 za 11,85 % ; ^čjci od dosežene proizvodnje v *®tt 1961. Pri tem so metalurški i dosegli povečanje proiz-^nje za 4 94 %, anorganski ke-Pftni obrati 24,67 % in organski 'Etnični obrati 19,74 %
..Če pogledamo podjetje kot ce-potem smo lahko z doseže-**#ii rezultati zadovoljni, kajti večanje za 11,85% pomeni v venskem in jugoslovanskem berilu več, kakor pa znaša pov-frečno povečanje industrijske '?r°izvodnje tako v republiki, ka-*or v federaciji.
j Iz gornjih podatkov vidimo, - da največje povečanje proizvod-
menili leti 1963-1964 ogromne napore, kajti topilnico cinka je treba povečati od zdajšnjih 20.000 ton na 32.000 ton, valjamo pa od 5.600 na 10.000 ton. To ne bo lahko delo — pregrajevati in proizvajati! Zaradi tega bo potrebna velika iznajdljivost, da bomo vse

i

'le dosegla anorganska kemija, 41 njo organska kemija, da pa je refotivno najmanjše povečanje Proizvodnje dosegla metalurgija. °kšno povečanje smo v letu 1962 približno predvidevali, kajti Pedali smo se, da povečanje Proizvodnje v metalurških obra-ni možno brez večjih vlog in ^konstrukcij, za kar pa je po-*?bno šele pripraviti načrte in 'zagotoviti potrebna sredstva.
V anorganskih kemičnih obra-pa smo lahko z manjšimi re-nstrukcijami, ki smo jih financirali sami iz svojih sredstev, ter * izboljšanjem izkoriščanja zdajš-ih kapacitet, dosegli tako pove-(ano proizvodnjo, črev tako je naš obrat organ-Jjjh barvil letos znova s svojo mizvodnjo presegel vrednost Jje milijarde dinarjev. Ta obrat J® gre lahko v prihodnje samo 'toprej, nikoli več ne sme pasti eno milijardo.
^ metalurških obratih bosta po-
probleme lahko uspešno rešili.
Poleg tega je v metalurških obratih še vrsta nerešenih problemov, kakor npr. vprašanje pra-žarne odno-sno aglomeracije. Zaradi izredno visokih licenčnih zahtev v tujini se še nismo mogli odločiti za postopek v sami pračami.
Vse sile v metalurgiji morajo biti v letošnjem letu usmerjene na to, da zgradimo vsaj štiri nove etažne peči in tako zagotovimo proizvodnjo 22.000 ton cinka, kolikor smo je plansko predvideli.
V	valjarni moramo z enim delom rekonstrukcije do konca leta doseči kapaciteto blizu 10.000 ton letne proizvodnje.
V	obratu organske kemije moramo dokončati že začete rekonstrukcije minija, hidrosulfita itd., da bi lahko dosegli predvideno povečanje proizvodnje. Poleg tega je v teh obratih nujno potreb-
Morano se dobro pripraviti
Delo članov Zveze komunistov je mnogih primerih postalo zelo ?*lodušno, kar čutimo tudi v Činčili, saj mnogi člani Zveze komu-l**tov na številnih sestankih do-Djujejo, da ne sledijo sodobni go-Iarski politiki. Zato bomo mo-j™ v prihodnjih dneh posvetiti Ostj več časa študiju sodobnih Petičnih gospodarskih smernic.
, *kor sta III. in IV. plenum Zveze ®0,hunistov Slovenije, a hkrati bo-?° morali ponoviti tudi določila iz ;atuta in Programa Zveze komu-*stoV Jugoslavije, torej VII. kon-®*es ZKJ.
■#li^no®i ^lani Zveze komunistov Le1* dnevnega časopisja ne prebili0 in zato zapažamo na sestan-da ne vedo odločno zastopati t^rsikatero stališče, da so dosti-, St neodločni ali pa sklepajo, ka-bi ne bilo potrebno. Vsi ti po-U nas nujno silijo, da v delu ^'nstva posvetimo več časa sploš-^•nu in posebnemu izobraževanju, 0s terja predvsem poznavanje, Pol Vnih ParDjskih dokumentov. 2v'eg teh je seve nujno, da člani ,n e*e dobro poznajo tudi zvezno s republiško Ustavo kakor tudi „ ,ut občine Celje, ker bo Statut s°9a podjetja moral biti v skla-
du z določili v teh dokumentih.
Naši člani često mislijo, da je dovolj, če plačujejo članarino in hodijo na sestanke, vendar se ne zavedajo, da na vsakem koraku terjajo od njih sodelavci odgovore in vzglede za uresničevanje načrtov, ki jih določajo naše potrebe za napredek in razvoj podjetja. Zato bomo morali v mnogih primerih spremeniti vsebino sestankov naših osnovnih organizacij, da bodo namesto o članarini in obiskovanju sestankov razpravljali tudi o vseh drugih problemih podjetja, da bo-d° o teh problemih sprejemali določeno stališče in ga zagovarjali pred vsem kolektivom. Vsa ta aktivnost naj ne bo odraz začasnega prizadevanja, temveč naj ima značaj trajnega, naprednega delovanja. In prvi preizkus, ki ga bodo člani Zveze komunistov v tovrstnem delu doživeli, bo pregled njihovega znanja in poznavanja problemov, ki ga bodo izvedle organizacije ob koncu februarja.
Takih preskusov bo med letom več in prizadevati si moramo, da bo vsak boljši od prejšnjega in da bomo z njimi dokazovali, da naša zavest, naše znanje in naše prizadevanje nenehno raste.
no modernizirati in zamenjati razne stroje in električne naprave ter mehanizirati najtežja fizična dela.
Obrat organske kemije mora v letu 1963 nadalje osvajati razne sinteze in dokončno planirati povečanje organske kemije, medtem ko so za metalurgijo in anorgansko kemijo že izdelani okvirni načrti perspektivnega razvoja. Zaradi tega je izredno važno, da letos tudi to dokončamo.
Od velikih investicijskih objektov moramo letos dokončno pustiti y pogon nova objekta lito-pon in cupra-blau. povečati proizvodnjo žveplene kisline in začeti z gradnjo nove stotisoč ionske žveplene kisline.
Od splošnih nalog v podjetju je potrebno v 1963. letu rešiti vprašanje notranjega transporta v podjetju kot celoti, kajti ta postaja iz dneva v dan vse večji problem zaradi naraščajoče proizvodnje, a pri tem je opaziti veliko neodločnost in neodgovornost tehničnega osebja^ ki prepočasi rešuje ta izredno pereč problem.
Najvažnejša stvar pa je, da takoj v začetku leta energično pričnemo izpolnjevati naše planske naloge. Poleg tega, da hočemo obdržati višino proizvodov v planiranih okvirih, je pa vprašanje enakomernega uresničevanja proizvodnje izredno važno tudi zaradi tega, ker obračunavajo posamezne ekonomske enote po novem tarifnem pravilniku osebne dohodke mesečno, ti so pa odvisni od uresničene proizvodnje. Podjetje nima nobenih rezervnih skladov osebnih dohodkov in vsak izpad priozvodnje, odnosno ne-uresničenje planskih nalog, lahko privede do znižanja osebnih dohodkov. Zaradi tega je izredno vazno, da je ta stvar jasna vsem elanom kolektiva, da se moramo boriti za uresničevanje proizvodnih nalog.
Vprašanje discipline smo lani bistveno izboljšali, vendar z njo še vedno ne moremo biti zadovoljni; niti s številom obolenj v podjetju, niti z odgovornostjo pri delu. Na raznih zelo pomembnih delovnih mestih imamo še vedno ljudi, ki delajo ogromno škodo v sami proizvodnji, ker za ta delovna mesta niso primerni. Tako je npr. 7. 1. 1963 zaradi malomarnosti strojnika v valjarni zastal ves obrat, ker strojnik ni pravočasno namazal stroja. Zaradi tega imamo nad štirideset milijonov dinarjev škode v proizvodnji. Mislim, da bo treba ljudi na tako odgovornih delovnih mestih temeljito
preanalizirati in pretresti, da v prihodnje takih primerov ne bo.
Z razširitvijo naše proizvodne dejavnosti in povečevanjem plana proizvodnje iz leta v leto, je nujno potrebno, da vzporedno s proizvodnjo rešujemo tudi stanovanjsko vprašanje, saj je praktično skoraj tristo delavcev v podjetju brez ustreznega stanovanja V letu 1963 moramo rešiti vsaj sto najbolj kritičnih primerov; pri reševanju tega problema pa nam mora priskočiti na pomoč republika, ker svoja lastna sredstva 100 % dajemo za rekonstrukcijo podjetja kot takega.
Povečanje proizvodnje za 10 % v letu 1963 v primerjavi s proizvodnjo leta 1962 bo mogoče samo s 100% angažiranjem celotnega kolektiva in vseh političnih forumov v podjetju. Naloge, ki stoje pred nami, niso lahke, toda, če hočemo Cinkarni zagotoviti v naslednjem obdobju reden ekonomski razvoj in da bo mogoče povečati tudi *osebne dohodke v primerjavi z ostalimi podjetji v Ju-
goslaviji, potem moramo iti po poti povečanja proizvodnje, zni-' žanja stroškov proizvodnje in energično povečati produktivnost dela.
Del Cinkarne pozimi
Končne razprave o pravilniku o delitvi osebnih dohodkov
UPRAVNI ODBOR JE ŽE SPREJEL OSNUTEK PRAVILNIKA O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV IN DRUGIH PRAVILNIKOV, KI SO SESTAVNI DEL TEGA PRAVILNIKA. O OSNUTKU BODO RAZPRAVLJALI SE OBRATNI DELAVSKI SVETI, KI BODO DALI SVOJE PRIPOMBE NA UPRAVNI ODBOR.
KER BOMO NOV PRAVILNIK UPORABLJALI ŽE OD 1. JANUARJA 1963 DALJE, JE UPRAVNI ODBOR SKLENIL, DA MORAJO BITI RAZPRAVE V OBRATNIH DELAVSKIH SVETIH IN KOLEKTIVU KONČANE DO 10. JANUARJA, DELAVSKI SVET PODJETJA PA MORA PRAVILNIK SPREJETI DO 15. JANUARJA.
Nov sistem nagrajevanja
Zaradi vseh teh slabosti sistema oblikovanja in delitve osebnih dohodkov pred letom 1960, je delavski svet uvedel že takrat načelo oblikovanja in delitve osebnih dohodkov po rezultatih dela, kar pomeni, da je postal osebni dohodek vezan na enakovrednost vloženega dela in doseženih rezultatov dela. Ali z drugimi besedami: osebni dohodek delavca je večji, če delavec več proizvede, ali je pa manjši, če delavec proizvede manj.
Ker izhaja delavec pri svojem delu iz načela, da je osebni dohodek odvisen od rezultata, je zato neposredno zainteresiran, da so uspehi proizvodnje čim večji, a hkrati si prizadeva tudi za čim bolj ekonomično proizvodnjo, ker je njegov osebni dohodek odvisen tudi od te; zato pa uveljavlja načelo varčevanja in največjega izkoriščanja proizvodnih kapacitet, vključno z delovnim časom.
Leta 1960 je naš delavski svet uvedel vzpodbudnejšo delitev osebnih dohodkov. Decentralizirano oblikovanje in delitev osebnih dohodkov po dosežem proizvodnji in stroških je bilo nedvomno naprednejše, četudi smo obranili nekaj elementov, ki so bili značilni za tedanjo razvojno stopnjo (fiksni in variabilni del, premije lin podobno kot dodatni element notranje delitve).
Osnovna pomanjkljivost prejšnjega sistema nagrajevanja je bila, da osebni dohodki delavcev največkrat niso bili v skladu z rezultati dela. Osebni dohodek delavca je bil v glavnem odvisen od tarifne postavke, na katero niso vplivali rezultati dela. Izvzeti bi mogli samo norme, v kolikor so bile stvarno določene, kar pa je bil zelo redek primer.
Osebni dohodek nad tarifno postavko (nekdanji višek) je izhajal iz povečanega delovnega uspeha vsega podjetja, ki ga pa ni bilo mogoče meriti in razdeljevati povsem natanko v skladu z uspehi in dosežki vsakega posameznika ali skupine na določenem delovnem mestu.
Hkrati z odvisnostjo osebnega dohodka od proizvodnih uspehov in manjših poslovnih stroškov nastaja pri tovrstnem oblikovanju osebnih dohodkov tudi vprašanje števila zaposlenih v določenem obra-(Nadaljevanje na 2. strani)
megli strpeti in so jih odpirali, še predno so dobro stopili z odra.
NOV SISTEM NAGRAJEVANJA
(Nadaljevanje s 1. strani) tu. Vsota razpoložljivih denarnih sredstev za delitev osebnih dohodkov je torej odvisna od proizvodnih uspehov v določenem obratu, a delimo jo po razmerjih med udeležene prciizvajavce. To pomeni, da pripada posameznemu proizvajav-cu toliko več, kolikor več je razpoložljivih denarnih sredstev in kolikor manj je proizvajavcev, med katere delimo ustvarjena denarna sredstva. To načelo pa zahteva pravilno razvrščanje delavcev na delovna mesta, kajitii nobena ekonomska enota ne bo dovoljevala, da bi bili v njej delavci, ki za redno proizvodnjo niso nujno potrebni, niti ne bo dovoljevala nenačrtno zaposlovanje delovne sile, če za to povečanje ni utemeljenih razlogov.
Omenili smo že, da osebni dohodki niso odvisni .samo od proizvodnih uspehov, temveč morajo biti odvisni tudi od proizvodnih stroškov. Če bi upoštevali samo povečanje proizvodnje, a ne bi gledali na zmanjšanje .poslovnih stroškov, bi se nam moglo primeriti, da bi poslovne stroške tako povečali, da bi bili končni usipehi podjetja celo ekonomcrko negativni. Zatorej ne velja z računom na večji dohodek zanemariti skrb za izkoriščanje surovin, kapacitet, delovnega časa'in misli o izboljšanju tehnološkega postopka, torej vsega, kar imenujemo odkrivanje notranjih rezerv.
Vsa opisana načela uveljavlja tudi predlog novega pravilnika o oblikovanju in delitvi osebnih dohodkov.
Novdot v zdajšnjem pravilniku o del;Ivi osebnih dohodkov je tudi določilo, da so sredstva za osebne dohodke v obračunskih enotah odvisna cd realizacije in dohodka ekonomske enote, kateri te obračunske enote pripadajo. To določilo je uzakonilo tudi v decentraliziranem sistemu načelo, ki je zakonito za vse podjetje, da nam skupnost priznava družbeni proizvod šele takrat, ko smo ga uspeli prodati po ceni, ki zagotavlja rentabilnost proizvodnje. Zatorej smo tudi razdelili podjetje na več ekonomskih enot, od katerih ima vsaka svoje število obračunskih skupin, in te proizvodne ekonomske enote ugotavljajo svoja sredstva za osebne dohodke po lastnih realizacijah in dohodkih. Tako imamo:
I.	Ekonomska enota metalurgija z obračunskimi enotami: 1. pred-pražarna in žvepleni kislimi (kontaktna in stolpna), 2. aglomeracija, 3. skupne službe, ki so vezane na uspehe predpražaone, žveplenih kislin jn aglomeracije, 4. topilnica surovega cinka, 5. topilnica finega cinka, 6. keramika, 7. skupne službe, ki so vezane na uspehe celotne topilnice, 8. skupne službe, ki so vezane na uspehe celotne ekonomsko enote in 9. kemijsko-meta-lurški analitski laboratorij.
II.	Ekonomska enota predelovalni obrati z obračunskimi enotami: 1. valjarna cinkove pločevine, 2. cin-kografija, 3. oblikovalnica cinkove pločevine, 4 skupne službe, ki so vezane na rezultat ekonomske enote in 5. kemijsko-metalurški analitski laboratorij.
III.	Ekonomska enota anorganska kemija z obračunskimi enotami: 1. obrat kromov galun, 2. obrat natrijev hidrosulfit in metalit, 3. obrat natrijev sulfid, 4. obrati litopon, cinkov sulfat in bari jev sulfid, 5. obrat ultramarin, 6. obrat svinčevi oksidi, 7. obrat modra galica, 8. obrat superfosfat, 9. obrat anorganske kemije III (Mozirje), 10. skupne službe obratov pigmenti, 11. skupne službe obratov soli, 12. skupne službe ekonomske enote in 13. ke-inijsko-metalurski analitski laboratorij.
IV.	Ekonomska enota organska kemija z vsemi službami.
Na osnovi realizacije in dohodka celotnega podjetja pa bi oblikovale svoja sredstva za osebne dohodke:
V.	Ekonomska enota vzdrževalni obrati z obračunskimi enotami: 1. mehanična delavnica, 2. gradbeni oddelek, 3. elektrodelavnica, 4. plinarna, 5. energetski in merilni oddelek, 6. oddelek za pripravo dela in 7. skupne službe, kii so vezane
na rezultat ekonomske enote.
VI.	Predračunske enote — administrativne in druge službe: i. uprava podjetja, 2. komercialni sektor s transportnim oddelkom, 3. finančni sektor, 4. kadrovski sektor s pomožnim oddelkom, 5. razvojni inštitut, 6. investicijski sektor in 7. družbena prehrana.
Oblikovanje sredstev za delitev osebnih dohodkov v proizvodnih obračunskih enotah.
Proizvodne obračunske enote oblikujejo svoja sredstva za delitev osebnih dohodkov po proizvedeni količini enot proizvodov (ton, kvadratnih ali kubičnih metrov) po ceniku, ki je določen vnaprej. Ko izračunamo vrednost proizvedene količine, odvzamemo ali prištejemo tej vsoti še razliko med planiranimi in dejanskimi stroški proizvodnje. Tako torej vsak odstotek zvišanih ali zmanjšanih proizvodnih stroškov za enak odstotek poveča ali zmanjša vsoto sredstev za osebne dohodke. To vsoto potlej lahko razdelimo, če je podjetje ali določena ekonomska enota dosegla planirano realizacijo in dohodek.
Kako smo določili cenike za enote proizvodov.
Cenike za enote proizvodov smo ugotovili po vrednosti posameznih delovnih mest, kakor smo jih ocenili s točkami, ki jih je delavski svet že potrdil; zatem pa še s številom delavcev, ki bodo potrebni na delovnih mestih v lotu 1963, če bomo hoteli uresničiti predvideno proizvodnjo. Ker smo vrednost točke predvideli sto dinarjev neto, moramo skupno število točk v določeni obračunski enoti pomnožiti s 9to in dobimo tako neto znesek osebnih dohodkov, ki je potreben, če hočemo zagotoviti planirano proizvodnjo. Ta neto znesek osebnih dohodkov moramo povečati še za odstotek družbenih prispevkov, ker obračunavamo osebne dohodke v bruto zneskih. Ceno za enoto proizvoda dobimo potlej tako, da delimo planirani letni bruto znesek osebnih dohodkov s planirano proizvodnjo.
Primer: Izračun cene za enoto proizvoda v cinkovem belilu.
Če bomo hoteli uresničiti proizvodni načrt v cinkovem belilu, bomo v letu 1963 potrebovali na štirih delovnih mestih (ki so različno toč-kovana) dvanajst delavcev. Vrednost dela teh dvanajstih delavcev skupaj prinese v celem letu torej 66.178 točk, kar maramo pomnožiti s sto dinarji in dobimo 6,617.800 dinarjev neto, ali 10,504.500 dinarjev bruto. Ta znesek moramo zdaj deliti še s planirano letno proizvodnjo, to je s 4.500 tonami belila, nakar ugotovimo, da je vrednost ene tone belila 2.334 dinarjev bruto.
Notranja delitev.
Za razloček od prejšnjega sistema, ko so bile vrednosti delovnih mest izražene z dinarji (obračunska tarifa), predvideva novi pravilnik vrednotenje delovnega mesta s številom točk na uro, ki jih povečajo še opravljene nadure, nočno delo ali preseganje norm. Tako ugotovljeno število točk za posameznega delavca je osnovno merilo za udeležbo pri delitvi osebnega dohodka, ki ga je enota ustvarila.
Primer. Obračunska enota cinko-vo belilo je v mosecu ustvarila s proizvodnjo in znižanjem poslovnih stroškov 601.885 bruto dinarjev osebnih dohodkov. Za ustvaritev te vrednosti je enota potrebovala določeno število ur, nadur in morala je preseči normo, kar vse skupaj sešteto daje 3.558 točk v tem mesecu.
Ce delimo bruto znesok dinarjev 601.885 s številom točk 3.558, dobimo bruto vrednost točke 169,16 dinarjev, ali neto znesek 108,57 dinarjev.
Zdaj pa poglejmo izračun za posameznega delavca. Kurjač N. N., čigar delovno mesto je ocenjeno z 32 točkami, je opravil 208 ur. Ena ura je vredna 1,54 točke, to je skupaj 320 točk. Normo je presegel za 5 odstotkov, kar mu prinese še 16 točk. Skupaj je torej v tem mesecu pridelal 336 točk. Ce je ena točka vredna 169,16 bruto dinarjev, potem je ta delavec v tem mesecu zaslužil 56.838 bruto dinarjev. Od tega moramo odšteti družbene da-
jatve (37 odstotkov) in dobimo neto zaslužek tega delavca, ki je 35.808 dinarjev.
Prednosti točkovnega sistema so v tem, da vpliva na odpravo mezdne miselnosti, obračun je enostavnejši, hitrejši in bolj razumljiv, sistem je bolj vzpodbuden, ker lahko ves osebni dohodek delimo takoj po preteku meseca.
Zdajšnji sistem je bil zapleten in težko razumljiv, razen tega pa časovno preveč razvlečen, saj smo ga obračunavali za razdobje dveh mesecev, kar je često povzročalo določene težave.
Oblikovanje sredstev za delitev osebnih dohodkov v enotah vzdrževalnih obratov in v predračunskih ter drugih administrativnih službah.
Te enote oblikujejo sredstva za svoje osebne dohodke po proizvodnih uspehih celotnega podjetja. Enota proizvoda celotnega podjetja je izražena v tisoč dinarjih vrednosti skupne proizvodnje celotnega podjetja in jo izračunavamo po stalnih statističnih cenah. Znesek osebnih dohodkov ugotavljamo tako, da vsakih tisoč dinarjev vrednosti skupne proizvodnje pomnožimo s ceno, ki je določena za vsako enoto posebej in vnaprej.
Tako so enote zainteresirane za lastno proizvodnost dela, vzdrževalne- enote pa še za čim večjo proizvodnost proizvodnih enot, pri čemer lahko prav vzdrževalni obrati s hitrejšim in kvalibnejšim vzdrževanjem naprav ogromno pripomorejo.
Notranja delitev ustvarjenih sredstev za osebne dohodke je enaka, kakor smo jo opisali za proizvodne enote. Tako je tudii za te enote orientacijska začetna vrednost točke sto dinarjev.
To vrednost točke pa bomo lahko zagotovili v merilu celotnega podjetja samo tedaj, če bomo uresničevali planske načrte za leto 1963, ki so zelo zahtevni in hkrati vezani še na dinamiko rekonstrukcij podjetja, s katerimi smo že začeli.
Temelji pri razširjenem obrata tonilnice. kier je še do nedavnega bilo skladišče drobnega materiala, so že v gradnji
Celotni dohodek podietia moramo v primedavi z letom 1987 povečati za 10 odstotkov, dohodek podjetja pa za 12 odstotkov. Število zaposlenih delavcev naj bi v letnem povprečju povečati za kakšnih 70 ljudi ali za 4,2 odstotka. Intenzivnejši porast delovne sile smo začrtali od drugega četrtletja dalje, ko bomo začeli priuoevati novo delovno silo za destilacijske peči. Ob koncu leta 1933 bi potemtakem bilo celotno povečanje delovne site v primerjavi z lotom 1952 za sedem odštet1 kov večje.
Prodajo v tujino moramo v primerjavi z letom 1962 povečati kar za 25 odstotkov in to v države s konvertibilnimi valutami. Ce bomo hoteli doseči to povečanje, bomo morali proizvajati zares kvalitetno blago in si nadvse prizadevati za osvajanje tujega tržišča.
Vsa ta merna so sKiadna z začrtanimi proizvodnimi uspem podjetja. Ce pa bomo dosegii boljše rezultate, kakor smo jih planirani, bo tudi vrednost točke večja kakor sto dinarjev. V kolikor pa bodo rezultati slabši, bo seveda tudi vrednost točke manjša.	H. H.
Proizvajavec
in socialno zavarovanje
PIŠE NAŠ PREDSTAVNIK V SKUPŠČINI KOMUNALNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA DIPL. EC. STOJAN PRE-DlC:
Drugo zasedanje skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Celje za občine: Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur in Šmarje pri Jelšah je bilo dne 8. decembra 1962. Na tem zasedanju smo obravnavali več pomembnih vprašanj. Vsa vprašanja so zelo važni deli sistema pravic socialnega zavarovanja, na podlagi katerih uživajo zavarovane osebe pravice, ki so predvidene neodvisno od vseh drugih pravic.
Na dnevnem redu je bilo poleg drugega še poročilo in razprava o stanju sklada zdravstvenega zavarovanja Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Celje, za obdobje od 1. januarja do 31. oktobra 1962. V primerjavi z istim obdobjem v letu 1961, se je čisti dohodek našega Okrajnega zavoda zvišal cd 2 milijard 154 milijonov dinarjev na 2 milijarde 637 milijonov ali za okoli 483 milijonov dinarjev. Indeks zvišanja čistega dohodka je bil 122,44%.
Skupni izdatki Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje so se istočasno zvišali od 2 milijard 147 milijonov v letu 1961 na okoli 2 milijarde 753 milijonov dinarjev v letu 1962, kar pomeni povečanje izdatkov v omenjenem razdobju za 606 milijonov dinarjev. Indeks zvišanja skupnih iz-
Direktor £»*
Bila je sobota, 15. decembra popoldne. Okoli šeste ure
je prišel k nam v valjarno tovariš glavni direktor ing. Drago Čeh. Bili smo ravno pri malici in direktor se nam je pridružil v prijateljskem razgovoru. Seveda smo začeli takoj razpravljati o raznih težavah. Začeli smo kar s točkovnim sistemom in z nekaterimi delovnimi mesti — torej z zadevo, ki je bila v teh dneh najbolj živahna.
Takoj zatem smo sprožili vprašanje stanovanjske stiske. Delavce seveda zanima, kaj bo s stanovanji, ko nas je toliko, ki nimamo ustreznega stanovanjskega prostora. Tovariš direktor nam je na številna vprašanja pojasnil, da bi potrebovali 400 stanovanj, če bi hoteli rešiti stanovanjsko krizo. Tolikega števila stanovanj pa ne bomo mogli zgraditi takoj, ker za to nimamo denarja. Tovariš direktor nam je zatem razložil, da bomo začeli graditi montažne hišice, ki bodo dosti cenejša in da jih bomo že spomladi postavili 28.
Tako smo se pogovarjali že nekaj časa in ker beseda da besedo, smo pozvedeli tudi o nedeljskem delu. Ljudje zatrjujejo, da imajo premalo počitka, ker smo tudi ob nedeljah v tovarni. Predlagali so. da bi nedeljsko delo ukinili. Tovariš direktor je s predlogom sodašal, vendar nas je nagovoril, da b! kdaj pa kdaj tudi nedeljo žrtvovali, če bo ravno velika sila.
Zares živahno smo se pogovorili, kakor še n.kaar na kakšni seji in vsi delavci so bili zadovoljni, da jim je tovariš direktor lepo razlož i vsa vprašanja. Želimo si pač zato. da bi tovariš direktor še večkrat prišel v valjarno in nam odgovarjal na vprašanja, ki nanje sami ne najdemo odgovora.
Ivan Krhalo
datkov v letu 1962 v primeri z istim obdobjem v letu 1981 128,21 %.
V zvezi s skupnimi izdatki S i na skupščini raziskali, kaj [ vplivalo na povišanje. Med dl gimi lahko omenimo podatke, dokazujejo, da je bilo v celjak [ gospodarstvu v letu 1962 mn« več nesreč pri odhodu na di ali pa na poti z dela, kakor)! delu samem.
Omenjeno je še to, da so nek tere občine imele primanjkljaj dohodku. Posebno velik je 1 primanjkljaj v skladu socialne zavarovanja od kmetijstva.
Drugo pomembno vprašan ki ga je skupščina obravnava je bilo: razprava o načelih, I naj vsebuje »Pravilnik o nači koriščenja zdravstvenega varst zavarovanih oseb«. Pomemb točka v tem Pravilniku je ta, govori o svobodni izbiri zdravi ka, ter postopek na relaci zdravnik splošne zdravstvi službe in zdravnik specialist. J
Na skupščini smo se seznani samo z osnutkom Pravilnika.] razpravi smo sprožili nekatei pripombe glede Pravilnika. C gani socialnega zavarovanja so sodelovanju z zdravniki, ki det jejo pri podjetjih, prav tako tul pri Cinkarni, dali svoje priporu® k osnutku Okrajnemu zavodu * socialno zavarovanje do 25. d cembra 1962. O tem vprašan pripravlja tudi Republiški zav za socialno zavarovanje s v pravilnik. Po pregledu vseh P* pomb in v primerjavi s pravil« kom Republiškega zavoda boi izdelali in predložili skupšci nov osnutek, o katerem boB razpravljali na zasedanju janua ja 1963.
O tem novem, prečiščenei osnutku, bo potem razpravlja širša javnost. V ta namen boi podjetja organizirala sindikat1 sestanke ter na njih seznanja prcizvajavce z vsebino osnutk Proizvajavci bodo ob tej prih’] nosti dajali svoje pripombe vsebino osnutka.
Do konca 1962. leta ali pa začetku 1963. pričakujemo i« novega zakona o socialnem a varovanju. Omenjeni Pravil® ter novi zakon pa bodo samo df pravic našega delovnega človek v luči novega osnutka naše F derativne socialistične republi* Jugoslavije, v katerem je p® darjeno uresničenje še širš pravic človeka.
Protestno
zborovanje
Sredi decembra lani se je zb® nad dvesto cinkarnarjev v dvo® podjetja na protestnem zborova« ob smrti tovariša Momčila Pop viča. Na tem zborovanju sta zb( ni množici govora predsednik s* dikata, tovariš Viktor Skale in kretar tovarniškega komiteja, variš Jančigaj.
Zbrani so ogorčeni zahtevali p1* vično kazen za zločince, ki jih $ tijo zahodnonemške oblasti. Z< so z zborovanja poslali Državne) sekretariatu za zunanje zade brzojavko:
»Ogorčeni nad dejanji odpad kov, ustašev, četnikov, belogat stov in drugih, ki jim Zvezna publika Nemčija nudi zatočišče dovoljuje nekaznovano roparska zločinska dejanja, zahtevamo, nam vlada Zvezne republike N«1 čije izroči morivce našega drž« M-»na tn-rariša Momčila Popov^ in vse tiste, ki so sodelovali v jjl nesramnem napadu na naše p««! stavništvo.
.^»..^.1 zahtevamo, da vlada ZV«; ne republike Nemčije prepove n ganizirano združevanje jugosloV^ skih emigrantov in jim onemog«j da bi v prihodnje pristopali k Pl dobnim nečloveškim in zločinski napadom.
Mi hočemo živeti v miru z v« mi, zato zahtevamo, da tudi dBjl čuvajo naš mir, kakor ga mi tavljamo vsem drugim.«
Ob
<to :
Pfavlj oi de ta svi Vsi uprav temo fa ga Petim bitka obdob Podob Tod fevec, delo,
9« zai »je. Vec, i Jane, kakor Hi de
li ;
ta rei da h dinar ves 1 Patre odgo' fena o
»odiš tedne Wn &odi ko g
fe S(
111 j
°Seb; Za do k; dim fevci opoz a on |ova štiri fes i lovo feti
K P “do. Izg Stala tanj Joga ^kti feeb
lEK
*NC
I,
fe
Ki i< $Vc
P v biAr Poe Pol Ko( Ua JEt, &Ej
. p
bun
tazi
Vair
*?■ Ti 1
ka i Ulij koli teji Vse Pre Pot Por, Okis Pr a v e las lan Orel t Jan dot

n er j 1961
ki S kaj d di* tke, lj;k mn< a d> ■ or i1
i ne# iljaj je alne
i.
išan lava lih, načii arst :mb ta, ravi dači stvd st. mani ka. sate
L. O l SO
deli
0	tul )ond* du 5. i san zav
sv
1	pt .vil®
boi
bo®
nua*
enei
vij®1
bot
kal®
ni
ub
rilci
Zagovor za odgovorne
Ob nekem nedavnem primeru ®>o začeli delavci precej razpravljati o primeru, da odgovor-delavci cesto niiso odgovorni 23 svoje postopke.
Vsi vemo, da nekoga, ki je neupravičeno 'izostal od dela, poklicno pred disciplinsko sodišče, Kj ga potlej običajno kaznuje s Petimi ali desetimi procenti odbitka od osebnih dohodkov za obdobje treh mesecev, ali kako Podobno.
Toda primeri se, da vodilni de-kvec, ki odgovarja za določeno ^lo, napravi kakšno napako, a 1 zaradi te napake nihče ne kaz-tuie. Skoda, ki jo povzroči dela-J'ec, če enkrat ali dvakrat izos-jaoe, pa je cesto dosti manjša, Kakor škoda, ki jo povzroči vodilni delavec z nepravilnimi naročili ali z zanemarjanjem skrbi 23 redno poslovanje. Takšna škoda lahko pomeni več sto tisoč dinarjev izgube, ki jo potlej trpi ves kolektiv. Zato bi bilo nujno Potrebno, da v takih primerih odgovorne zaradi napak pokli-bmo prav tako pred disciplinsko Melišče, bodisi pred redno, ali iz-Mdno, ki bi ga sestavljali stro-Vnjaki, da bi ocenili prizadeto ■fodo in določili krivca, ki je taja škodo povzročil. Posebej še, 23 se takšne napake ponavljajo Ut jih vselej zakrivi določena Oseba.
Za primer bi navedel zastoj, do katerega je prišlo pred nedav-pščl| Pim v nekem našem obratu. De-‘Ovci so odgovornega tovariša °Pozo,ril.i, da bo prišlo do zastoja, a on jih je zavrnil, da je to nje-|°va skrb in ni storil ničesar, utiri ure kasneje so se naprave *ts ustavile. In tedaj je začel odgovorni tovariš skakati in naropati tisto, kar bi bil moral storiti pred štirimi urami. Pomoči ni “do. Zastoj je bil tu.
Izguiba, ki je s tem zastojem navala, je precejšnja. Toda, kdo bo aanjo odgovarjal? Ves kolektiv joga obrata, morda celo ves ko-*uktiv podjetja. Toda ta tovariš Osebno bo ostal neprizadet in bo
pa
i D ilnt o ivet
! f
blil
po
Urš
v prihodnje smel ravnati podobno v škodo vsega kolektiva.
V prihodnje bomo morali urediti to vprašanje, če bomo hoteli dosledno uveljavljati ekonomično gospodarjenje in terjati, da bo res vsakdo na svojem mestu storil to, kar od njega zahteva delovni proces. Za takšne primere bi moral seve v prvi vrsti odločati obratni delavski svet in tudi sindikalna podružnica v tem obratu. A v skrajnem primeru bi bilo verjetno nujno, da bi imeli v podjetju strokovno disciplinsko sodišče, ki bi razsojalo o krivdi odgovornih za vse pomanjkljivosti, ki nastajajo v škodo kolektiva zaradi malomarnosti nekaterih posameznikov.
Cinkarna član
SLOVENSKEGA KEMIJSKEGA DRUŠTVA
Upravni odbor je na zadnji seji sklenil, da postane tudi Cinkarna član Slovenskega kemijskega društva v Ljubljani. V tem društvu so včlanjene skoraj vse gospodarske organizacije kemijske stroke. Društvo izdaja glasilo Vestnik Slovenskega kemijskega društva in priročnike. V vestniku objavljajo strokovne prispevke o znanstveno raziskovalnem delu s področja čiste in uporabne kemije, nadalje razne društvene vesti in v rubriki »Vesti iz industrije« o novostih v proizvodnji, tehničnih izboljšavah dvigu proizvodnje itd. Naslednji priročnik, ki ga bo društvo izdalo, bo »Laboratorijski priročnik«. Vseboval bo vse osnovne operacije in tudi tabele, ki jih kemik potrebuje pri svojem delu. Obsegal bo nad osemsto strani in bo večjega formata kakor Kemijski priročnik. Za Laboratorijskim priročnikom, bo izšel »Tehnološki priročnik«
Gospodarski člani tega društva imajo ugodnosti v tem, da jim društvo po želji posreduje s svojimi člani strokovno pomoč, obvešča o delu društva, o organiziranju posvetovanj, strokovnih tečajev in ekskurzij, o kongresih in simpozijih doma in v inozemstvu, predavanjih in drugem.
Prepričani smo, da nam bo članstvo v tem društvu pomagalo, da bomo lahko rešili marsikateri problem v naših kemijskih obratih.
Upravni odbor čaka težka in odgovorna naloga
Zadnja seja upravnega odbora v letu 1962 je bila 29. decembra. Ko je predsednik, tovariš Bricman, zaključil uradni del seje, je v imenu tovariša glavnega direktorja, ing. Draga Ceha, in v svojem imenu zaželel članom upravnega odbora vso srečo v letu 1963 in se istočasno zahvalil članom upravnega odbora za sodelovanje v preteklem letu.
Takoj za tovarišem predsednikom je pomočnik glavnega direktorja — ing. Klemen Stegenšek poudaril, da čakajo v letu 1963 upravni odbor težke naloge. Cinkarna bo nadaljevala z rekonstrukcijami in novogradnjami. Upravni odbor je že imel veliko sej zaradi teh del, vendar so bile doslej samo priprave. Zdaj pa je pred nami realizacija vseh priprav in člani upravnega odbora se morajo zavedati, da bodo imeli veliko več dela in odgovornosti, kot so je imeli doslej.
Na koncu je tudi on zaželel članom mravnega odbora srečno Novo leto 1963 in prosil za razumevanje in sodelovanje pri reševanju nalog ki so postavljene pred ves kolektiv, posebno pa pred upravni odbor.
Nagraditev ob dnevu JLA
Kdo ima čas?
Vedno znova razpravljamo o disciplini, ki je nujno potrebna v vsakem obratu im v vsem podjetju. Vendar še vedno znova ugotavljamo, da so med nami posamezniki, ki nočejo razumeti te potrebe in počenjajo mnoge neumnosti in neokusnosti v škodo in sramoto kolektiva ali določenih obratov.
Med takšne neprimernosti sodi tudi stranišče v metalurgiji, ki je polno raznih neprimernih slik in napisov. Za to početje ne moremo kriviti tovarišev, ki delajo v drugih obratih, temveč predvsem člane metalurških obratov. Deloma so seve krivi tudi delavci, ki opravljajo vzdrževalna dela v metalurških obratih in uporabljajo metalurške sanitarije. Toda vse krivde ne moremo valiti na druge, levji delež odpada vendarle na metalurge.
V naših obratih se nenehno pogovarjamo o izkoriščanju delovnega časa in o povečevanju storilnosti. In koliko resnice je potlej v naših razgovorih, če utegnemo v stranišču med delovnim časom risati in pisati po stenah neumnosti in nedostojnost>i, ki so našim obratom v posmeh? Te »ilustracije« dokazujejo, da še vedno nekateri tovariši niso dosledno zaposleni in da jim ni mar gospodarsko napredovanje podjetja — niti njihova osebna korist, ki je odvisna od skupnih uspehov. Nikakor ne moremo verjeti, da bi kdo prihajal po delu v stranišče in izkoriščal prosti čas za risanje in pisanje po stenah stranišča. Če pa je že kdo tako navdušen za tovrstno dejavnost, potem naj raje kaj nariše ali napi-
X	J.	ni nr vi n lčPT
nišča prebarvamo in potlej bomo paziLi na vsakogar, ki bi skušal kaj takega ponoviti.
S. B.
Pomoč družinam rudnika »Roduša«
Na eni izmed zadnjih sej upravnega odbora so sklenili, da tudi naš kolektiv pomaga družinam Rudnika »Raduša«, ki jih je hudo prizadela elementarna nesreča. Zaradi poplave je ostalo okrog 180 družin brez stanovanj in so se naselili v šolah, da ne govorimo o škodi, ki je nastala v rudniku.
Člani upravnega odbora niso pozabili, da je bila tudi v Celju poplava in je naš kolektiv prejel veliko denarnih kakor tudi drugih prispevkov.
Člani upravnega odbora predlagajo delavskemu svetu, da odobri znesek 1,590.000 dinarjev kot pomoč družinam Rudnika »Raduša«. Prepričani smo, da bo delavski svet ta predlog osvojil.
Cinkarna
član Jugobureaoja
Mladinski odred naše občine je tudi letos organiziral proslavo dneva Jugoslovanske ljudske armade.
Na tej proslavi je naše podjetje na predlog Oddelka za narodno obrambo vsako . leto nagradilo najboljšega mladinca, udeleženca predvo-jaške vzgoje v tistem letu.
Letos je upravni odbor na svojii 17. redni soji sklenil, da bo nagradil mladinca tovariša Antona Černejšika, ki je bi/l najboljši mladinec našega podjetja. Zaposlen je v transportnem oddelku kot razkla-davec vagonov. Tovariš Anton Čer-nejšek pa ni samo dober mladinec na predvojaški vzgoji, temveč ga sotovanišl cenijo kot dobrega delavca, 'ki redno dosega predpisano tonažo in ne zamuja na delo.
Nagrajena bosta tudi komandirja tovariš Franc Grabar in Slobodan Stojkovič.
Vsi trije bodo dobili praktična _________ _	_	darila.
v peč v spodnjem delu, tako da pi- v žvepleni kislini raztopljeni duši- bi prepuščal prehod cinkovih par ha skozi praženec in ga vrtinči v kovi oksidi iz soUtme ali dušične pn destdaciji v toplinam. Aglome spraženega
se za naše tovarniško glasilo, kar bo zanj in za druge bolj koristno.
V metalurških obratih srno se pred nedavnim odločili, da bomo te neumnosti ukinili in opravili s temi nepoklicnimi risarji in pisarji.
Nekaterim smo že deloma na sledi, a sčasoma jim bomo tudi dokazali, da počnejo dejanja, ki ne sodijo v naš kolektiv. In ko bomo imeli dokaze, si bomo prizadevali, da takšne nespodobne in brezvestne tovariše v imenu kolektiva pošljemo kam drugam, kajti v naši sredi zanje ni prostora.
Morali bomo poskrbeti, da ne-slaifcoti, ki so zdaj po stenah slra-
Na 9. seji delavskega sveta je direktor podjetja predlagal, naj bi se Cinkarna včlanila v poslovno skupnost »Ju~obureau« v Kambodži. Jugoslovanske gospodarske organizacije, ki imajo interes za blagovno izmenjavo s Kambodžo imajo namreč to možnost. in ker Cinkarna s pristopom k tej skupnosti ne prevzema nobenih obveznosti, pač pa lahko sčasoma ta zveza samo koristi, je priporočljivo, če postanemo člani te poslovne skupnosti.
Delavski svet je o tej možnosti razmislil in sklenil da pristopimo v poslovno skupnost za poslovanje s Kambodžo.
Spoznajmo naše obrate
bri ob r a® »Op1
zbf
i s®
n & I*
I
pr*
.5
Z3
le«
E UREDNIŠTVO SE JE ODLOČILO, DA BO SEZNANILO VES KOLEKTIV Z OBRATI IN SLUŽBAMI V PODJETJU, KAJTI VEDNO WOVA UGOTAVLJAMO, DA CELO STAREJŠI CINKARNARJI NE JEDO KAJ DOSTI O PODJETJU, TO JE O OBRATIH, V KATERIH S4MI NE DELAJO. VSAK ZASE POZNA KAR DOBRO SVOJ OBRAT
Ali vsaj svoje delovno mesto, a za kakšen drug obrat
VE komaj TOLIKO, DA OBSTAJA, A GA ŠE NIKOLI NI NITI VI-DEL, KAJ ŠELE DA BI VEDEL KAJ v TEM OBRATU DELAJO IN
Kako delajo, še dosti bolj očitno je to pri delavcih, Ki komaj pridejo v podjetje in se ne znajdejo niti v sVojem okolju, kaj šele, da bi v kratkem času zvedeli 0 vsej proizvodni dejavnosti podjetja, zato bomo v Nadaljevanjih opisovali posamezne obrate v našem Podjetju in skozi vse leto računamo, da bomo opisali Podjetje, morda bo iz teh osnovnih opisov nastal ne-Koč celoten oris cinkarne ki ga bodo mogli NOVI DELAVCI OB VSTOPU V PODJETJE DOBITI KOT VODIČ SKOZI PODJETJE. ZAČELI BOMO Z METALURGIJO, KI JE NAJSTAREJŠA ^JAVNOST VSEGA PODJETJA IN TO S PRAŽARNO.
PRAŽARNA
Plažama je osnovni obrat meta-J**rgije. Koncentrate skladiščimo v “Rokerju, ki ima ‘deset prekatov za Mzlične vrste koncentratov. Dobivamo jih 'iz Trepče, to je s Kosme-delno iz Mežice na Koroškem. Ji koncentrati vsebujejo poleg cin-La nanj vezano žveplo, svinec, kadmij in še druge primesi v manjših Količinah. Ker v topilnici ne mo-rejo predelovati koncentrata, ki še Vsebuje žveplo, ga je potrebno najprej spražiti. To se pravi, da ga je Potrebno segrevati na takšni temperaturi, da žveplo zgori v žveplov Pkisid, cink v koncentratu pa se pri Praženju veže s kisikom iz araka v einkov oksid. Ta proces teče pri nas v 'pražilnih pečeh, ki smo jih ani na novo zgradili in so visoko Mehanizirane.
Delo peči: koncentrat pred dodajanjem v peč mešamo z vodo, da robimo tako imenovano pulpo, ki
nam omogoča enakomerno šarži-ranje peči. Predtem pripravimo peč tako, da jo napolnimo s koncentratom, ki je že pražen, torej s pražencem, ki ga segrevamo. Naftini gorivci segrejejo tudi peč na potrebno temperaturo okrog 850° C. Tedaj začnemo pulpo vbrizgavati v peč. Pri tem žveplo zgoreva in daje dovolj toplote za vzdrževanje potrebne delovne temperature v peči, to je okrog 950° C. Tako potem lahko odstranimo naftine go-rivce. Gorilni plini, ki jih dobimo pri ‘izgorevanju koncentrata, to je pri oksidaciji cinka in žvepla, so zelo bogati in vsebujejo okrog 8 do 10 % žveplovega dioksida (SO2). Ti plini imajo temperaturo okrog 920° C in posredno na svoji daljni poti segrevajo vodo v posebej zgrajenem parnem kotlu. Tu se plini ohladijo na okoli 430° C. Poleg plinov pa tok zraka, ki ga dodamo
sloju, odnaša dele že koncentrata, to je praženca s plinom iz peči. Zato je potrebno, da je parnem kotlu nameščen ciklon, v katerem se useda del prahu. Ostali del prahu pa se useda na elektrofiltrih.
Te pline potem predelujemo v žvepleno kislino, in sicer nekaj v kontaktni napravi za proizvodnjo žveplene kisline, iz druge peči pa v stolpnem sistemu za proizvodnjo žveplene kisline.
Kontaktna kislina: Z oksidacijo, to je z nadaljnjim izgorevanjem SO2 (žveplov dioksid) v SO3 (žveplov trioksid), so možne dve poti. V kontaktnem sistemu oksidirajo SO2 plini s pomočjo katalizatorja. Katalizator je snov, ki pospešuje reakcijo, sama se je pa ne udeležuje. Ta katalizator je v kontaktnem sistemu granuliran vanadij pentoksid (V2O5).
Predhodno očiščeni plini prihajajo v kontaktni kotel skozi kontaktni pas ter pri tem oksidirajo. Pri tem procesu je temperatura izmed 420° C do 530° C. Pri izgoreva-vanju S02 v SO3 se sprošča, kot pri vsakem ‘izgorevanju, določena količina toplote, ki jo izkoriščamo za vzdrževanje navedenih temperatur. Poleg tega pa za segrevanje plina na reakcijsko temperaturo, ker so plini, ki prihajajo iz čistilne naprave hladni, saj imajo komaj 35° C. Tako v kontaktnem kotlu oksidirani plini prehajajo v absorpcijski stoilip, v katerem se SO3 in voda spajata v žvepleno kislino. (98%—66° Be).
Stolpni sistem: V stolpnem sistemu nam služi kot katalizator za oksidacijo S02 v SO3 solitrna kislina (HNO3). Pri našem sistemu je pet stolpov. Prvi služi kot denitra-tor nitrozil žveplene kisline, to je
v žvepleni kislini raztopljeni dušikovi oksidi iz solitrne ali dušične kisline. V drugem stolpu plini, ki so že pomešani z dušikovimi Oksidi — oksidirajo ter absorbirajo v 60° Be žvepleni kislini. Tretji stolp nam služi kot stabilizator. Četrti in peti stolp pa pobirata iz plina dušične okside in se raztapljajo v njih v žvepleni kislini. Kislino iz vseh stolpov mešamo v določenih razmerjih v rezervoarjih, ki so za to zgrajeni. V opisanem sistemu proizvajamo 75% kislino (60° Be).
Tako smo izkoristili žveplo v koncentratu za proizvodnjo žveplene kisline. Toploto, ki se je sproščala pri izgorevanju žvepla, pa za proizvodnjo pare v parnih kotlih.
Praženec: Praženec, to je oksidirani koncentrat, ki pa še ima Okrog 2—3 % žvepla, pa nadalje predelujemo v aglomeraciji. Aglo-meriranje je potrebno zaradi tega, ker je praženec prelij no zrnat in ne
riramo pa tako, da na aglotirakih, pod katerimi so zračne skrinje povezane s kanalom, sesamo zrak skozi zažgani sloj aglomerirne mešanice nad zračnimi skrinjami. Aglcmerirani mešanec je mešanica že gotovega aglomerata, praženca, surovih koncentratov, vse skupaj navlaženo na okrog 10 %. V začetku je potrebno zažgati zgornjo plast, ki je potresena s premogovim prahom, zaradi lažjega zažiga s plinskim gorivcem. Nato pa gori sama cd sebe, od zgoraj navzdol, kakor vleče ogenj zrak. Tako dobimo trdno porozno maso, ki jo še drobimo v drobivcih na premer zrn od 1 do 4 mm. Tako je aglcmerat pripravljen za predelavo v topilnici. Dober aglomorat bi moral imeti, pod-1,2 % žvepla in nad 58 % cinka. Saj je -cd aglomerata odvisen dober izplen v tcpilraioi.
Stolpna žveplena kisi na, rezervoarji za kislino in pred njimi cisterne, ki čakajo, da jih bomo napolnili s kislino
1
ZAKAJ SO PROMETNI ZNAKI?
Tovariš urednik!
V našem podjetju smo mnogo govorila o prepovedi vožnje v samem obratu in smo postavili tudi prometne znake, tako da jih lahko vsak vidi. Ne vem, ali jih marsikdo ne vidi, alii pa jih ne pozna — oziroma jih noče poznati. Kljub številnim opozorilom, naj se nihče ne vozi s kolesom po dvorišču, nič ne pomaga in mnogi se še vedno vozijo. Res bomo morali začeti s kaznovanjem. Nerodnost je predvsem ta, da vseh ljudi ne poznamo, sami pa ne marajo dati osebnih podatkov.
Verjetno bo potreben zato še poseben predpis, kakor tudi za avtomobiliste, ki ne upoštevajo omejene hitrosti. Prosimo za nasvet, kaj lahko storimo.	K. R.
PISMA IZ JLA
Spoštovani tovariš urednik!
Prav prisrčno se zahvaljujem za list, fci ga dobivam vsak mesec 18. Zahvaljujem se vam tudi za prijaznost, da ste izročili moje zaostale osebne dohodke moji mami Luciji Jug. Hkrati Vas prostim, da mi oprostite, ker se toliko časa nisem zahvalil zaradi denarja.
Časopisa se vsakokrat zelo razveselim saj vidim iz njega, kako in kaj je v Cinkarni, kjer sem delal tri leta in pol.
Močno me zanima, če bo morda ob Novem letu tudi kakšno naknadno izplačilo in če bo kaj za nas, ki smo med letom odšli iz tovarne v JLA. Če bo, vas prosim, da mi ga pošljete k vojakom.
Ob zaključku pisma želim vsem skupaj srečno Novo leto, da bi imeli v letu 1963 še večjo proizvodnjo, kakor je bila doslej, vsem pa še želim obilo osebnega zadovoljstva, vaš sodelavec
Vojnik Alojz Žnidar V. P. 6083/9, Pula
Dragi tovariš urednik!
V kratkem bi vam napisal nekaj besed in se najlepše zahvalil za časopis.
Lahko vam rečem, da se počutim zelo lepo, kadar dobim časopis in da ga z veseljem preberem. Tako se nenehno seznanjam z vsemi dogodki v Cinkarni.
Delal sem v topilnici, kjer sem dobil tudi poziv na odsluženje kadrovskega roka. Žal mii je bilo, ko sem odhajal in sem moral zapustiti prijetno družbo sodelavcev. Ko bom odslužil kadrovski rok, se bom spet vrnil k vam.
Še enkrat se vam zahvaljujem, posebej še vam, tovariš urednik, zatem pa še tovarišema Skaletu in Šupku ter vsem drugim tovarišem v našem podjetju. Pozdravljeni!
Vojnik Demal Pabrič V. P. 6312/P, Vrhnika
Spoštovani tovariš urednik!
Najlepša hvala za vaš Ust, s katerim si krajšam čas tu v ar-miiji. Vedno me zelo razveseli, ko dohim vašega Oinkarnarja. Tako ostanem vsaj delno v stiku z podjetjem, kjer sem se izučU. Pošiljam vam tudi nagradno križanko, ki ste jo objavili. Upam, da sem jo rešil pravilno in želel bi, da bi mii bil žreb čim bolj naklonjen. Ob Novem letu vam vsem skupaj iskreno čestitam in vam želim .mnogo uspehov .in napredka v nadaljnjem delu.
S spoštovanjem!
Vojnik Franc Kovačič V. P. 2553 — 41, Slav. Brod
Spoštovani urednik!
Moram reči, da mi glasilo »CIN-KARNAR« edino in zvesto posreduje novice iz podjetja, zato ga zdaj znam prav ceniti. Pred odhodom na odsluženje vojaškega roka sem sicer delal v obratu Mozirje, vendar me zanima prav tako vsaka vrstica, ki govori o drugih obratih. Vse mi je tako zanimivo, da časopis večkrat preberem.
Nad vsakim uspehom podjetja se veselim. Rad bi sodeloval pri vaših naporih za gospodarsko rast podjetja. Vem pa, da delam
v	vašem interesu tudi zdaj, ko branim meje naše domovine.
Lepo pozdravljam uredništvo, ves kolektiv Cinkarne, še posebej pa kolektiv obrata Mozirje. Lepo pozdravljam vse tiste tovarišice in tovariše v podjetju, s katerimi me je družilo delo in dolžnosti.
Vsem želim srečno Novo leto!
V letu 1963 želim vsemu kolektivu kar največ uspehov pri delu, samoupravljanju in izgradnji so-eiaUzma! Kolektivu želim mnogo gospodarskih uspehov!
Vojnik Jože Punčuh
V. P. 1731/4, Lovran
Dragi tovariši!
To pot vas je kar precej, ki ste se oglasili iz JLA. Zahvaljujemo se vam za vaša pisma, ker smo jih prav tako veseli, -kakor
vi	našega glasila. Tudi v prihodnje vas vabimo, da nam pišete, kako je z vami in kdaj se nameravate vrniti spet v naše podjetje. Iz časopisa verjetno zaznavate, da doživlja naše podjetje veliko rekonstrukcijo in vse kaže, da bomo v prihodnjih letih zaposlili -še precej sodelavcev. Razumljivo je zato, da bomo med prvimi sprejeli spet vas, ki ste že bili tu in ste vsaj v mislih še vedno med nami.
Ob tej priložnosti vas prosimo, da tudi uredništvu sporočite, kdaj boste prišli .iz JLA, da bomo vedeli, kdaj moramo nehati pošiljati glasilo na V. P. Hkrati pa se vam zahvaljujemo za Novoletne čestitke, vam jih v ohilni meri vračamo, z željo, da bi vam vojaška obveznost minila v kar najkrajšem času .in da bi se po vrnitvi spet zdravi in veseli znova lotili dela v naši proizvodnji.
Srečno!
Uredništvo
JE ZA DELAVCA RES VSE DOBRO?
Opisati hočem, kaj se je primerilo 10. decembra 1962 popoldne v kuhinji toplega obroka.
Pozno popoldne sem se odločil, da grem k malici. Ko sem prišel v kuhinjo, mi je tovarišica, ki je delila hrano, povedala, da je zmanjkalo tople hrane, da pa ima sir ali salamo. To me ni motilo in odločil sem se za sir. Zmotilo me je pa, da sem dobil svoj obrok zavit v skromnem papirju od na-tron vreče. Takoj sem se domislil, da to ni ravno najbolj zadovoljiva postrežba. Vprašal sem tovarišico, če nimajo boljšega papirja. Pojasnila mi je, da nimajo nič drugega.
Vzel sem svoj obrok in odšel, ne da bi terjal nadaljnjo razlago. Pogledal sem po jedilnici in ugotovil, da imajo tudi drugi enake novovrstne vreče. Prenašamo jih iz skladišča v obrate in jih uporabljamo za embaliranje raznih proizvodov. Zaradi tega menim, da ni niti okusno niti higiensko, da bi vanje zavijali malico, saj je to embalaža za industrijo in industrijske proizvode. Hkrati pa mislim, da tudi računsko to ni najbolje, saj so natron vreče precej dražje kot ovojni papir, ki pa je bolj primeren za zavijanje jedil.
V decemberski številki »Cin• karnarja« sem čital in sam ugotavljam, da so v zadnjem času v kuhinji toplega obroka marsikaj izboljšali in preuredili, kakor ter-takšni zavitki res ne sodijo v tako ja higiena, pa sem si mislil, da urejeno kuhinjo. V tem članku izjavlja tovariš upravnik, da te
trudi za izboljšanje hrane in pd. Morda tudi misli, da bo z natron vrečami kaj prihranil. Toda natron vreče so drage in zanima me, kako so sploh prišle v kuhinjo. Kolikor vem, jih imamo v cin-kovem belilu in superfosfatu. V dokaz prilagam omenjeni košček papirja natron vreče, ki sem ga shranil.
' 1. P.
Dragi tovariš I. P.!
Priznati moramo, da je vaše mnenje o kuhinji tokrat popolnoma pravilno. Kuhinjsko osobje ni pravilno ravnalo, da je malico zavilo v omenjeni papir. Pojasnil pa bi razlog, kako je do tega sploh prišlo.
Dne 10. 12. 1962 je bil za malico »srbski pasulj«. Izdali smo okoli tisoč skodelic, poleg tega pa smo izdali še nad dvesto hladnih malic (sir, salama, kruh). Običajno izdamo dnevno le kakih sto hladnih malic. Kuhinja na ta dan ni predvidevala tolikega povečanja, zato je imela pripravljenega papirja kot za ostale dneve, le z malo rezervo. Kuharica, ki je ta dan popoldne delila hrano, si je hotela pomagati s tem, da je vzela vrečo od testenin, ki je izdelana iz štirih ovojev. Zunanji in notranji ovoj je odstranila, srednja dva pa uporabila za zavijanje. Kot lahko vidimo, je imela tovarišica zelo dober namen, da bi delavce zadovoljila, a pri tem ni najbolj uspela.
Obljubljamo, da bomo v prihodnje poleg kvalitete posvetili tudi veliko pozornost postrežbi in higieni.
Referat za družbeni standard
Pozimi moramo biti posebno pozorni!
Zima je obdobje, ki je lahko ob nepazljivosti posebno nevarno zaradi požarov. V mnogih prostorih uporabljamo za ogrevanje še vedno odprte peči. Mnoge naprave nam v hudi ziimi zamrzujejo. Pri delu na prostem si delavci kurijo, da se od časa do časa ogrejejo. Vse to pa vod/i v neposredno nevarnost za požar.
Veliko odgovornost n-oisi vsak posameznik, posebno pa odgovorni vodje, da ne pride do nesreče.
V prostorih, kjer so peči za kurjenje z drvmi ali premogom, moramo strogo paziti, da se v bližini peči ne nahajajo vnetljive stvari. Pri odhodu z dela moramo take peči popolnoma izprazniti.
Ce kakršnekoli naprave odtalju-jemo z odprtim ognjem, so odgovorni vodje zadolženi, da pred začetkom takega dela ukrenejo vse pogrebno, da bi izključili možnost nastanka požara. V kočljivih primerih morajo obvestiti ga-sivsko službo v podjetju, da prisostvuje s posebno opremo za gašenje.
Seveda pa je vsak posameznik dolžan, da skrbi po svojih močeh, da gasivske naprave in aparati niso založeni z raznim materialom, tako da bo v primeru potrebe možen nemoten dostop do njih.
Le ob budnosti naše gasivske službe in ob pomoči in sodelovanju slehernega člana kolektiva, nam bo uspelo odvrniti nevarnost požara, ki nam lahko ogrozi naše napiave in stroje.
S tem, da s skupnimi močmi obvarujemo tovarno, si bomo zagotovili jutrišnji kos kruha.
Na pomoč!
Ob tej priložnosti želim v imenu gasivske organizacije uspešno im srečno Novo leto 1963 vsem članom kolektiva Cinkarne Celje.
S. L.
mmMMgsmmm
(taft isujte
v Vaš list!
Krpanje ne
PROBLEMI OBRATA IN HIDROSULFITA
Nasproti upravne zgradbe je visoka, štirinadstropna stavba. To je del obratov kemije I. V njej proizvajamo hidrcisulfit in metaliit. Morda vam suhi imeni ne povesta nič. Bolj jasno je. če povemo, da uporabljajo oba produkta v tekstilni industriji, industriji celuloze in pri predelavi lesa. Oba proizvoda sta belilni sredstvi. Večina proizvodov gre v izvoz.
Surovine, ki jih uporabljamo, so: curkov prah, kuhinjska sol, formalin (samo za metalit), žveplo za žveplov dioksid in natrijev lug. Najbližja surovina za ta dva produkta je oinkov prah, končni proizvod sosednje ekonomske enote metalurgije. Vsak dan ga porabimo deset bobnov po sto kilogramov, ka<r je približno čukiiisto ton v letu. Vse druge surovine so bolj od daleč. Natrijev lug, recimo, dobimo iz Hrastnika.
O cisternah, ki pridejo, bi vam imeli veliko povedati tovariši iz mehanične delavnice. Komaj sem se dobro privadil novi službi, me je presenetila eksplozija. Pokrov cisterne luga je odneslo v zrak; ocenili smo okoli petdeset metrov višine. Končalo se je srečno. Ventila na teh cisternah so bili dosledno trdni, zažrti od rje, da se niso dali odpirati.
Formalin nam pošiljajo iz Tesliča v Bosni. Ti vagoni — cisterne so boljši. Rokovanje z njiimii pri praznjenju je manj težavno. Kot surovino uporabljamo tudi so!, ki jo dobivamo iz Tuzle. Ne razumem, zakaj sol transportirajo kakor bi
bo pomagal
PROIZVODNJE NATRIJEVEGA IN METALITA
SMO
Mak
te>k ®nim tirno : °6nem zaradi
Pisov
Kaj imamo tudi v Cinkarni po! zemeljske jame s kapniki? Ne, so samo kristali luga v Na-hidd sulfitu, ki se oblikujejo na stel poleg cevi, iz katere uhaja lul
Nad: Polira <la nei Upora 'kneg.
izmed glavnih krivcev je goto' peč za izgorevanje žvepla. Ne da kontinuiran pretok plina in seveJ tudi ne prave kvalitete. Peč ne * luje neprekinjeno. Ko žveplo ša žiramo in zažgemo, procesa ne m remo več kontrolirati. Zgoreva® je spontano. Nova peč, ki j.o bo® montirali, bo urejena tako, da laka kontrola mogoča.
Ustavil bi se lahko pri vsake »kosu« pločevine, kii je oblikova*
Usn
jvedli levile dar je Paško* te v teo u
te
kot konverter ali kot avtoklav, A absorber. Povsod se odpirajo no«j jJJ^1
ir. nove hibe. Tam je potrebna n< va prirobnica. V absorberju so i i aolj eni ležaji. Zastave visijo z nj ga. namesto da bi bil lepo obbdt pločevino. Glavni delež pri izpa< produkcije nosita filter stiskalni Namesto, da bi lužino spuščali n®
'test teho Milnici tene tejei fo ne Potem
Rekonstruirani del obrata natrijevega hidrosulfita — od zunaj. T° da tudi s teh oken so še do 20. decembra lani visele vreče, ki I nadomeščale stekla. Delavci so začudeni ogledovali »zastave« in i spraševali, komu pripadajo, ker jih niso našli v nobenem sveto* nem atlasu zastav
ravnali z lesom. K vragu strgana vreča. Naj se sol raztrese. Pri tem pa nihče ne pomisli petnajstega ko meče kapo v tila, da je bil njegov dohodek zaradi tega manjši. Vseeno je tudi, če je sol mokra Nikjer ni moč dobiti plahte, da bi vreče pokrili, če dežuje. Vsaka beseda je bob v steno. Ce v delavcu ni čuta odgovornosti in socialističnega čuta, ne pomaga še tako dobra in v podrobnosti zastavljena akcija v ta namen. Ta sol je denaturirana, da se ne bi našli kakšni kozili ali ovni, kii bi jih zamikala. Žveplo pride ali iz Rusije Italije, Francije. Torej smo vezani na uvoz. To je surovina, ki je najbolj oddaljena od mesta uporabe.
Nima pomena, da bi opisoval tehnološki postopek. Bolj pomembni so problemi, ki nastajajo od surovi t do končnega produkta, pa cd ventilov do naj večjih strojnih naprav Strojne naprave so posebne poglavje. Ne mine »šiht«, da ne bi morali zamenjati kake cevi, ker je dotrajala. Zamenjati je potrebno tu pa tam prirohnico. Odsloviti je potrebno preluknjano in »prešva-sano« cisterno za odpadno lužino. Obrat nujno kliče po remontu. Zaradi lakih in še drugih stvari, je moralo nujno priti do izpada proizvodnje. To se je zgodilo poleti zaradi slabega cinkovega prahu in tri dni v oktobru. Zato je bilo izpolnjeno tudi samo 84,3 % operativnega plana v tem mesecu. Eden
Nova moda? Morda, toda ne ver jamemo, če so naše naprave kd<r ve kaj zadovoljne s temi izun>1 ko jih zavijamo v polivinil in p*' dobne plenice
pritiskom treh do štirih atmosff jo morajo s polovico nižjim. Ker 61 plošče stare in razpokane, si P°. maramo z zagozdami, ki stisk«] nioo še bolj kvarijo. Veliko gre materiala v kanal. Vendar prič« kujemo, da se bodo naše san)' (Nadaljevanje na 5. strani)
te*-
I ® H

Vornost pri delu
SMO DOVOLJ PREVIDNI PRI VLEČENJU CINKA?
ni po • Ne, I i-hidr la stel ja lui
Jfalomarno vlečenje ci-nka je f3T>k pogostih poškodb. S pralnim vlečenjem cinka prepredlo številne opekline in se izjemo kazenskemu postopku ?Wadi (kršitev varnostnih predpisov in ukrepov.
KAj PA ORODJE?
Nadzorno osebje je dolžno kontrolirati orodje in skrbeti za to, neustrezno orodje zamenjamo. ^Poraba neustreznega ter izrab-‘ienega orodja in pripomočkov •vzrok mnogih nesreč.
goto' Ne da sevei : ne &l
usnjene zaščitne rokavice VAS NE MOREJO POPOLNOMA ZAŠČITITI, Ce ne upoštevate varnostnih predpisov IN UKREPOV!
olo Ši ne ffl reva*
0	bo® da
vsak® likava lav, d jo no’1 ona fl°
1	so o z nj
obbit izpat ■kalnii :aili naj
Usnjene zaščitne rokavice smo ;Vedli z namenom, da bi znižali »levilo poškodb na rokah, vendar je sčasoma začelo število teh Paškodb spet naraščati. Pri ana-ati vzrokov poškodb na rokah do ugotovili, da so se koristniki zaščitnih rokavic preveč za~ ^li na njihov namen ter jih ^Palrali za univerzalno zaščitno Sfedstvo, ki dovoljuje opuščanje jPftostnih mer. Na primer v to-Pilttici, kjer so prej uporabljali Kne varovavke, se je z uvedbo .Njenih zaščitnih rokavic števi-nesreč samo začasno znižalo, Potem pa se je zarad/i malomar-
nega odnosa do dela in varnostnih ukrepov spet povečalo.
Delavci so se slepo zanašali na zaščitne rokavice, ne da bi pri tem pazili na njihovo vzdrževanje in usttreznost pri posameznih fazah dela, kar je povzročilo veliko opeklin po nepotrebnem.
V nasprotnem primeru, ko delavec uporablja ročne varovavke, se zaveda nevarnosti opeklin po hrbtni strani roke in bolj pazi, da se ne opeče.
Z uvedbo usnjenih rokavic so se stroški za zaščitna sredstva občutno dvignili, pri zniževanju nesreč pa ni bilo pravega učinka, zato se bomo v topilnici preusmerili bolj na uporabo ročnih va-rovavk, kar pa ne pomeni, da bomo rokavice ukinili na vseh delovnih mestih.
ODVOZ OGORKOV NA ODVAL
Z vitlom, ki se ga poslužujejo pri odvozu ogorkov na odval, mora opravljata skupinovodja vozačev ogorkov, iki je odgovoren ■za varen transport. Na tem delovnem mestu pa je bilo več nesreč zaradi tega, ker so z vitlom upravljali delavci, ki niso imeli za to dovolj poklicnih izkušenj.
Kljub opozorilom je skupinovodja večkrat dovolil manipulacijo z vitlom nekaterim vozačem ogorkov, kar je nedovoljeno.
Obratovodstvo topilnice bo za vsak primer nedovoljenega upravljanja z vitlom kaznovalo sku-pinovodjo in delavca, ki bo kršil prepoved.
aj. T« ki i
:< in i
sveto*
mosfer' K e® * si P»
9r® .
p.$
mi)
Lm DELAMO m
Pa varno W
V novembru smo imeli:
,20 poškodb pri delu z 276 izgubljenimi in eno poškodbo na poti s 55 iz-tobljenimi dnevi.
V	PRAŽARNI:
^lojz Miglez, star 31 let. Pn tolčenju kladivom ni opazil, da je držaj kladi-* nalomljen. Ko se je držaj odlomil, jt je poškodoval prst na roki.
J TOPILNICI:
Jranjo Ivezič, star 22 let. Kljub opozo-j.°m nadzornega osebja in sodelavcev -1 Upošteval varnostnih predpisov pri pranju zamaška od retortc. Plamen , je opekel po glavi, vratu in roki. j.kftdislav Trebičnik, star 46 let. Zara-J! neupoštevanja varnostnih predpisov . nkrepov pri prediranju retort so pa IJJtti cinkovi hlapi po brodi, vratu in Oči in zgornji del obraza mu jc *citil prozorni ščitnik, j Avgust Tajnšek, star 49 let. Ko je na-jUjUeŠčal kurjača, mu je postalo slabo. ri Padcu si je poškodoval glavo, la *nc Petek, star 27 let. Ker je sode-j Vec pri vlečenju cinka predlež slabo J^aznil, je cink iz predleža pri podi-brizgnil in skozi odprtino za ve-opekel ponesrečenca po stopalu. Naknadno prijavljena poškodba tova-Alojza Trefalta, ki si je dne 16. ja-W l j® 1962 poškodoval hrbtenico, ko je $ kel voziček s cinkom. Poškodbe ni-f?10 priznali takoj zato, ker po izvidu J^ialista ortopeda gre za degenerativno tlenje brez navedbe akutnosti.
y KERAMIKI:
t.ddislnv Pajk, star 27 let. Pri preme-i *nju reduktorja mu je spodrsnilo ta-j. ‘ da je padel ter se udaril na koleno hnVe noge. Do nesreče jc prišlo zaradi Nevidnosti in spolzkih tal.
V	VALJARNI:
JS*c Kramarič, star 25 let. Zaradi ne-v Jeznega internega transporta in oseb-neprevidnosti, ko je hotel preprečiti v trakov iz vozička, se je vrezal brst.
■J\°k Unetič, star 29 let. Pri valjanju pevine mu jc padci tujek v oko.
Cvelfar, star 37 let. Pri predajanju blokov, ga je blok zaradi ne-?\;dnosti udaril v desno zapestje. Jaroslav Vukesavljevič, star 26 let. ^ vlivanju cinka v modele mu je za-1 .neprevidnosti in pomonjkanjn po-te|Cn,b izkušenj brizgnil cink v čevelj r 8a opekel po stopalu.
OBRATIH ANORGANSKE KEMIJE: Molja, star 23 let. Ker ni upo-a* varnostnih predpisov in ni nosil
zaščitnih očal, mu je pri pakanju lusk natrijevega sulfida padel drobec v oko.
Stanko Sedovšek, star 28 let. Zaradi neprevidnosti in ker je opustil predpisane varstvene ukrepe, si je ponesrečenec pri nameščanju jermena na transmisijo poškodoval nogo in zlomil rebro. Ponesrečenec je bil vedno marljiv in spreten delavec.
V	ELEKTRO DELAVNICI:
Franc Selič, star 39 let. Ko je šel ob rezervoarju za žvepleno kislino, je zaradi neprevidnosti stopil na kamen ter si izvil nego.
Jože Čebular, star 41 let. Pri popravilu drobilca gline mu ie zaradi neprevidnosti soodrsnil matični ključ. Poškodoval si je pri tem prst na roki.
Franc Posinek, star 39 let. Ko je šel skozi kovačnico, mu je neopazno padel prah v oko.
V	TRANSPORTNEM ODDELKU:
Miloje Zirič, star 22 let. Ker si je hotel skrajšati pot, je pozabil na varnostne predpise ter plezal po odb jačih vagona čez t;T. Ko mu je spodrsnilo je padel in si poškodoval glavo. Ta primer nam jasno kaže malomaren odnos do varnostnih predpisov.
V	SKLADIŠČIH:
Jože Volavšek, star 58 let. Misleč, da je dovolj prostora med tirom in kupom skladiščne pločevine, se ni umaknil vozičku s pločevino, ki so ga tiščali delavci. Pločevina na vozičku ga je prijela za delovno obleko, ga obrnila in mu stisnila kolka.
Frane Agreš, star 47 let. Ko je hotel pomagati pri rezanju pločevine za strešnike, .si^ je izvil nogo zaradi neravnih tal pri Škarjah v valjarni.
Leopold Vrbovški, star 37 let. Pri selitvi starega skladišča jc nesel jermene po stopnicah. Ker so se mu le-ti zataknili za žičnik. ga jc spodneslo in ko se jc hotel oprijeti cgraie, si je poškodoval mezinec na roki. Do nesreče je prišlo zaradi naglice pri selitvi.
Število nesreč za mesec november je ostalo nespremenjeno v primerjavi s preteklim mesecem. Število izgubljenih dni pn je za 16.6 nižje.
Število poškodb na 100 zaposlenih^ je 14,1, kar jc v primerjavi s povprečjem preteklega leta (20,1) približno za 30 % nižje.
Izgubljenih dni na enega zaposlenega 1,94 — povprečje preteklega leta 3,36.
Zn uspešno preprečevanje nesreč ne
otrebujemo toliko materialnih sredstev
ot pa zainteresiranosti in varstvene discipline, ne samo pri delavcih, temveč tudi pri nadzornem osebju.
PAZI NA

PROMETNE
PREDPISE!
NA POTI SE JE POŠKODOVAL
ANTON TURK, star 24 let. Ko se je peljal s motornim kolesom v službo, je na križišču v Novem Celju pripeljal osebni avto. Ponesrečenec je močno zavrl ter zaradi tega padel in si poškodoval levo koleno.
OPOZORILO
Opazili smo, da na dvorišču našega podjetja vozniki tovornih avtomobilov, viličarjev in aku-vozičkov ne upoštevajo predpisane hitrosti 10 km.
Ponovno opozarjamo, da so vsi vozniki, ki uporabljajo cestišče v podjetju, odgovorni za povzročene poškodbe in posledice. Isto velja tudi za voznike tujih podjetij.
ZA NAŠE VOZNIKE
AMATERJE
Vsi, ki za pot na delo in z dela uporabljate lastna prevozna sredstva, bodite previdni, ne pretiravajte v hitrosti in pri prehitevanju.
Posebno v zimskem času čaka na vas veliko neprijetnih presenečenj zaradi poledice in zapadlega snega.
Krpanje ne bo pcmagalo
(Nadaljevanje s 4. strani)
Tudi ta stena je dokaz sistematičnega učinkovanja pomanjkljivih naprav. Več mesecev je iz počenega kotla tekla lužina po steni in jo razjedala
uresničile in bodo stare izrabljene filter stiskalnice zamenjala nove. modernejše.
Še ena stvar je, ki pa šteje že v območje rekonstrukcije. To je, postaviti niz merilnih instrumentov, nai si bo za merjenje pritiska, tem-
perature, koncentracije na mestu samem, od začetka do konca procesa. Meritve naj bi pokazale, kje moramo poseči v proces, 'ki zaide s prave poti. Danes delavci nemočno stnmiijo, ko ne morejo pomagati, da bi proces tekal pravilno. Konec: siva, komaj uporabna šarža, nizek odstotek, izplen pod povprečjem.
Vsi oiinitelji vplivajo na proizvodnjo. Občudujem pa ljudi v tem obratu. Dobesedno posrkajo možnosti najivišje izrabe naprav. Moram priznati, da niso vsi taki. Tisti, ki prav zares delajo, se jezijo, če gre slabo. Veselje delijo s pesmijo strojev, če gre dobro.
Letos, ko so pred nami nove, višje planske naloge, je potrebno nosvetiti problemom, ki so se pojavljali in se pojavljajo, še posebno skrb, da ne bo vmesnih krpanj naprav in s tem izpadov proizvodnje. Škoda je vsakega kilograma produkta, ki ga izgubimo ari zamudimo.	C. R.
Puščici kažeta zgozde v preši, ki so nujno potrebne, če nočemo, da bi snov uhajala predčasno iz nje
Stiskalnica v Natrijevem hidrosulfitu
V kopalnici so nekaterim nove naprave odvečne
2e v prejšnji številki »Ginkar-narja« smo pisali v zvezi s kopalnicami, vendar je potrebno, da dodamo še nekaj.
Zdaj, ko zaključujemo ureditvena dela v naših kopalnicah, moramo tudi vedeti, kdo je odgovoren za higieno tal red v njih. Verjetno čutimo, da smo sami zanjo odgovorni. Če je tako, tovariši, potlej ne mečimo papirja, kqp in podobnega po tleh, temveč v posode, ki so pripravljene za odpadke. V kolikor tega ne bomo po-
čenjali, nam me bo nikoli uspelo, da bi bila kopalnica zares čista. Kjati kopalnica ni samo za majhno skupino ljudi, temveč za mnoge in je polno izkoriščena, obratuje torej dan in noč. (Mislimo predvsem veliko kopalnico!) Ta torej ni namenjena samo tcpitaiai in aglomeraciji, temveč vsem članom kolektiva. In če pomislimo, da hodi v kopalnico vsaj šeststo ljudi dnevno in če bi vsak izmed njih vrgel na tla samo cigaretni ogorek, nam bo jasno, kakšen kup bi bilo šest-
BI RADI VEC ZNALI?
POTEM NAROČITE KNJIGE
»POLITIČKE ŠKOLE«
Z izdajanjem teh knjig zadovoljuje izdajateljsko podjetje »RAD« osnovne potrebe slušateljev številnih tečajev in seminarjev, kakor |,udi vseh tistih, ki bo radi sami študirali, a nimajo dovolj osnovnega znanja. Doslej so izšle tri njige:
1.	Gospodarski sistem in ekonomska politika Jugoslavije (razni pisci, cena 900 din).
Ta knjiga je urejena s poznavanjem in je tako celota, kjer so gradiva razvrščena v razumnem zaporedju. Vrednost knjige povečuje še dejstvo, da je to pravzaprav edini vir, ki more iz njega bralec razbrati najpopolnejša obvestila o našem gospodarskem sistemu, ki smo ga pred nedavnim reformirali. Izbira sestavkov to tudi najbolje dokazuje: osnovno značilnosti našega gospodarskega sistema, gospodarsko planiranje, blagovna proizvodnja, kreditno-monetarni sistem, načela zunanje in domače trgovine, problem nerazvitih področij, kmetijstvo, standard, vprašanje zunanje in notranje razdelitve, proračunski in davčni sistem itd.
2.	Osnove marksistične filozofije (razni pisci, cena 830 din).
Dragocena posebnost tega zbornika je v tem, da razlaga probleme v razumljivem jeziku in da jih aktualizira. Zbornik zaključuje iabor tekstov iz del klasikov marksizma, ki uspešno povezuje razložene probleme s stališči klasikov marksizma. Zbornik obravnava predmet, metode in nalogo filozofije, marksistično pojmovanje sveta, osnovne probleme teorije spoznanja, osnovne pojme etike, humanistiično-etične probleme socializma, marksistično pojmovanje religije in prednosti marksističnega pogleda na svet.
3.	Osnove iz politične ekonomije, Slobodan Gligorije-vič. Cena 490 din.
To je zelo primeren priročnik za tiste, ki med rednim šolanjem niso imeli priložnosti, da bi se spoznali s politično ekonomijo in bodo s tem priročnikom lahko dopolnili znanje, ki so ga dobili na raznih tečajih ali s samostojnim delom. Knjiga je koristna tudi zato, ker je usmerjena na vprašanja, ki so pomembna za razumevanje našega gospodarstva, kakor so napr. vprašanje vrednosti denarja, blagovne proizvodnje itd.
Navedene knjige lahko naročite posamezno ali kot komplet na naslov:
IZDAVAČKO PREDUZEČE »RAD«
Beograd, Moše Pijade 12/III Pošt. fah 881, tel. 30-241
sto ogorkov. Podobno je, če si teh šeststo ljudi ne očisti čevljev, preden vstopijo v kopalnico in z njimi nanosijo v kopalniške prostore vso nesnago, ki se oprime podplatov, posebej še narezljane gume. In če tako počnemo, moramo vedeti, da reda v kopalnici ne more biti, ker kopalnica ni nikoli prazna, da bi jo pošteno očistili.
Če o vsem tem razmislimo, nam mora biti razumljivo, da smo v glavnem sarmi krivi, če v kopalnicah mi reda. Zato priporočamo, da si vsak pred vhodom v kopalnico očisti čevlje, da v kopalnici ne od-metuje papirja, krp, cigaretnih kartonov ali ogorkov in tako pripomore, da v kenatnioi ne bo nesna-(Nadaljsvanje na 6. strani)
DRAMA IZ NASE NEPOSREDNE SEDANJOSTI
gičen, za družbo pa pomeni zdravilen ukrep.
Industrijsko gcrsivsko društvo Cinkarna - Celi
Naslednja premiera v celjskem Slovenskem ljudskem gledališču bo krstna uprizoritev domače drame Celjana Janeza Žmavca JUBILEJ. To bo, kakor vsakič ob taki priložnosti, slovesnost za domače gledališče.
Janez Žmavc je v vseh svojih dramah prikazoval naše ljudi in njihove usode v povojnem času. Pri tem je vedno izhajal iz premikov, ki jih je naša družba doživljala že pred vojno in med njo. Te vrste dramatika je domačemu gle-davcu posebno pri srcu, saj gleda na odru tako rekoč ljudi, ki vidi
V središče svoje drame je postavil zaslužnega, hrabrega, ranjenega partizanskega komandanta, ki je po vojni prevzel vodstvo neke tovarne. Ves v ognju delovnega zagona še vedno živi v partizanskih časih, v bistvu je še zmeraj komandant. V pravilnost svojega dela je tako slepo zagledan, da ne opazi, kako se ekonomska, in z njo vred družbena situacija, vse bolj preobrača. Ne uvidi, da s starimi metodami, ki so bile v nekem določenem obdobju koristne in razvojno spodbudne, ne more več služiti napredku. Trmasto vztraja pri svojih
Krištotova tragedija se odigrava v krogu njegovih najbližjih sorodnikov. Preko nje spoznavamo, kake spremembe so v povojnih letih doživeli. V njih odkrijemo zanimive osebnosti, kakršne je izoblikovala naša preurejajoča se družba. Iz te nekoliko temno uglašene podobe pa zasije žarek upanja, da bo mladi rod znal iz vseh teh težav poiskati .dragotine, ki mu bodo pomagale, da bo preko naših časov krenil svoji zdravi prihodnosti naproti.
Članstvu gasivsltega društva in vsem prijateljem gasivstva, sporočamo naš delovni program za prvo trimesečje v letu 1983.
Vse operativno članstvo pozivamo, da se vseh vaj obvezno udeležujejo, vaje so vsak torek od 14. do 16. ure. Vabimo pa vse, ki se zanimajo za delo gasivcev, da kot gledavci prisostvujejo našim naporom za strokovni dvig našega članstva.
Zahtevno delo bo režiral Branko Gombač, igrali pa bodo Janez Škof, Pavle Jeršin, Marija G oršičeva, Nada Božičeva, Marjanca Krošlo-va, Stanko Potisk, Franci Gabrovšek in gostja — slušateljica AIU Minu Kjudrova.
Datum	Vrsta vaje	Naziv vaje J	J
8. 1.63	Predavanje	Elektrika
15. 1.63	Predavanje	Kemija
21. 1.63	Predavanje	Stavbenstvo
29. 1. 63	Predavanje	Hidromehanika
5. 2. 63	Predavanje	Saniteta
12. 2. 63	Predavanje	Kemija
19. 2. 63	Predavanje	Hidromehanika
26. 2. 63	Predavanje	Opis gasivskega orodja
5. 3. 63	Predavanje	Elektrika
12. 3. 63	Predavanje	Stavbenstvo
19. 3. 63	Predavanje	Kemija
26. 3. 63	Predavanje	Hidromehanika
V službi ljudstva — na pomoči
Poveljstvo
V KOPALNICI
(Nadaljevanje s 5. strani)
ge 'in bo potlej vzdrževanje lažje.
Marcel Achard: Odkritosrčna laž*>ivka. Delo je režiral Juro Kislin-ger. Na sliki: Marijan Breznik, Janez Bernež, Jana Smidova. Premiera je bila 18. decembra 1962. SLG Celje bo to predstavo igralo za naš kolektiv 19. I. 1963 ob 18. uri v dvorani celjskega gledališča. Predsedniki sindikalnih podružnic, zberite prijave članov kolektiva, za katere je predstava brezplačna, če pa hočejo člani kolektiva peljati k predstavi tudi svoje žene ali sorodnike, morajo zanje plačati vstopnice po sto dinarjev. Pohitite, pri tovarišici Pepci v sindikalni pisarni je še na razpolago nekaj vstopnic!
v njih samega sebe ali svoje soljudi. Pisatelj se je to pot lotil silno bolečega problema, ki je sprožil marsikatero osebno tragedijo vendar ga je zastavil naš urni go,-spodarski in družbeni razvoj.
ustaljenih, (po lastnem prepričanju) pravilnih pojmovanjih. Toda razvoj ne pozna zastankov: Krištof zaide nujno v spor z družbo in ji podleže. Njegov polom je zanj tra-
Pcd omaricami ni smetiščna jama, kakor očitno mislijo nekateri. Če imate kaj odveč, odvrzite tam, kjer je za to določena posoda.
Nove vodne naprave že delujejo in večidel vsi smo z njimi zadovoljni. Vendarle kaže, da nekaterim le niso všeč. Po nekaj dnevih smo namreč ugotovili, da posamezniki lomijo prhe, drugi jih odvijajo in mečejo vstran, tretji kvarijo višajo pipe in podobno. Čudno, kajne, da nekaterim nove naprave, ki smo si jih tako dolgo želeli, zdaj jake na mešalnih baterijah, odna-ne ugajajo?
Toda, smo kdaj pomislili, da so vse te naprave drage in da jih plačujemo sami? Iz dneva v dan slišimo tožbe o visokih življenjskih stroških, borimo se za vsak dinar, tu pa zametujemo tisočake in potlej se pritožujemo, če ni kaj v redu. Mar res ne moremo doumeti, da gredo vsi stroški nabave, montaže in popravil na račun naše ekonomske enote, torej iz naših finančnih sredstev. In več ko je takšnih namernih poškodb, več denarja bomo potrebovali za popravila, manj ga bomo imeli za naše osebne dohodke. Tu gre torej za zavest. Nikakor ne smemo dovoljevati, da
bi se podobni primeri ponavljali. Kdor že hoče kaj veljati, se naj ne uveljavlja s kvarjenjem naših skupnih naprav, temveč se naj izkaže pri delu in dviganju proizvodnje.
S tem moramo prenehati in zato je prav, če vse take netovariške delavce kaznujemo in jih primoramo, da bodo sami plačevali škodo ki jo povzročajo. Upamo, da jih bo kmalu minilo veselje do takšne dejavnosti in da bodo postali dobri, pošteni in zavedni člani naše skupnosti.
Kljub vsem prizadevanjem, da bi kopalnica delovala kar najbolje, pa vemo, da so še vedno razne aplošne pomanjkljivosti, ki bi jih mogli odpraviti. Zato naproša vodstvo kopalnice vs-e njene koristnike, da predlagajo izboljšave, ki bodo omogočile boljše poslovanje v kcpal-Vedeti moramo tudi to, da mo-
'■Klor, Antnn, F hdinovii {“šel Lt ko, pri,
p»lun M {•» Davi «rie I)
ki Sl H V
[Mirit,' ‘jer Brc
kopalnice in preprečiti nameh okvare kakor tatvine naprav osebne lastnine članov kolektiv Takšen ukrep je sicer žalosten, p sebej še glede na poštene čla kolektiva, vendar je v zdajšnj okoliščinah nujno počrebem. Prič kujemo, da bedo prav ti pošte člani kolektiva, ki so še vedno veliki v e čipi, pripomogli, da Iona odstranimo vse neredneže iz naš vrst.	K. U
Pnvel, 1 ODŠLI J»s Fra
&.S-
Skn,
*<(r. L,
Sl Sik f‘vel, I
k PO oddelek
umri »brata POR( & }Hi Z Sisla ** lira "»» že
niči.
ramo posamezne prostore kopalnice zaklepati, med njimi tudi žensko kopalnico. Kakor doslej, bo tudi poslej ženska kopalnica odprta samo eno uro pred začetkom dela in eno uro po končanem delu. Kdor bo hotel v kopalnico po določenem času, se bo moral javiti kopatoi-čarju. Ženske bodo imele ključ od kopalnice pri vratarju. Ti ukrepi so nujni, če hočemo redno vzdrževati
Uganite, kaj je to? Pred glavni1 vhodom v kopalnico. Verjet1 smo v Cinkarni ponosni na taksi slike?


■ Sm&m

I. GOSPODARSKI SISTEM (3)
2. Ustvarjanje dohodka
Ko smo naštevali zvrsti konkretnih gospodarskih politik, smo omenili tudi politiko delitve dohodka. Ta se je z uveljavitvijo »novega« gospodarskega sistema bistveno spremenila od prejšnje.
Vendar, predno bomo o njej razpravljali, epoznajmo načela ustvarjanja dohodka. Preden dohodka ne ustvarimo, ga tudi ne moremo deliti. ‘
Dohodek ustvarjamo s proizvodnjo, vendar šele takrat, ko proizvodnjo prodamo in jo trg plača Začnemo torej s proizvodnjo. Od slehernega delavca, pa bodisi na še tako nepomembnem delovnem mestu, je odvisno, kaikšna bo proizvodnja: rentabilna ali nerentabilna. V podjetju so za proizvodnjo njegovih izdelkov utrjeni proizvodni procesi, ki jih sicer tehnično izpopolnjujemo, vendar vsak izmed njih terja vlaganje tehle stroškov: stroški za material, stroški za izde-lavne osebne dohodke, stroški za obratno režijo, stroški za upravno režijo im stroški za vkatkulirano amortizacijo.
Vsi ti stroški skupaj sestavljajo lastno ceno proizvodnje. Tehnik in ekonomist podjetja sestavita za proizvodnjo vsake vrste proizvodov plansko kalkulacijo lastne cene, od vsakega člana kolektiva pa je več ali manj odvisno, kakšna bo dejanska lastna cena izgotovljenih proizvodov. Razliko med planirano in dejansko lastno ceno imenujemo »znižanje ali pa zvišanje lastne cene«.
Ni težko ugotoviti, kdaj bomo govorili o znižanju, kdaj pa o zvi-
SkLADl
1§ OSEBJI JX>UO0i4i
T
cim
OOuaDtU
1
DOUOOE*
CELOTNI
DOHODEK
[PRISPEVEK IZ DOHODKA
PROMETNI DAVEK
"POSLOVn I STROŠKI
šanju lastne cene. Čeprav naj bo planska kalkulacija čim realnejša, saj je od nje odvisno določanje prodajne cene in z njo zagotovitev uspešne prodaje, si mora kolektiv podjetja vendarle prizadevati, da bodo stroški proizvodnje čim manjši, ali bolje rečeno, čim realnejši, naj bo čim manj nepredvidenih stroškov, ker ti zmanjšujejo dohodek podjetja.
Ekonomist in komercialist podjetja pa postavljata za vsak proizvod prodajno ceno. K izračunani lastni ceni prištejeta še prometni davek (če je za ta proizvod predpisan) in vkalkuliran dohodek ali dobiček podjetja. Lahko pa je izračun prodajne cene tudi drugačen. Če izdeluje neki proizvod več podjetij, oblikuje prodajno ceno sčasoma tržišče samo. V takšnem obli-
kovanju prodajne cen prihaja do izraza konkurenčna sposobnost posameznih proizvajavcev, kvaliteta proizvodov, reklamiranje proizvodnje, okus in navade potrošnikov in podobno. V tem primeru je dobiček podjetja matematična razlika med oblikovano prodajno ceno, ki jo trg priznava določenemu proizvodu, in podjetniško lastno ceno, ki je rezultat pogojev procesa proizvodnje podjetja.
Trditev, da je ustvarjanje dohodka v prvi vrsti odvisno od proizvodnje, je torej pravilna. Cim več kvalitetnih proizvodov bomo po čim realnejši lastni ceni proizvedli v nekem obdobju in te proizvode v tem obdobju čim uspešneje prodali, tem večji bo dohodek podjetja.
Dohodek podjetja je torej razlika
med celotnim dohodkom (vrednost vseh prodanih in tudi plačanih proizvodov) in poslovnimi stroški. Pozneje, ko bomo govorili o delitvi dohodka, bomo to definicijo slikovno prikazali.
Aktivna vloga nove delitve dohodka je v tem, da spodbuja k večjemu ustvarjanju dohodka. Težnja po večjem ustvarjanju dohodka pa pomeni, da bodo novi instrumenti skupaj z dejavnostjo subjektivnih činiteljev oblikovali v kolektivih tako vzdušje in tako mnenje, da si bodo ti prizadevali poiskati vse »luknje« — toda ne v sistemu, temveč v ekonomiki svojega podjetja. To je presoja, po kakšnem blagu je veliko povpraševanje, pa takega blaga ni dovolj na tržišču, kako bi ceneje dobili surovine in reprodukcijski material, kako bi zmanjšali proizvodne stroške in iskali rešitev za izboljšanje svojega položaja tudi izven podjetja v kooperaciji z drugimi kolektivi, z združevanjem posameznih služb podjetij, kar prav tako pocenjuje proizvodnjo itd.
Načelo nagrajevanja po delu že samo po sebi preusmerja delovne kolektive, da iščejo možnosti za povečanje dohodka predvsem v večji produktivnosti dela, ne pa s špekulacijami na trgu. Zato z novim gospodarskim sistemom prehaja prav na podjetja največja odgovornost za stabilnost cen. Na vprašanje stabilnosti con ne smemo gledati kot na nekaj, kar je odvisno le od intervencije državnih organov. Intervencija organov skupnosti z uvozom in spremembami v strukturi investicij je le en činitelj, ne pa edini, od katerega je odvis-
na stabilnost tržišča. V nič man' meri sta stabilnost cen na trži& in rast življenjskega standarda ® visna od vsakega posamezna] podjetja ter od aktivnosti in us®9 jenosti slehernega kolektiva. .
Novi gospodarski sistem vzb^j torej k ustvarjanju večjega doh<> ka, čeprav terja od kolektivov večje delovno prizadevanje, večjo produktivnost kot doslej
(?. 1
frann
(4
;>n a r
fci-fu
•tanki ^ 41)
t.: ■
*ntuii
«ia (
»ratii
Muli
y»km
-
\ F
lP
i
strumenti delitve dohodka, kot mo videli pozneje, so zelo stinnj tivni ter dajejo polno zagotoV>T da bodo kolektivi, ki se zavedi individualnih in skupnih napol1 lahko dobro nagrajeni.	_
Spremembe v gospodarskem J stemu torej ne zajemajo le pv ročja same delitve dohodka w kolektivom in družbo, temveč 1 za mnogo več. Novi sistem vpl bolj vzpodbudno na gospodarj z vsemi tistimi činitelji, od kati je odvisno samo ustvarjanje * hodka. Tako obkovan sistem d* močno vzpodbudo za gospodah nje z vloženimi družbenimi su stvi in živim delom. Prvorazm nega pomena postaja gospodaU nje znotraj podjetja in tu molj kolektivi iskati načine za izbolfj nje svojega ekonomskega položaj ne pa izven sebe v takšnih ali “T gačnih instrumentih sistema al' tržnih špekulacijah. V obdobji' katerem smo zdaj, se bodo jasneje pojavile razlike med brim in slabim gospodarjenjem1 podjetjih iste dejavnosti. Zato bodo vse tiste gospodarske ofl nizacije, ki so živele v senci adj nistrativne zaščite, temu upiral®' stim pa, ki so sposobne za raz , bo nov gospodarski sistem na roko odprl pot naprej.
I
N( ne n Miši *n de 8eda dam mor, Ire/: *buc
d' '
Vfc
:«.n
f«n
<ttlC
'kr
ho n
npr,
®e.
hk
Oiol
Boč
Be
deh
kor
hn
»as
k n
to t
7
Vse
Obl
ko
V8C
I er I el dai
,eS
ca,
CINKARN AS
rod)«
imeH
rav ekitiv en, P člai ■jsnj Prič pošte n dno kma ' naš>
c. M
avn':
■rjett
taks'
' decembru '962 so
.Prišli V PODJETJE: Bešvir Murjun, *?Iej Anton, Cokan Martin, Kufner j*Mor, Marinkovič L jubomir. Laub c Anton, Petek Ludvik. Rošar Vinko, Sto-Jndinovie Punta, Stniud'nov',č Savo, Savšek Ladislav, Vesie Zlatko. Zajc Rat-««. Premnš Jože, Davidovio Zivoj n, pnlun Martin, Kolar Franc, Kenjalo Ili-Davidovio 'Ojordje. lmunovič Avala, Mrle Dragolinb, Brkič Ivan, Dirrdje-*•« Slavko, Puli Ivan, Petrovič Dušan, Uobrrfč Dušan, Tomič Marinko, Tis-‘jer Branko, Dečman Silvester, Kcssler
p*vel. Krnel Franc in Prezelj Miran. Odšli IZ PODJETJA: Brglez Ivan, I>s Franc. Kozole Konrad. Križan Marti«, Novakovič Milni-d, Obnjec Ivan, 'Vmič Jože, Pilko Jože, Šantl Adolf, ;»čun Karol, Voršič Vilijem, Završnik *>ioko, Žibret Zvone. Jakše Anton, Franc, Ivankovič Milan, Planinšek Pinc, Breznk Ivan. Zapar Martin, Hri-!'tnik Anten. Čebular Lec-pold, Jurovič '"el, Klančnik Avgust in Stopar Jože.
''POKOJ SO ODŠLI: Lampret Anto-Jože. cinkovo beF-lo, starostna upo-*?J'tcv in Kos Alojza Alojz, gradbeni ^delek, starostna upokojitev.
tMRL JE: Kotn.:k Franca Mihael iz "brata kemija 111 (Mozirje).
POROCILI SO SE (v novembru in ile-rrmbru): Teržan Franc, Tojič Djerdje, .“lip Karel, Cvelfer Jože, Korošec Jur i, jrn Zvcnko, Smnkcvlc Rud'\ Zimšek Wislav, Lipovšek Mirko. Žolnir Ježe ^ Hruševar Jnže. Vsem noveporočen-želimo cbilo sreče v zakonu!
P JANUARJU 196i PRAZNUJEJO:
obletnice rojstva:
bešnik Matevža Karl (21. — 65). Bri-2?Vsek Jožefa Jožef (7. — 61), Dc-bovišek fjfije Milan (20. — 57), Rob da Rudolfa !i®^olf (2. —56), Sabolčec Antena Vinko — 56), Grizolt S;mona Ivan (21. — |P’ Hornih Franca Anten (9. — 54), Go-Mihaela Franc (26. — 53), Breznik Jatina Jože (23. — 51), Dcbrinja Ivana an (L — 51), Gabrovšek Janeza An-n (13. — 51), Kovač Franca Jože (30. rT. 5l), Rebernik Mihaela Marija (28. — J- Šcrc Antona Anton (31. — 51), La-Jnik Antona Anton (6. — 51), Blaz:nšek 4fftnca Anton (6. — 49), Gobec Antona (21. — 49), Robič Ivana Pavka » — 49), Remih Franca Anton (9. — Kangler Matije Matija (28. - 48), rtanjc Jaki ba Karl (21. — 4S), Sentočnik Alr'U Stanko (20. — 48), Žiičar Jurija Mon (8.	—	48), Gclajnarič Fredi-
Franc (19. — 47), Graber Jurija • l60jnip (2. — 45), Antončič Jerneja Vin-7® (15. — 45), Kodrnja Mirka Slavko • — 43), Filipi. Jožeta Jože (29. — 41), j*°Šak Franju Anton (17. — 41), Ocvirk Jranca Jože (23. — 41). Perc J.žefa Jo-(4. — 41), Skale Mihaela Konrad (5. fc41), Ramšak Ivana Anten (1. — 41), j>nar Vinka Vinko (20. — 41). Cajhen Z^efa Jožef (2. — 41), Slemenik Cirila 'tanko (26. — 41), Šket Jožefa Ivan (29. ^ 41), Kramar Jakoba Ignac (1. — 40), i ®ket Antona Franc (2. — 40), Fister An-| tana Ivan (9. — 59), Klenovšek Andreja Anton (17. - 39). Oberčkul Otilije Mn-Jija (31. — 39), Žgajner Franja Franjo (26. _ 39), Skck Pepce Marija (30. — 39), patina Jožefa Ernest (11. — 38), Horvat Jnžefa Jožefa (28. — 38), Pekič Milana |Ukadin (15. — 38), Rcbč Ivana Anton V* — 38), Zupanc Štefana Marija (4. — % Ramšak Pavla Ivan (13. — 38), Žgur
Dominiku Janez (27. — 38), Konec Jerneja Alcjz (20. — 57), Kranjc Rudolfa Edi (11. — 37), Cerovšek Franca Vinko (1. — 36), Škafar Vincenca Jože (1. — 56), Zorko Antonu Anten (27. — 36), Šeško Jožefa Vinko (8. — 3'6), Jurak Ludvika Jože (11. — 35), Ljubič Karla Jože (26. — 35), Ovčar Antena Anton (15.
55), Povšner Jožeta Vinko (25. — 35), Pedlesek M;haela Ivan (12. — 35), Štorman Konrada Konrad (30. — 35), Točaj Jakoba Anten (19. — 55), Frišek Mihaela Anton (17. — 34), Kutnjak Štefana Vinko (10. — 34), Mohar Ludvika Vinko (22. — 54), Smisel Antona Anten (1. —' 34), Zlavs Martina Anton (1. — 54), Motoh Alojza Konrad (30.	—	34), jainernik
Franca Vida (25. — 34), Leskovšek Jakoba Slavu (29. — 34), Tovornik Franca Franc (31. — 34). Arčan Martina Anton (17. — 35), Arzenšek Ivana Ivan (18. — 35), Korenjak Martina Viktor (23. — 33), Pečnik Ivana Ana (2. — 33), Podkrižnik Alojza Anton (13. — 33), Kragl Franc (17. _ 33), Zalokar Mihaela Vilko (13. _ 33), Cccej Ivana Štefanija (4. — 52), Cepin Ivana Ivan (20. — 52), Ivankovič Lda Rudolf (6. — 32), Sle-menšek Jožefa Vinko (20. — 52), Žulje-vič Ivana Jožo (1. — 52), Govedič Alojza Josip (29. — 31), Kutnjka Franca Marija (26. — 51), Ograjenšek Baltazarja Baltazar (27. — 31), Pavlin Jožeta Jože (25. — 51), Šoštar Katarine Stanko (6. — 31), Špiljur Andreja Drage* (25. — 31), Uršič Štefana Peter (24. — 31), Žafran Jakoba Milan (11. — 31), France 1’ranca Anton (25. — 31), Krušič Martina Anion (8. — 51), Coper Vinka Vinko (18. — 30), Mlakar Ivanu Anton (10. — 50), Skale Martina Martin (29. — 30), Brdn k Valentina Zdravko (6. — 30), Tomič Marinko (28.
—	50), Vrunč Štefana Zvonko (15. —
50), Ljubič Franca Marija (50. — 29), Šemi Ivana Anten (17.	—	29),
Škalički Nikela Franjo (9. — 29), Zagozda Rudolfa Vinko (11. — 29), Zupanc Franca Franc (5. — 29), Žagar Avgusta Stanko (16. —■ 29), Kapus Franca ing. Franc (1. — 29), Antlej Ivana Jože (24.
—	2S), Djakov č Stojanu Milan (12. —
28), Kotnk Jerneja Jožef (29. — 28), Kukič Vaskrsija Krstan (18. — 28), Polutnik Jožeta Jože (6. — 28), Capek Petra Blaž (6. — 27), Kačičnik Avgusta Marko (16. — 27), Rezman Alojzije Ivan (23. — 27), Štainer Ivana Ivan (5. — 27), Štamer Ivana Ivan (3.	—	27),
Zdolšek Ferdinanda Vincenc (19. — 27), Pevec Jakoba Jože (17. — 27). Koren Franca Jože (15. — 26), Kramarič Dominika Franc (1. - 26), Maček Avgusta Mirko (1. — 26). Mironjuk Steva Ivan (14. — 23). Močn;k Blaža Blaž (8. — 26), Sluga Jurija Miroslav (29. — 26), Škorc Ježefa Ernest (4. — 26), Tomažič Ant'na Anton (28. — 26), Vidovič Martina Stanislav (2. — 26), Brumec Ivana Nada (4.
—	26), Horvat Dragutina Stanko (27. — 25), Turk Franca Anton (1. — 25), Vrbek Alojza Jože (30. — 25), Petričeve Valenta Stjepnn (1. — 24), Pirš Mart'na Anten (5. — 24), Zbiljski Jaki ba Mijo (29. — 24), Jarh Franca Ivan (24. — 23), Teržan Antena Franc (16. — 23), Kcšec Alojza Lad slav (21. — 23), Cater Lojzeta Rastislav (28. — 23), Zajc Franceta Bogomila (11. — 23). Dečman Franca Doroteja (17. — 21), Kastelic Franca Metoda (11. — 20), Kvartič Franca Edvard (3. — 20). Cverle Martina Konrad (23.
—	19), Debelak Jožefa Anton (14. — 19), Kumer Martina Vinko (9. — 19). Novak Antona Ivan (7. — 19), Varjačič Hi je Stanko (18. — 19), Vrečer Martina Vida (10. — 19), G bec Mirka Mirko (28. — 18), Selič Franca Marija (6. - 17). -ČESTITAMO!
OBLETNICE DELA. V CINKARNI:
5 LET: Selič Franca Franc (6.), Zajc Franca Bcgcnrlu (11 ).
15 LET: Kovač Franca Štefan (19.), Slemenik Cirila Stanko (12.). Hvala za sodelovanje!
V primeru, da kakšni prdatki niso popolni, prosimo pr zadete, da pomote prijavijo v uredništvu glasila!
Šahisti cinkarne v Velenju
V nedeljo, dne 23. decembra 1962, je gostovala v Velenju šahovska sekcija Cinkarne, kjer je odigrala prijateljsko tekmo s šahovsko sekcijo DPD »Svoboda«. Tekma, ki je bila -odigrana v pravem prijateljskem vzdušju,
Kino spored
Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematcgraiih od 15. januarja do 15. lebruarja letos:
KINO UNION:
Od 14. do 17. I. »KAKO LEPO JE ŽIVETI«, italijanski cinemascope Od 18. dt> 19. I. »kKST IiAKOC«, jugoslovanski
Od 20. do 22. I. »TIGRI POTUJEJO«, ruski barvni
Od 23. do 26. I. »TAKSI ZA TOBRUK«, Irance sk i
Od 27. do 29. I. »FREDI POD TUJIMI ZVEZDAMI«, nemški Od 30. d«/ i. li. »uANGSTERJI«, angleški burvni
Od 4. do 7. II. »SUROVA SILA«, ameriški
Od 8. do 11. II. »ZAKONSKI VRTILJAK«, ameriški cinemascope Od 12. do 15. II. »POLETJE 1* MONIKO«, švedski
KINO METROPOL:
Od 13. do 17. I. »SALAMBO«, francoski barvni cinemascope
Od 18. de* 20. 1. »MAČEK POD ČELADO«, jugoslovanski
Od 21. de* 23. I. »DOKLER NAJU DE-NAk NE LOCi«, zahodno nemški Od 24. do 28. 1. »zADNJI AKORDI«, nemški barvni
Od 29. do 2. II. »MARATONSKA BITKA«, italijanski barvni cinemascope Od 5. do 5. il. »POTOVANJE Z liALO-NOM«, francoski cinemascope Od 6. d.* 10. II. »SEDEM IZZIVANJ«, ital janski cinemascope
Od 11. do 14. 11. »AVANTURA«, italijanski
Od 15. do 17. II. »UBIJALCI SO MED NAMI«, vzhodno nemški
MATINEJE:
20.	1. »NEDOKONČANA ZGODBA«,
nemški
27. I. »POLIKARP«, italijanski 5. IL »MARTIN V OBLAKIH«, jugoslovanski
10. II. »USPAVANA LEPOTICA«, ameriški
17. II. »DOBRO MORJE«, jugoslovanski film
Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri, matineje cb nedeljah dopoldne ob 10. uri.
Spored objavljamo po pedatkih Kino-pedjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo.
je končala z zmago našega moštva z rezultatom 6:4.
Posamezni izidi par-tij so bili takile:
1.	ing. Vehovec — Primožič 1:0
2.	Šnajder — Zemljak	1:0
3.	ing. Pipuš — Gorjanc	1:0
4.	Dečko — Hojan _	1:0
5.	ing. Marjanovič — Šuštaršič 0:1
6.	Perso.lja — Berkov ič	0:1
7.	Krašovec — Zagorc	0:1
8.	Schmid — Filipič	0:1
9.	Z-oriko — Liipuš	1:0
10.	Smeh — Pevnik	1:0
V popoldanskih urah po tekmi
smo c-digrali še brzoturnir, na katerem je sodelovalo 16 -igralcev. Prvo in drugo mesto sta de-ing. Slavko V-rhovec, za njima so lila naša člana Jo-že Šnajder in se zvrstili: Klančnik (V), Zemljak (V), Persolja, Hrast (V), Gorjanc (V), Šalej (V), ing. Marjanovič, Lesnik (V), Krašovec, Zorko, Schmidt, Smeh, Majcen in Pevnik.
BRZOTURNIR
Brzotunnirja za prvenstvo v mesecu decembru se je udeležilo osem igr a-v cev. Zmagal je ing. Pipuš s šest tc-čkami, za njim so: Šnajder, Dečko, Po-čivalšek, ing. Marjanovič, Zorko, Schmidt in Ljubič.	J- S.
n
NOVOSTI IZ NASE
KNJIŽNICE
KNJIGE:	.	^
Splošni tehniški slovar, I. del, A—O. Zbornik znanstvenih razprav.
Novatorstvo
Predlog za racionalizacijo: nihče naj bi se ne trudil več sam z grizenjem. Naša zobozdravstvena služba je že začela izdelovati proteze, ki ob prvem vgrizu izskočijo in same nadaljujejo delo. Tisti, ki je, lahko samo opazuje. Nerodno je samo to, da še niso našli recepta, kako bi potlej prežvečeno hrano še prebavili...
REVIJE:
Avtcmafk, 5.
Batlelle Technical Revievv.
Bilten dokumentacije, 9 Di, 9 D«, 10 At Ct Di, 10 Di, 10 Dt.
Chemical Engineering, 21, 22.
Die Schwerindustrie der Tschechoslo-wakei, 12.
Gospodarske informacije, 38.
Indeks, 12.
International Management, 10, 12.
Iren Age Metalworking Internationl. Kemija u industriji, 8, 9, 10.
Masehine und VVerkzeug, 25.
Naše gospodarstvo, 11.
Paekaging.
Perspektive, mesečnik za kulturo i» družbena vprašanja, 21.
Prcduktivno-st i rezultati privrednra-nja, 1.
Progressus, 5.
Rudarsko-metalurški zbornik, 3. Tehnika, 12.
Tehnični pregled, 5.
Tvcrnički list — kemijske industrijske zajednice, 1, 2.
Wcrld Mining, 4, 5, 8, 11, 12.
Zaštita materiala, 9.
Življenje in tehnika, 19, 20.
ČASOPISI:
Naši razgledi, 22, 23, 24.
4. jul, 21, 22, 23, 24.
Tehničke novine, 23, 24.
PROSPEKTI:
Deutscher Expcrt.
Rheinstahl.
USlflf
vzbtfj
dofroj
yov
je,
lej. LOt 1'
Tmd1
itovit
veda]
ipor"
cm 2 V* a
eč
vp jr j tat-je n d*! jda^ i sn
razf jdaljj
a
\om
> to! :d ijcltl ;ato on
- a d' ral®-raz*!]
na
ho,
Nemirno se premetavam po koji, ^ morem spati. Kljub utrujenosti, misij mi begajo po vseh mogočih 2t|deva/j, največ pa seveda o do-Sedaj doživetem. Spanca ni. Pogle-dom k tovarišu, on čita, tudi ne ^ore spati. Nekako mi uspe da za-"'emam. Iz težkega spanca me (budi trkanje. Prižgem luč, vrata odpro. Spet carinik, tokrat v ,jUgi uniformi. Devizna kontrola. Ijltaževa, kar imava, kreditna 'Wia itd. Odide. Ura je dve. Za-yhn. Tok — tok, trkanje na vrata. ^hoti m »očenaš« po cinkarniško *?r prižgem ves jezen luč, prišel je *°ndukter spalnika ter nama z 1'jhravičenim nasmehom vrne paso-8e- Vra je 3,30. Spet zaspim. Spet '°h — tok. Tokrat mi cinkarniških 'hoiitvjc zmanjka pa zažebram v s°čnem srbskem jeziku. Luč, vrata 8e odpro in pred nami stoji čedno r^kle v uniiormi. Poljska carinska
JUGOSLAVIJA - POLJSKA
'Otrola, izpolnimo vse potrebne ‘°i7nularje, dekle nam s prijaznim ’Qsme/iom zaželi srečno vožnjo. S Jjn so bile carinske formalnosti •Otove. Ura je 5,30.
.Tudi jaz sem gotov, saj skoraj *° noč nisem spal. Umijem se in ,°lečem. Nato pa vzamem iz kovč-zdravilo, univerzalno zdravilo se/i Jugoslovanov — slivovko, ka-er° sem namenil za poljske gostl-‘e,/e, ker sem pa smatral, da je v .Qn' situaciji meni bolj potrebno e9a konzerviranega modrega son-0• sem krepko potegnil iz stekle-
nice, mojega tovariša je prešinila ista misel.
Slovenec ostane Slovenec, če je žalosten pije, če je vesel pije, če je spočit pije, če je neprespan spet P‘je.
Tako se voziva po Poljski zemlji v oblačnem, meglenem jutru, neprespana, a zagreta. Na obmejnem prehodu čakava na vlak iz Prage Dve uri zamude.
Katovice. Neugledno postajno poslopje. Vse iz surovega samo pobeljenega betona. Peroni nepokriti. Prehodi tunelski. Vse obeljen siv beton. Ulice Katovic so nas sprejele. Mračno, mokro, vse črno, temno. Prvi vtis zelo negativen. Hodiva v smeri proti hotelu. Hotel. V recepciji nama povedo, da dobiva sobe šele ob 18. uri. Spraviva prtljago. Poiskati morava »združenje«, od tam dobiva program prakse in napotnice za v tovarne.
V prvi trafiki kupiva plan mesta Poiščeva ulico na planu, potem pa naprej skozi dež in meglo. Mesto je zavito v sivo sajasto meglo. Midva paziva na ulice, da ne zgrešiva, izložbe prihraniva za drugič.
TJA IH HRZAJ
Našla sva pravo ulico in hišno številko. Še v prvo nadstropje, soba 12. »Jugoslovana«, se predstaviva sprejem prisrčen, topel. Malo se ogrejeva. Dogovarjamo se v mešanici jezika ruskega, srbskega, slovenskega — naju še kar razumejo Ugotovimo program, kje bova na praksi in koliko časa. Končano. Odpelje nas v banko, zamenjal ček v zlote. Čakava, uslužbenka hodi sem in tja in izgine, že slutiva, da nekaj ni v redu, na žalost se slutnja uresniči. Sporočijo nam, da ne moreva dobiti izplačila, ker je napaka na kreditnem pismu. Namreč datum veljavnosti je potekel, preden je bilo pismo izstavljeno. Sporočijo nam, naj se oglasiva čez dva dni ko dobijo popravilo napake iz ljubljanske banke. Midva sva bila tega »zelo vesela«, saj bova morala brez beliča v žepu preživeti dva dni, soboto in nedeljo. Po odhodu iz banke so nas odpeljali v »Združenje«. Naš vodič sporoči drugim našo smolo. Po krajšem posvetovanju nam šel tistega oddelka ponudi posojilo 500 zlotov. Tako preskrbljena se zahvaliva. Odideva na kosilo. Prva restavracija, najbližja hotelu
»Šijask« — CSlezija). Z bereva kosilo na stepo srečo. Kosilo je v redu. Pred kosilom popijeva najine prvo vodko, ne diši preveč, kot špirit. Kam zdaj? Greva v hotel, nimava še sob. Zanimava se, kje bi lahko zabila čas do šeste zvečer. Kavarna poleg hotela. Vstopiva. Polno je. S težavo najdeva prazno mizo. Večina mladi ljudje, sedijo pri kavi, pivu ali čaju. Z zanimanjem ogledujeva ljudi. Predvsem nežni spol. Tu pari, samo moški ali pa tudi samo dekleta. Komentirava in obirava. Opaziva kontrast. Obleke skromne, a okusne. Vse so pa močno »poiarbane«, lasje vseh odtenkov, nohti od črnih do krvavo rdečih, zavisi od barve las, trepalnice in okoli oči namazane kot za maškerado. Pri vsem tem pa je v njihovi iarbariji nekaka skladnost barv s tenom in tipom. Pri najini mizi sta dva stola prosta. Mnogi prihajajoči ogledujejo, vendar zgleda da nas ločijo od svojih, saj sva, čeprav v popotnih oblekah nekoliko preelegantna za to okolje. Iznenada naju dve dekleti vprašata, če sta mesti prosti. Prisedeta. Midva začneva komentirati novo-
došli, seveda po domače. Ena je majhna, še kar čedno deklo sedemnajstih, osemnajstih let, namalana ko vse, oblečena pa v skromno enodelno obleko. Druga je bila velika, s konjskim obrazom. Bogdan ugotovi podobnost. Za spremembo še malo bolj namalana in vrh tega še z umetnimi trepalnicami. Pri nas bi ju razvrsti! v kategorijo . . ■ Sele po nekaj tednih bivanja sva se navadila, da počenjajo to iarbanje vse Poljakinje od šestnajstih do šestinosemdesetih let. Ker očitno opazita, da se pogovarjava o njih, se nekam nervozno presedata po stolu ter zelo veliko kadita. Ko to opaziva, se malo nesramno in izzivalno ogledujeva. Igra je postala dolgočasna, ura šest, kar čakava že ves dan, da dobiva svoji sobi. da se lahko po šestintrideseturni poti pošteno umijeva in spočijeva. Odšla sva. V hotelu nam pokažejo sobe. Po kratkem počitku greva večerjat, nato pa spat.
Nedelja. Po zajtrku odideva na sprehod, vreme se je medtem spremenilo v lepo sončno. V mestnem planu sva opazila predel, zapisan kot zabaviščni park. Med drugimi zanimivostmi obiščeva tudi planetarij. Prvič občudujem projekcijo ozvezdij z naznačbo imen.
Po kosilu nadaljujeva sprehod. Tokrat sva namenjena, da si ogledava Katovice, izložbe in da opazujeva življenje na ulici.
(Nadaljevanje prihodnjič)
15. januar lJ
---riJ
Ko sem leta 1937 prišel v Cinkarno oziroma v bivšo Kemično, je bilo vse drugače, kot je danes. Zdi se mi, da če bi takrat vedel, kakšna bo Cinkarna čez 26 let, bi gotovo prisodil, da bi se za to preureditev in spremembo rabilo 50 let. Podjetja Cinkarna in Kemična so takrat delala ločeno. Cinkarno je upravljala nekakšna delniška družba, v kateri so bili razni inozemski delničarji. Objekti so bili državni ter jih je imela ta družba v najem. Ravno tako so bili pod imenom Metalno akcionarsko društvo delničarji, kateri so gospodarili s takratno Kemično tovarno, zato še danes starejši delavci radi imenujejo naše kemične obrate Metalna ali spodnji kemiš. Zaposlenih delav-, cev je bilo takrat v obeh podjetjih okrog 530. Delovni pogoji so bili zelo težavni, sanitarne naprave so bila zelo slabe, kakor tudi zaščita delavca. Tam, kjer stoji danes velika in sodobna mehanična delavnica, so bile same šupe, napol odprte in nezaščitene proti vremenskim neprilikam. Delalo se je, bi lahko rekli, pod kozolcem. Nekako na koncu današnjega skladišča pa je bila stara zapuščena pocinkovalnica. Po sredini dvorišča pa je bil tir, po katerem so morali topilničarji ročno voziti retorte iz keramike v topilnico. Topilničarji so morali tudi ročno prevažati aglomerat iz
Sumim ua Ciukatua
pražame v topilnico. Delale so takrat 4 do 5 peči. Kot že omenjeno so bili povsod delovni pogoji zelo težavni. Delavce se je nameščalo in premeščalo neglede na njihovo fizično, umsko in zdravstveno stanje. Kdor ni mogel in ni bil fizično dosti trden, ta je pač lahko odšel iz podjetja. Brezposelnost je bila velika in so se delavci morali zelo truditi in boriti za svoj obstanek.
Vsa delovna mesta so bila najbolj primitivna in nezaščitena tako, da je bilo zelo težko izdržati. Zaščitna sredstva so bila tako skromna in minimalno določena samo na določenih delovnih mestih, da skoraj ni bilo mogoče opraviti določenega dela brez posledic. Če se je nekdo ponesrečil in dalj časa bil nesposoben za delo, je bil odpuščen. Isto je bilo tudi v Kemičnih obratih, katerih glavni delničar je bil takratni upravitelj Lazarevič. Delati se je moralo trdo in naporno, kdor tega ni zmogel, je pač moral zapustiti podjetje in je bil prepuščen cesti in svoji usodi. Dopustov in odmorov za malico sploh nismo poznali. Vsepovsod so bili napisi, da
je kaditi in jesti med delom strogo prepovedano. Na delo in z dela se je moralo prihajati tako, da si se preoblačil in umival pred pričetkom dela oziroma, po končanem delu. Priprava orodja ter vse potrebno ni štelo v delovni čas, to vse smo morali urediti pred ali po končanem delu, tako da si moral le na dani znak začeti oziroma nehati delo. Neopravičenih izostankov ali zamud sploh nismo poznali, če je pa nekdo v to zabredel, je za kazen dobil neplačan dopust ali pa odpust. Nihče ni mislil na delavca kot človeka, delavec je bil samo številka. Težki delovni pogoji, nobenih pravic, vodilnim ljudem se sploh ni smelo odgovarjati, ali je bilo komu všeč ali ne. Zavednejši delavci so dobro vedeli, da se bo to enkrat končalo, zato so bili že takrat v precejšnjem številu organizirani. Imeli smo ilegalno organizacijo, ki se je imenovala »Splošna strokovna zveza delavcev Jugoslavije« in »Savez metalnih radnika Jugoslavije«. Imeli smo tudi svoje glasilo »Delavec« in »Delavsko politiko«. Članarino smo pobirali in plačevali tako, da smo se skri-
vali po raznih kotih in si uredili svoje obveze do organizacije. Sestanke smo imeli tajno v kakšni gostilni v bližini tovarne. Uprava je strogo opazovala tiste, za katere je vedela, ali sumila, da so napredni ali da so organizirani. Organiziran delavec je bil ob najmanjši napaki odpuščen ali premeščen na manj plačano in slabše delo.
Postrojenja oziroma strojne naprave so bile bolj provizorične, kot pa urejene. Premog in ostale surovine za topilnico in pražarno so vse razkladali ročno. Ravno tako se je prevažal cink v skladišče ročno po vseh mogočih razdrapanih tirih. Novega se ni nič gradilo tudi staro se ni izboljševalo.
Prišla je vojna, okupator je prevzel podjetje in ga še bolj izkoriščal, gledal je, da čim več izvleče iz njega. Cela štiri leta se ni na strojih in objektih nič spremenilo. Mnogi zavedni delavci so spoznali, da se je treba organizirati za borbo proti okupatorju. Tovariši, ki so imeli pomembnejšo vlogo, so se priključili dolgotrajni in težki borbi, ki jo je vo-
dila naša KP. Eden izmed tistih bil naš delavec, znani narodni I roj Peter Stante. Okupatorski i ditelji in njihovi pomagači kmalu začutili, da so v podje ljudje, ki drugače mislijo. Ust nega dne v letu 1942 so gestapo obkolili tovarno in zasedli te pomočjo izdajalcev lovili po p g jetju vse sumljive delavce ter 9 odpeljali v zapor »Stari pisk Kmalu na to so tovariše, kat« imena so vklesana na spomit plošči glavnega dimnika, posl lili. Druge pa so odpeljali v borišča, kjer so mnogi umrli,] malo se jih je vrnilo.
V začetku 1945. leta je bila t‘ Cinkarna bombardirana. Od bo bardiranja je bila porušena ti' tamica, mizarska delavnica, cinkovega belila ter kopalnica
Po osvoboditvi se je takoj p čelo obnavljati. Prvo se je zgra la kopalnica z ambulanto, meI n'čna delavnica, keramika, s k dišče, valjarna itd. Mnogo st
IET(
D
ODM
naredili z udarniškim delom v nnln
bolj zavednih delavcev. Najb pomembna pa se mi zdi nova ffl derna ambulanta, v kateri išče* pomoči, kadar smo potrebni, mnogo je drugih stvari, ki s* jih naredili za zaščito delavci
KEi
DO
Dn
sindi
Vse to nam je prinesla naša bor tah,
naših tovarišev, ki so dali za življenje, da so nam začrtali P v našo boljšo prihodnost.
KRIŽANKA ,CELJSKA INDUSTRIJA*
Pr, h si .i« točil, vidn<
NAGRADNA KRIŽANK/
Devet celjskih tovarn je pod 1, 34 in 65 vodoravno ter pod 7, 8, 17, 29, 30 in 49 navpično.
Vodoravno: 7. Haloni delavec, 9. del naslova, 10. vnetje sluznice, 14. država v Azijii, 16. precizni obrtnik, 18. delavec v rudniku, 20. vodna žival, 21. vrsta pesnitve, 22. jugoslovanska tovarna mila, 26. moško ime, 28. žensko ime, 31. pokrajina v stari Grčiji, 32. ni grd, 41. geometrijski lik, 42. grška črka, 43. oljno seme bukve, 44. povratni zaimek, 45. Madžar, 46. Švicarsko mesto ob reki Aari, 48. predlog, 51. osebni zaimek — krajša oblika, 53. mesilo v Turčiji, 54. na-
Rešitev križanke za praznike
Vodoravno: 1. integracija, 10. NILA, 11. UFUS, 12. dva, 13. Ada, 15. ato, 16. UO, 17. slano, 19. ar, 20. Goa, 21. Ada, 23. trak 26. Andi, 28. ran, 29. ost, 31. arm., 32. Ankara, 35. ve, 36. JA, 38. EE, 39. Asuan, 41. aut, 42. Rim, 43. trt.
Navpično: 1. industriia, 2. nivo, 3. tla, 4. ea, 5. ruda, 6. Cu, 7. IFA, 8. juta, 9. asortiment, 13. Ala, 14. Ana, 24. Ra, 25. osa, 27. Drvar, 29. oker, 30. tram, 33. ne, 34. as, 37. an, 40. UT (U Tant).
rodno osvobodilna vojska, 56. stavka, '9. mlečni izdelek, 61. letopis, 62. vzklik, 63. vzklik, 64. država v Atriki.
Navpično: 1. nekdanji ruski vladar, 2. bajeslovni letalec, 3. oziralni zaimek, 4. avtomobili, ki naj bi ga izdelal Tomos, 5. kvartaški izraz, 6. pristanišče v Gvinejskem zalivu, 11. ad aota, 12. norice, 13. del telesa, 15. krepilna pijača, 16. udarec, 18. vas blizu Kranja, 19. italijanska reka, 23. listavec z zelo mehkim lesom, 24. enotnost, 25. spevoigra, 27. žensko ime, 31. oseba iz starogrške zgodovine, 33. znan angleški politik, 35. starotur-ški plemenitaš, 36. molibden, 37. jugoslovanske železnice, 38. indij, 39. igralna karta, 40. lesena posoda, 47. reka v Bosni, 48. število, 50. kazen, 52. žuželka, 53. naplačilo, 55. osebni zaimek, 57. železov oksid, 58. naša armija, 60. veznik, 64. osebni zaimek (krajša oblika).
Med devetinštiridesetimi križankami, ki jih je prejelo uredništvo v predpisanem reku, je bilo deset pravilnih. Med njimi smo izžrebali tri nagrade. Srečni dobitniki nagrad so:
1.	Lamper Drago, elektrodeiav-nica 3000 dinarjev:
2.	Kovačič Franc, V. P. 2553/41, Slavonski Brod, 2000 dinarjev in
3.	Rozman Franc, PIK, 1000 dinarjev.
Nagrade 'bomo izplačali 15. februarja pri izplačilu- osebnih dohodkov.
Mimogrede lahko pripomraimo, da je 'bilo precej križank sicer še kar pravilnih, a napako so storili večinoma vsi reševavci pri 66. vprašanju vodoravno, kjer so pisali Koper namesto Kotor, -kakor je določil sestavljavec naše križanke. Bilo je še nekaj drugih napak, a večidel smo se lahko prepričali, da naši reševavci kar dobro poznajo isvoje delo im zato bomo še v prihodnje poskušali priskrbeti kakšno nagradno križanko. Veliko sreče prihodnjič I
kras, 43. Ada, 44. Riga, 45. ač, 46. MP (Moša Pijade), 48. oro, 50. Vis, 51. Goa, 52. ar, 54. Mo (molibden), 55. Umag, 57. mir, 60. NATO, 61. ora, 62. jed, 63. tak, 64. ja, 65. on, 66. Kotor.
Navpično: 1. korajža, 2. cink, 3. tovor, 5. sir, 6. -bar, 8. La (lan-
tan), 9. superfosfat, 14. polka, JNA, 20. Potokar, 21. talon, ‘‘ led, 24. miinij, 25. Aden, 26. ki 34. brisača, 35. roka, 36. Praž 38. sad, 39. kri, 41. da, 42. k: mov galun, 47. prior, 49. oi 53. pogedak, 54. Matej, 56. rrt 57. motor, 58. Iran, 59. rak.
IZ NAŠE ARHIVE
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE »CC«
Vodoravno: 1. Kunec, 3. to 4. IS, 6. Bor, 7. Nil, 9. Sav-a, 10. kra, 11. UROJ, 12. rž, 13. ep, 15. -roj, 17. FLN, 18. Oka, 19. SA (Sovre Anton), 21. to, 22. alat, 24. mak, 27. telo, 28. Ida, 29. dok, 30. NEP, 31. na, 32. in, 33. radij, 34. beber, 36. pr, 37. os, 39. ikri, 40. kad, 42.
lote. ve, ] Prod slovr
živil!
k pr
*ant< Prob Pod j Pr «eš, vplh socij sežei da ti Posel (a st lih Ii Unči . To
si
H
Javcc lavec doto) skor< > n 1 di Pr« •ovn Voril Pega Na Jtorl m ki Ve:
"del
ki’ 1 5'on delu,
Četudi se je nekoč valjar pogreznil, je danes dvorišče asfalti rano. •
Predavanje o HTV
Ghvni inženir predelovalnih ebratev
Od prvega januarja ne bomo imeli samo tri samostojne proizvodne obrate. S potrditvijo pravil podjetja, smo ustgn-ovili nov proizvodni obrat — predelovalni obrat. Na svoji 17. redni seji je upravni odbor imenoval ing. Alojza Rupnika, dosedanjega obratovodjo valjarne — za glavnega inženirja tega obrata. Predelovalni obrati bodo imeli tudi svoj obratni delavski svet, kot vse druge ekonomske enoite.
»dl
^tj]
Ni
Su
»b‘d
Branko Pustoslcmšck na trgu Sv. Marka v Benetkah
V tednu varnosti je IS SPC skupaj z varnostno in higiensko službo podjetja priredil predavanje o nujnosti in prednosti HTV v podjetju. Predaval je prof. Mirko Battcstin iz Ljubljane. Predavanje je bilo v sindikalni dvorani, ki je bila tega dne opremljena z lepaki HTV službe. Na predavanju je bilo za cinkarniške razmere kar VB BSI9	precej ljudi.
Izpolnite, izrežite in vrzite v nabiralnik »Cinkarnarjeva pošta«!
Ste zadovoljni z našo številko? Da — ne. ______________________________—
Kaj vara je najbolj ugajalo? ____________________________________________
O čem bi radi brali prihodnjič?__________________________________________•