F«itnina plačana r gotovini.
ŠTEV. 12
V LJUBLJANI, ponedeljek, 16. januarja 1928.
Posamezna številka Din L-LfeTO V.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po polti: Din 20'—, inozemstvo Din 80"—.
Neodvisen politiien list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Ideolog brez ideologije.
V	soboto se je vršil v Ljubljani shod SDS, ma katerem sta poročala ideolog SDS dr. Kramer in njen ljubljanski repi ezentant dr. Puc. Poročala sta o svojem delovanju v Narodni in oblastni skupščini. Dr. Kramer je pri tem podal nekak 'političen program SDS, ki je moral tudi navdušene bralce »Jutra« zadovoljijti, ker so slišali, da je vse tako, kakor je »Jutro« že opetovano več ali imanj srečno filozofiralo. Toda glavnega, zakaj morajo kot meščani biti na-krat navdušeni za kmečko demokracijo, tega niso slišali.
Zlasti pa bi moral to povedati dr. Kramer, ker je v svojem govoru nagla-šal, da kmetska-demokracija ni trenot-na »taktična zajednica, temveč da je politična formacija s trdnim programom.« Dr. Kramer je nekaj tega splošnopolitič-nega programa tudi navedel, toda ta program ni prav nobena posebnost seljačke - demokracije, temveč ga more zagovarjati vsaka stranka, ki se je za časa vladanja SDS nazorno prepričala, kako se ne sme vladati. Ideolog stranke je bil dolžan dokazti, da je od njega razvit program specificiran kmečke demokracije, ne pa samo naštevanje napak, ki so jih zagrešile z večjo ali manjšo krivdo po vrsti vse naše stranke s SDS na čelu.
Pa še številni drugi tetini vzroki so tu, da bi dr. Kramer povedal, kaiko je pravzaprav s programom te kmečke-demo-kracije. fti še dolgo tega, ko je stranka dr.-a Kramerja trdila, da /astepa vse stanove enako in da ne more trpeti po-vdarka le na enem stanu. Brez vsakega dvoma pa je, da unore v seljački demokraciji igrati prvo violino le kmečki stan in da je program, ki ga predstavlja seljaška demokracija, diametralno nasproten programu, ki ga more postaviti meščanska demokracija. Kaj je torej dr. Kramer? Ali je meščanski ali kmečki demokrat, ali je za kmečko ali meščansko demokracijo?
To vprašanje je treba postaviti tem preje, ker je /bil dr. Kramer tudi Oblastni poslanec in ker tedaj ni videla javnost v njegovih nastopih prav nobenega sledu o kmečki demokraciji. Odkod je prišla ta nakrat, če ni le taktična tvorba?
Zlasti Ljubljančani še iz predvojnih časov dobro vedo, da obstoji globoka interesna razlika med mestom in deželo, še bolje so spoznali to te dni v Zagrebu, kjer ima besedo dr. Kramerjev naj-novejši politični išef St. Radič. Tu je nasprotje med oblastjo in Zagrebom, to je med deželo in mestom tako veliko, da obstoji že trdna namera, da ze Zagreb izloči iz zagrebške oblasti, kakor se naj hi izločil tudi Beograd iz beograjske.
Če je torej nova seljačka demokracija programatično le količkaj vredna, potem bi morali ideologi te nove formacije povedati, kako so s svojo novo tvorbo premostili to veliko interesno nasprotje med mestom in deželo. Ali kakor smo preje dejali, Ljubljančani bi morali vedeti, zakaj bi se kot meščani morali nakrat navduševati za kmečko demokracijo.
Vemo, da se je marsikdo od Ljubljančanov sprijaznil s kmečko demokracijo, ker je mislil, da je v njej zarodek pre-č&nske fronte. V soboto pa je dr. Kramer s povdarkom dejal, da je bila ta misel ogromna zmota, ker SDS mi in ni za prečamsko fronto. Kaj ji je torej seljačka demokracija?
A vrhu vsega je dejal še dr. Kramer, da SDS ne vodi oportunistične politike. Iz tega sledi, da politiko na daleč postavljen cilj. Brez /programa pa take politike ni mogoče voditi. Kje pa je pro-gfttnr nove kmečke demokracije?
fedomlr Radovič notranji minister.
Beograd, 16. januarja. Včeraj je bil pod/pisan ukaz, s katerim je postavljen za ministra notranjih del Čedo Radovič. Radovič je bil narodni poslanec v skupščini kraljevine Srbije, a je prenehal biti poslanec še pred vojno. Po vojni ni aktivno deloval v politiki do zadnjih volitev 1927, ko je kandidiral kot srezki kandidat na listi Dragotina Kojiča v kragujevaškem okrožju. Radovič je znan kot umerjen politik, čeprav je bil na listi pašičevcev proti vladni listi ministra za pravosodje dr. Dušana Subotiča, ki vobče v kragujevaškem okrožju ni dobila mandata, medtem ko je lista tako-zvanih pašičevcev na čelu z Dragotinom Kojičem dobila 4 mandate, a demokratska lista s Krsto Timotijevičem 1 mandat.
V	radikalni stranki pozdravljajo imenovanje Cede Radoviča za notranjega
ministra, ker ga smatrajo za zmernega politika. Kakor se trdi, Radovič ni pretiran partizan in ima v prvi vrsti pred očmi interese države. Opozicija in del demokratov pa smatra, da se je imenovanje Radoviča za ministra notranjih del izvršilo v ta namen, da izzove gotove kombinacije * na kongresu demokratske stranke, ki se, sodeč po prvem dnevu njenega zasedanja, ne razvija tako, kakor bi bilo treba, zlasti po govoru Ljube Davidoviča, po nastopanju večine in še posebej onih iz Makedonije, ki so. vsi za Davidoviča.
Beograd, 16. januarja. Novi minister notranjih del Čeda Radovič je ob 11. in pol položil na dvoru prisego. Avdienca Cede Radoviča je trajala pol ure. Po avdienci je Radovič posetil dosedanjega ministra Vel jo Vuikičeviča in prevzel od njega posle.
Kongres demokratske stranke.
Beograd, 16. januarja.Interes za kongres demokratske stranke je v političnih krogih zelo velik zaradi govora Ljube Davidoviča, od katerega je zavisna, kakor se je že poudarjalo, cela situacija.
Na kongresu je prisotnih 556 delegatov. Najprej so prišli delegati, potem pa ministri. Prvi je prišel dr. Marinkovič in za njim Ljuba Davidovič. Ko je vstopil v dvorano je bil burno aklamiran. Dr. Ribar je predlagal Davidoviča za predsednika, za podpredsednika Vinka Pe-tričiča iz Zagreba, Milana Marjanoviča iz Požarevca, Petra Pektara iz Prilepa, dr. Čaldareviča iz Bosne in še nekatere druge.
GOVOR LJUBE DAVIDOVIČA.
Najprej je imel Ljuba Davidovič dolg govor, v katerem je napadel današnjo koalicijo ^poudarjajoč, da je oblast za demokrate sredstvo, medtem ko je oblast za radikale svrha. Ne smejo se žrtvovati načela stranke samo zaradi koalicije. Ne sme se pozabiti političen program stranke in ne sme se preveč popuščati. Vprašuje se, kaj je bilo storjenega v teh devetih mesecih. Uradniški aparat ni razčiščen. Za to navaja primere. Govori o razmerah na jugu, kjer je najhujše. Na-# pada radikale, da pošiljajo tja tako uredništvo, ki samo pospešuje delo makedonskega komiteta.
Naglaša, da so demokrati pričeli z globoko idejo miru in žele sporazum z vsemi balkanskimi narodi. Baikan noče brata za brata, pa se ne boji, da bo imel tujca za gos/podarja. Naš narod strašno trpi, a ne po svoji krivdi. Zahteva, da se čim prej uvede, zakonitost in njeno popolno uveljavljenje.
Nočemo nikoli nobene politične kombinacije za ceno zakonitosti, nočemo tudi današnje koalicije za tako ceno. Nočemo oblasti, ako bi to bila cena za njo. Vlada, ki ne more jamčiti za izpremem-bo na boljše, ne more zahtevati naše popolne podpore. Zahteva depolitizacijo državnega uredništva. Ako zahtevamo izboljšanje državnega /sistema, potem lah-
. ko rečemo, da bi se mogle take izpre-; membe težko izvesti s starim upravnim aparatom.
Naša pričakovanja od današnje politične kombinacije so bila velika, a pričakovali smo zaman. Zahteva izenačenje zakonov in pobijanje gospodarske krize. Kriza je splošna, občutijo jo kmetje, obrtniki, trgovci in intelektualci. Prva j skrb nove vlade .po volitvah bo pobijanje gospodarske krize, tako so nam prej vedno govorili. Zahtevamo, da se sprejmejo zakonski projekti. Ako tega ne morejo storiti ljudje, ki so na današnjih mestih, naj odstopijo. Sela so zelo zanemarjena. Za pobijanje gospodarski krize je važen nov zakon o davkih.
Pravim pa, da bo ostala gospodarska kriza do konca taka kakršna je, ker se mesto znižanja davkov zahtevajo še večji davki. Hočemo enakost davkov, izenačenje od najnižjega do najvišjega, a naš narod ne more dati niti pare več, kakor je dosedaj dajal. Kmet nima več denarja. Zahteva zniažanje davkov. Uredništvo naj se imenuje po kvalifikaciji, izobrazbi in morali.
Zahteva koncentracijo skupin in koncentracijo strank in preko te koncentracije koncentracijo osebnosti. Hočemo koncentracijsko vlado. Hočemo koncentracijo najboljših med dobrimi, najsposobnejših med sposobnimi, najvrednejših med najvrednejšimi. Hočemo to kombinacijo zato, ker bo najmočnejša in najbolj dolgotrajna in bo lahko delala. Iz koncentracije mora iziti združitev skupin in strank v veliko demokratsko stranko. Govori o vprašanju združitve demokratov in samostojnih demokratov. Govor Ljube Davidoviča so navzoči burno odobravali.
GOVOR MARINKOVIČA.
Za Da Vidovičem je govoril dr. Voja Marinkovič o zunanji politiki. Naša vlada je za novo proti staremu, za svetovni mir in za devizo: Balkan balkanskim narodom. Mi ne zavzemamo ne prvenstva ne hegemonije, zahtevamo samo
Vendar ne bo mislil dr. Kramer, da je iz priproste ahalize naše še bolj pri-prosie dnevne politike porojena časopisna kritika identična s programom, kakor ga mora razvijata ideolog stranke 1 Take programe imajo končno tudi vsi podeželski agitatorji, če prav jih morda manj spretno razlože.	,
Silno povzdiguje časopisje SDS v nebo kmečko demokracijo, toda še enkrat ni povedalo, v čem ta obstoji. Ali morda tega samo ne ve, ali pa si ne upa povedati svojih misli? In zato ne izvemo, ati
je kmečka demokracija za zaščito kon-sumenta ali producenta kmetskih pridelkov, zato ne vemo niti za /njen gospodarski in ne za kulturni program. Vemo samo to, da je proti vladi g. Vukičeviča in za koncentracijsko vlado, kar naj bo menda dokaz, da ni oportunistična.
Mislimo pa, da je to mnogo premalo in zlasti od ideologa »inteligenčne«: SDS bi pričakovali malo več, gotovo pa to, da bi slišali programtjčen goy>r, ne pa same zahteve poslanskega kandidata, kar kor bo običajne ob volitvah.
bratstvo, varnost in bodočnost balkanskih narodov v tem, da se zedinijo mi osnovi enakosti in ravnopravnosii v skupnih težnjah s skupnim ciljem. Pri tem prizadevanju je potrebno, da nam gredo tudi drugi na roko. Naša politika stremi za mirom in nikakor nočemo, da bi padla na nas krivda, da bi prišlo do nesloge med balkanskimi narodi'in do ponovnega prelivanja krvi.
Mnogi trde, da je naš mednarodni položaj nesiguren. Srečen sem, da lahko-rečem, da je to netočno. Naša država »i izolirana. Ona ima celo v tem momentu večino držav na svoji strani.
Govori nadalje o dogodkih v Južni Srbiji in pravi, kjer so atentati začetek, tam so topovi hi mitraljeze zaključek. Treba je, da se to na Balkanu vzame na znanje, in da se ne fantazira o neki izolaciji, ker ne daj Bog, da bi prišlo do tega, da bi se naš položaj proučeval in bi bil pri tem nekdo zelo nemilo izne-naden. Z burnim ploskanjem je bil pozdravljen konec Marinkovičevega govora.
Nato so govorili še' Voja Veljfcovič o pobijanju gospodarske krize, Strahomir .Borisavljevič o terorju policije v San-džaku, Jeremija Braovič, Slavko Markovič in še nekateri drugi.
FINANČNI ODBOR SPREJEL PRORAČUN TRGOVINSKEGA MINISTRSTVA.
Beograd, 16. januarja. Včeraj dopoldne in popoldne je delal finančni odbor. Na dnevnem redu je bil proračun ministrstva trgovine in industrije. Dr. Spah« je imel ekspoze, ki se v glavnem strinja z ekspozejem, ki je priložen proračunu. Govoril so dr. Žerjav, Predavec, Neudor-fer, Pavle Radič in Vujič. Zvečer je bil proračun izglasovan.
SPREMEMBE NA VELIKIH ŽUPAN S TV IH.
Beograd, 16. januarja. Včeraj je Velja Vukičevič predložil v podpht ukaz, s katerim se postavlja za velikega župana v Karlovcu Juraj Kučič, načelnik mesta Sušaka. Nadalje pride v beograjski oblasti namesto Mite Aleksijeviča za velikega župana načelnik v notranjem ministrstvu Rajič. Izpremembe se izvrže tudi v podonavski, kragujevski in som-borski oblasti. Za velikega župana v Zr-ječaru je postavljen Vujovič. Lukič pride iz Som bora v Smederevo. Benkovilovič, inšpektor ministrstva notranjih del, je , postavljen za velikega župana v Užicah*. Mita Pantelič, odvetnik, za velikega župana v Kragujevcu. VeKIu župan Baškovič v Šabcu je premeščen v Niš. Fen-zioniran je načelnik upravnega oddelka ministrstva notranjih del Antič, na njegovo mesto je postavljen Rade Todorovič, načelnik oddelka za zaščito države v ministrstvu notranjih del. Pričakujejo se še nadaljnje izpremembe.
V	političnih krogih se smatra, da je s temi izpremembami v ministrstvu notranjih del in na mestih velikih županov hotel Vukičevič v prvi vrsti onemogočiti opozicijo na kongresu demokratske stranke proti današnji vladni opoziciji. Vsekakor se je vse to storilo v sporazumu med dr. Marinkovičem in Vukiče vičem.
VES TRANSPORT UTIHOTAPLJENEGA OROŽJA BO UNIČEN. Bndimepšta, 16. januarja. Med avstrijskimi in madjarskimi oblastmi je prišlo do sporazuma, kako naj se reši afera uvoza orožja v Sv. Gothradu. Mešana komisija, ki jo bodo sestavljali odposlanci madjarske in avstrijske vlade prispe v Sv. Gothard 17. januarja. Ako se v določenem roku ne prijavi lastnik tega orožja bo ves transport upHtap.
Napredni blok.
Na zborovanju ljubljanske organizacije SDS (v soboto) je rekel oblastni poslanec dr. Dinko Puc v svojem poročilu med drugim:
»Zadnji čas je bil, da so se napredni elementi začeli združevati. V oblastni skupščini sedaj samostojni demokrati skupno nastopajo z narodnimi socialci, z zastopnikom socialnih demokratov in v zadnjem času so postali naravnost prijateljski njihovi odnošaji s SKS. Prepričan sein, da se bo prej ali slej ustvarila enotna napredna fronta.«
Ako vsi znaki ne varajo, je enotna napredna fronta že ustvarjena. Ni, pa to enotna fronta zavezniških strank, ampak je enotna fronta SDS, v kateri se prvotni zavezniki SDS počasi potapljajo.«
V	SDS se je vtopil najprej velik del socialnih demokratov, ki vsaj v ljubljanski oblasti brez SDS ne pomenijo nič več. V SDS so se vtopili tudi narodni socialisti, katerim je vzela SDS celo njihovo glasilo. O sodelovanju SDS s SKS pa je poročal v četrtek zagrebški -Morgenblatk, »da so zastopniki SKS in SDS izvolili skupen poslovni odbor«, .ki naj bi odividno tvoril prvo etapo do popolnega ujedinjenja obeh strank, ozi-
roma dovedel SKS počasi v enotno napredno fronto. Malo je namreč verjetno, da bi mogla SKS vzdržati pritisk SDS.
Tako bomo počasi prišli po dolgih letih medsebojnih prepirov in strankarskega cepljenja zopet tja, kjer smo leta 1914 nehali. Pred vojno smo se šli mi doma »liberalce in klerikalce«, Dunaj je pa oboje izigraval drugega proti drugemu, kakor se mu je pač zdelo potrebno ali oportuno. Danes Beogradu ni treba delati nič drugega kakor to, kar je delal Dunaj.
Politično pomeni torej napredni blok za Slovenijo silen padec nazaj.
Nič manjši padec nazaj pa ne pomeni napredni blok za Slovenijo v gospodarskem oziru. Kakor je »liberalno-kleri-kalni« boj slabil slovensko odporno moč v gospodarskem oziru pred vojno, tako jo bo slabil tudi sedaj, in kakor so se nam prej smejali tuji kapitalisti, tako se nam bodo smejali tudi sedaj.
Ampak kaj yse to briga naše napred-njakarje, glavno je, da se nadaljuje predpotopni boj in da ostanejo liberalci, ki se ne morejo ne roditi, ne poročiti in ne umreti brez duhovnika.
Dr. Juvan - župan mariborski.
Kakor v Ljubljani, tako tudi v. Mariboru ni dosegla pri občinskih volitvah nobena stranka absolutne večine in zato je grozil Mariboru ravno tako komisariat, kakor vedno bolj grozi Ljubljani.
Dočim pa v Ljubljani esdeesarji niso poznali uvidevnosti, so bili mariborski vsled svoje znatno slabejše pozicije bolj uvidevni in tako je za Maribor nevarnost komisariata odstranjena. Med meščanskimi strankami Maribora je bil dosežen sporazum in ustvarjena je bila delovna večina, dočim bo 13 za govore-nje navdušenih socialistov skrbelo v obilni meri za opozicijo.
Po tem dogovoru je dobila SLS kot najmočnejša skupina župana, SDS kot druga najmočnejša slovenska skupina pa podžupana. Sporazum je bil torej korekten in zato je Tipati, da bo mogel obč. svet tudi delati. Ravno ta sporazum pa 'dokazuje, da v Ljubljani SDS ni bilo i» resno delo v obč. svetu, ker drugače pač ne bi mogla zahtevati za sebe župana in podžupana.
Ker je dr. Leskovar že predsednik oblastnega odbora in itak preobložen z delom, je prezentirala SLS kot svojega kandidata dr. Juvana, ki je bil nato tudi izvoljen.
Seja sama, na kateri je bil izvoljen župana Maribora, je potekla mirno. Sejo vodil najstarejši obč. svetovalec Fi-rak, ki je po kratkem pozdravu imenoval za skrutinatorja- Zebota (SLS) in Ošlaka (soc.). Nato so se vršile volitve, ki so dale ta rezultat: dr. Juvan (SLS) 25 glasov, Eržen (soc.) 13, 2 glasovnici prazni. Izvoljen je bil torej dr. Juvan.
Za podžupana je bil izvoljen dr. Li-^ pold (SDS) s 23 glasovi, dočim je ostal Krajnik s 13 glasovi v manjšini. 4 glasovnice so bile prazne. Nato je hotel soc. Grčar imeti daljši govor, ki mu ga je pa zastopnik velikega župana preprečil, ker še niso bile volitve končane.
Voliti je bilo še mestne svetnike in so bili izvoljeni: dr. Leskovar, dr. Jerov-šek, Bureš in dr. Mtihleisen. Slednji šele v ožji volitvi.
Politične vesti.
.= Opozicija zavlačuje sprejem izenačenja davkov. Na zadnji seji davčnega odbora se je razvil živahen prepir zaradi sprejema zapisnika zadnje seje. Da je bila zmešnjava še večja, so bili trije radikali glasovali z opozicijo, zaradi zvišanja zemljami. Nato je posl. dr. Kulovec opomnil odbor, da je sprejela Narodna skupščina ta zakonski predlog kot nujen, ki se naj zato tudi nujno obravnava. Opozicija pa sicer na eni strani silno agitira s tem zakonskim načrtom, na drugi r-trani pa njegov sprejem zavlačuje. Vsak -.klub bi že lahko zavzel svoje stališče do za-
konskega načrta in zato bi moral biti zakon od skupščine sprejet že pred prvim februarjem. — Po opetovanem glasovanju je prešel davčni odbor na obravnavo lestvice davka na zgradbe. Končno je bilo sklenjeno: Davek se plačuje od čistega donosa zgradbe, t. j. razlika med brutto najemnino in stroški, določenimi po čl. 37. Po tem členu se od stroškov odbije v prestclicah 20%, v drugih mestih 25 in na deželi 30% brutto najemnine. Davek na zgradbe bo dvojen: donosni davek 12 Din od ICO Din čistega donosa in -dopolnilni davek, od vsote vseh či-
stih dohodkov zgradb, ki jih ima en davkoplačevalec v področju enega okrajnega glavarstva. Pri tem se nekaj odtegne v smislu čl. 42. Dopolnilni davek znaša: od prvih
10.000	Din 4%, od nadaljnjih 0%, od vsakih nadaljnjih po 2 odst. več, do 14 odstotkov. Za vsako vsoto preko 75.000 pa 10 odstotkov.
= Finančni odbor sprejel proračun ministrstva za soc. politiko. V soboto je podal na seji finančnega odbora dr. Gosar svoj ekspoze. Ker se je kredit za invalidske podpore v znesku 275,000.000 in nekaj manjših kreditov preneslo na druga ministrstva oz. oblasti ,znaša proračun letos 30,221.091 Din, le za 1,221.C00 manj ko lani. Od leta 1922 se stalno zmanjšuje kredit ministrstva za soc. politiko in bi se moglo že govoriti o likvidaciji tega ministrstva. Najvažnejši oddelek ministrstva je delavski. Ministru se je posrečilo, da je preprečil odpravo borz dela, ki jih je danes več ko preje. Stanovanjska akcija napreduje in upati je, da bo veliko število delavcev dobilo stanovanja ali pa celo lasten dom. Vprašanje delavskih zaupnikov je bilo pozitivno rešeno in v harmoniji z delodajalci in delojemalci. Glede delovnega časa pa še ni bilo mogoče izdati definitivnega odloka, ker še ni podpisal že izdelane naredbe tudi trgovinski minister. O zaposlitvi tujih delavcev je izdelana naredba, j da se uvede za njih zaposlevanje iposebna j taksa. Tudi je izdelan načrt o obveznem zavarovanju vseh neoženjenih delavcev in nar : meščencev do 35. leta. Delavsko zavarova- . nje se bo reformiralo in v okrožne urade bodo še letos nove volitve po novem načinu. Mnogo se je storilo za izseljence. V kratkem se prično pogajanja z Nemčijo in Francijo zaradi delavskih konvencij. Invalidsko vprašanje iz raznih vzrokov še vedno ni urejeno.
V	zadnjem času je vedno več prošenj za odkup invalidnine in je bilo v ta namen izplačanih 4,900.000 Din za 431 odkupnin. Glede stanovanjskega zakona je izjavil minister, da je le od uvidevnosti hišnih posestnikov odvisno, če bo ta odpravljen. Statistični oddelek se je reorganiziral. Za podporo pasivnih krajev se je dosedaj porabilo 22 milijonov, od katerih je prejel Rdeči križ 10 milijonov za poseben fond, ki bo vedno na razpolago za izredne potrebe. — Po dr. Gosarju so govorili Krnjevič za HSS, Peštaj (HSS) in Demetrovič za SDS. Vsi so kritizirali delo v ministrstvu za socialno politiko. Po repliki dr. Gosarja, mestoma zelo posrečeni, je vlad-j na večina sprejela proračun ministrstva za .socialno politiko.
== Zakaj je prišlo do afere Kežmana. Zagrebška »Narodna politika« piše, da ni nastala afera dr. Kežmana niti zaradi dnevnic niti zaradi katerih pogajanj z Vukičevi-j čem. Vse izvira iz tega, ker je večina poslancev HSS nezadovoljna S strankinim vodstvom, ki ga hoče izpremeniti. V ta namen se je vršil sestanek v Esplanadi in na njem je bilo sklenjeno, da treba vreči iz vodstva dr. Mačka, Predavca in Košutiča. Po sestanku pa je odšel križevački poslanec Kukalj h St. Radiču in mu vse razkril. Tako je bil Radič takoj v začetku točno informiran o vsej akciji in je začel v »Narodnem Valu', in iCcmiu* napadati dr. Kežmana. Hotel ga je tudi izključiti iz stranke, kar je pa kasneje opustil, ker je spoznal, da bi mogla od lega trpeti njegova lastna pozicija.
= Odpovedni rok za prijateljsko pogodbo z Italijo še ni podaljšan? »Corriere della Sera« objavlja iz Beograda to vest o odgo-ditvi odpovednega roka za prijateljski pakt z Italijo: »Vest, ki izhaja z Dunaja in ki so jo kot kronisti zabeležili tudi italijanski listi, kakor tudi vest, ki izhaja iz dunajsko-balkanskih krogov, da je namreč bil podaljšan odpovedni rok za prijateljsko pogodbo med Italijo in Jugoslavijo, je brez vsake podlage. »Corriere della Sera« dodaja sledeč komentar tej vesti: Demanti našega beograjskega dopisnika prihaja v pravi čas. Bilo je očividno, da je bila vest razširjena po krogih raznih balkanskih držav na Dunaju le kot nekak poizkusni balon. Nekateri časopisi in nekatere agenture so trdile,
da je bil odpovedni rok že podaljšan za šest mesecev od 27. januarja do 27. julija. Te vesti niso odgovarjale nobenim Činjenicam. Edina vest, ki je bila potrjena, je, da so se vodila pogajanja med Bodrerom in Marinkovičem o podaljšanju prijateljskega pakta.
= Ameriški odgovor Franciji. Po ponovnih pogajanjih med Kellcgom, Claudelom in Korakom je bil včeraj odposlan ameriški odgovor Franciji. Po informacijah iz ameriške-'% ga zunanjega ministrstva se v noti povdarja, da Združene države tako dolgo ne morejo sklenili mirovnega pakta s Francijo, dokler nimajo gotovosti, da bo tudi cela vrsta drugih držav podpisala ta dokument. Nadalje pravi nota, da Združene države ne morejo pristati na Briandov predlog, da naj bo pakt omejen le na napadalne vojne
= Pilsudskijev volivni b!ok, je gotov in je kot prvi vložil svojo kandidatno listo, ki je zato dobila .prvo številko. Oficielno se imenuje »Nestrankarski blok, ki sodeluje z vlado. -. Na čelu kandidatne liste so ministri, od katerih kandidirajo vsi razven Pilsudskega in -Zaleskega. Kot prvi je na listi minister Bar-tel, nato notranji minister Shladko\vski, minister za agrarno reformo Staniewicz, minister za javna dela Morazewski, nato priedjo' vojvoda poznanjski Bierski, knez Radzivilov, knez Lubomirski in rektor univerze Koha-novski. Ostali ministri ne ne kandidirajo na državni listi, temveč na pokrajinskih listah. Tako justieni minister Maysztowicz v Vilni in železniški minister Romocki v Piotrovu. Lista je reprezentativna in na njej se nahajajo samo znana in sloveča imena. Tudi je Pilsudskijeva lista v resnici nestrankarska, ker- so na njej pristaši raznih strank, tako konservativci, demokrati, socialni demokrati in agrarci. Morazewski je bil soc. demokrat in je bil sedaj iz stranke izključen, ker se je odločil za Pilsudskega. Poštni minister Miedzinski pa pripada agrarni stranki Wy-zvclenie. — Volivno geslo vlade stranke je: za ali proti Pilsudskemu. Ce se posreči Pil-sudskemu, da pridobi za sebe še agrarno stranko »Stromnietvvo Chlapske«, potem je njegova zmaga sigurna.
—	Popolen poraz sovjetov na Kitajskem.
Z rusko pomočjo in pod ruskem vodstvom je nastala I. 1925 kitajska nacionalna revolucija in je zato bila v prvi vrsti naperjena proti Angležem. Toda Anglija je vzdržala in dosegla celo to, da je od ostankov zlomljenih revolucionarnih sil večina pod angleškim vplvom. Ne samo poraz, temveč naravnost katastrofo so doživeli sovjeti na Kitajskem. Vedno needini mogotci južne Kitajske, nankinška in šangajska vlada, vsi so pregnali sovjetske zastopnike s svojega ozemlja, v Kantonu pa je bil celo sovjetski podkonzul usmrčen. Tako popolen je poraz sovjetov, da ni preostalo Moskvi, oni Moskvi, ki je bila duša kitajske revolucije nič drugega, ko da je po izgonu ruskih diplomatskih zastopnikov odrekla nankinški vladi pravico, da zastopa Kitajsko in priznala to pravico edinole smrtnemu sovražniku komunistov in največjenm reakcicnarcu Čangcoli-nu. Je v tem priznanju Čangcolina kot edinega legitimnega zastopnika Kitajske popolen bankerot. Poraz Rusije in usipeli Angleške na Kitajskem je tako velik, da se opaža že celo pregrupacija velesil na Daljnem vzhodu. Ne samo Rusija, tudi Japonska je bila presenečena od zopetnega narastka, angleškega vpliva na Kitajskem. Enako pa čuti sedaj tudi Tokio, da je nacionalna zavest Kitajcev zelo narasla. Zlasti se to opaža v Mandžuriji, kjer je celo Cangcolin nastopil proti ^temu,1 da bi bilo Morganovo posojilo za južno - mandžursko železnico oddano Japonski. To zbližuje Japonce in Ruse na Daljnem vzhodu. Obstoje že govorice, za kakšne ceno bi bili pripravljeni Rusi svoje od Čang-cclina ogrožene interese prepustiti Japoncem. Sedaj v Moskvi mudeča se Goto - Ta-naka trgovinska misija -bo na|brže razpravljala tudi o teh stvareh. Pri tem je samo ironija zgodovine, da se sovjetska Rusija ravno tako malo zmeni za suveren itetn e pravice Kitajske, kakor svoječasno carska Rusija.
Ivan Hribar:
MOJI SPOMINI.
Od 1853. do 1910. leta.
Jaz tega zimskega veselja nevajen in v svojih velikih čevljih na kveder silno neroden, se obotavljam.
.. Tedaj pa me pograbita dva, vsak za eno roko, in se •zadrsata z mano po ledu. Kakih petdeset korakov od . . kraja me pustita samega. Nekaj Časa se oziram okoli . sebe in gledam, kako se mi drugi poredno reže; potem ; pa jamem počasi in previdno stopati proti kraju nazaj. Komaj storim dobrih deset korakov, že se pridrvi drsajoč nekdo za mano in mi — ne vem če nalašč afi slučajno — izpodnese nogo., Z vso silo telebnem po ledu. Glava me zaboli in pred očmi se mi zabliska; potem padem v nezavest. Ko odprem oči, začutim nekaj mrzlega na glavi, vidim, da stoji okoli mene . množica ljudi in me neznana ženska drži za roko. Ležal sem pred.vratmi malega zidanega poslopja za župnijskim vrtonij V prvi vrsti ljudi okoli sebe opazim svoje tovariše. Dasi me je bolela glava, nasmehnem se jim, vesel, da nisem sam med tolikimi tujimi obrazi. »Hvala Bogu, nič ni hudega!« vzklikne ona ženska; jaz pa — ne da sem dobro vedel, kaj se je prav ža prav zgodilo. — počasi .vstanem. Tovariši me primejo pod pazduhi ter odpeljajo z ledu. Po poti mi povedo,
. , da so me .nfeki gospodje, ki so po nemško govorili,
. , odnesli z jedu ter da, mi je neka gospa začela močiti •sence. Otti Jsto bili ,v groznih skrbeh, ker so mislili, da r".„sem se ub)J. Ko se pri šentjakobskem mofstu oprostim podpiranja, obeh tovarišev in začnem sam krevsati , _ lezenj', je. bilo zopet vse pozabljeno. Mene pa od tedaj jpiii uikdnvciC. slavil na led.
V	%o]^emv dpbro napr$iovaj;/.I,z. mengiške šole »•stopil sem v Ljul>l]itni tflkoj v drugi razred, kjer mi
je bil učitelj Stupar. Seveda so nas še veliko bolj kakor v Mengšu, pitali z nemščino. V tretjem razredu pod učiteljem Stoeckiom je že vse razen slovenščine bilo Čisto nemško; vendar sem vse težave lahko zmagoval in sem bil obe leti »cunehstar«. Ta označba je nastala od tod, ker so v letnih poročilih — ki so se imenovali »perijohe« — odličnjake, ki so se vrstili za obdarovanci, navajali z besedami: »Diesen sind zu-nachst gekommen.«
Ker je oče težko zmagoval plačila za-me, izposloval mi je, oprt na moje ugodne šolske uspehe, pri »Franceli« — tako se je imenovala sedanja Frischev-fcina hiša na Marijinem trgu — stanovanje in hrano proti nekim neznatnim dajatvam v poljskih pridelkih. Stanovanje mi je bilo odkazano v zatohli podstrešni sobici skupaj z nekim starim možem; na hrano pa sem hodil v krčmo v hiši, kjer sem navadno dobival ostanke kislih vampov, kakoršne so hodili tjekaj jest kokošarji in kokošarice. Zato sem pa moral gimnazijcem, ki so stanovali v prvem nadstropju Franceline hiše, snažiti čevlje ter nositi od Matičkovih — sedanji Beli volk — pitno vodo za goste. Matičkov vodnjak je namreč slovel svoje dni, da je dajal najboljšo vodo v celi okolici. — Snaženje čevljev se mi je zelo prikupilo zato, ker so mi nekateri dijaki dajali semintje po kakih par krajcarjev.
Skupno stanovanje z omenjenim starcem je bilo grozno. Možu so namreč dajali silno veliko žganja, tako, da je bil vsak večer popolnoma pijan; Kot tak je neprenehoma preklinjal; kadar se je vlegel v posteljo in sva ugasnila luč, pa je imel grbžne sanje. Mene je bilo vtsčindttia strah in moral sem zlesti' pod odejo ter si zatisniti ušesa, da tam mogel aasfšrti.
tako grozno reži vanj. Nato je mnogokrat zmedeno vpil: »Ne boš me ne!« ali pa: »Saj te nisem jazj« in druge take pretrgane besede, katerim nisem vedel pomena.
Hišna gospodinja — postavna, krepka žena, gospodovalnega obnašanja — me je nekoč, ko mi je menda z obraza čitala, da zaradi sostanovalčevega besnenja celo noč nisem mogel zatisniti očesa, prišla tolažit, naj se ga nič ne bojim, češ, da je prav dober človek in da mi nič storil ne bode ter da upije le takrat, kadar je pijan. Tudi me je opozorila, da v takem stanju marsikake neumnosti govori, za katere naj se pa ne 'zmenim. Zame je bila ta tolažba pač silno žalostna in kar razumeti nisem mogel, zakaj možu — ako ga res samo pijanost zapeljuje k besnenju — vedno in vedno nosijo žganja. Ker je mož tudi ves dan iz pipe kadil, bil je zrak v sobi s tobačnim dimom prenasičen, tla pa so bila takorekoč prepojena z žlindro in pljunki. Kadar je mož odhajal od doma
—	kar se je sicer silno redko zgodilo — naročil mi je, naj mu nabašem pipo. Nekega popoldne me po končanem tem opravilu premaga radovednost. Prižgem si pipo in jamem iz nje v polnih duških vleči, kakor sem večkrat videl svojega sostanovalca. Toda vse pipe nisem pokadil: Kmalu me jame oblivati pot in soba začne krožiti okoli mene, ko da sem na kolovratu. Pipa mi pade iz rok in sam telebnem znak na svojo borno posteljo, na katere robu sem sedel.. Kaj se je potem z menoj godilo, ne vem; le toliko se;spominjam, da je bilo veliko krika okoli mene. Potem sem zaspal in se žele drugo'jutro z n e zn tinsko težko glavo in s kat se- da- ostudnim, okusom v' ustih■ zbudil. Zmodrilo me? pa to' ni. Ravno narobe;f postal; sem .ka-; •■-. r	o. •
fj	>.	^prihodu#«.)
Izpremsnjsno ozračje v Beogradu.
ITALIJANSKO MNENJE O BODOČEM RAZVOJU JUGOSLOVANSKO'-ITALI-
LI JANŠKIH ODNOSA JEV.
V- zadnjem času je v italijanskem tisku nastopilo z ozirom na nas in naso državo nekako 1 remi rje. x renenali so oni srditi napadi, s katerimi so se ziasti vodilni iasistovški listi zaletavali od vsaici priiiKi v nas, in zaoeiežUjejo se le vsakdanji dogodki, kratko in skoraj orez vsftke pripomue. x-a, celo neka doorohutnost se more ze opaziti mpaiam. dogaja se pa veri-' dane tudi se, tuda gotovo prav izjemoma, da -ipaic izorunne kje ona težko zadrževana mrž-nja prod nam, ki je pač Lahu, če ne že prirojena, pa vsaj privzgojena.
vest, ua se je odpovedni rek za jugosloven- 1 sko-itaujansko pogodoo po daljsin pogajanjih med naaiui muiis.i om zunanjin stvari, gospo-, dom M..rinKovceun, in iialijanaskim poslanikom v beogradu, generalom toodrerom, po-daijsal za pol leta, do 27. julija t. L,‘se je v italijanskem tisku zabeležita kot dogodek, ki ni uogve k ako važen. .Največ listov jo je objavilo orez vsake, pripomoe. Tisk .je pač dobil migljaja iz italijanskega zunanjega urada, da naj ne razkopava lega vprašanja, da bi more- . 'bitne graje in očitki ne kvarili nadaljnjega zadovoljivega razvoja dogodkov. Tako lorej ni bilo v italijanskem tisku ob tej priliki ničesar, kar bi moglo v' Beogradu kvariti dobro ; razpoloženje, a z druge strani pa tudi ni bilo nič izpodoujevalnega, ker fašistični listi pač ne morejo kar čez noč preskočiti iz skrajno žaljivih psovk v ljubeznivo laskanje. Edino izjemo dela v tem pcgiedu pač tržaški »ric-coio«, ki tudi ob tej priliki ni mogel zatajiti rvo^ega le prepristnega židovstva, ki mu je j-ač v prvi vrsti za »ksett«, in je objavil v današnjem svojem opoldanskem izdanju uvodnik, datiran sicer iz Beograda, toda napisan v lastnem uredništvu — podpisani »Boris« je pač »i iccolov« urednik Marco Druscovic.i — ki le naravnost tepi prijazhosti napram Jugo-• slavij i in vidi prijateljsko pogodbo med Italijo in Jugoslavijo že obnovljeno, seveda v prepričanju, da bo vsaj tedaj, če ne že prej,
. beogradska vlada preklicala prepoved lista, ki stane n egove židovske lastnike težke tisočake izgube.
, »Poccolot pravi, tla so za tistega, ki je tudi v najkcčljivejšin in najtežjih trenutkih itali-jansko-jugcslovenskih odnošajev — seveda naj bi bil bil to sam »Piccolo«! — opominjal Beograd, da je v njegovem 'interesu, če v svojih odnošajih z Italijo ust /ari ozračje lojalnega zaupanja in iskrenosti, sedanji znaki sporazuma poved iskrenega zadovoljstva. --•Piccclc« ge torej veseli teh znakov, ki so po njegovem prepričanju odgovor gospoda Marinkoviča na očitke opozicije v finančnem odboru narodne skupščine'in pa oni znani članek »Samouprave , ki je plediral za prijateljstvo z Italijo. In pravi dalje, da je pač vsak pametni človek moral imeti občutek, da poulične demonstracije, ki so se vršile po jugoslovanskih mestih, morejo imeti edino 1 ■ zle posledice, kakor je moglo biti za vsakogar, ki brez predsodkov in celo s simpatijo zasleduje notranje nevšečne prilike Jugoslavije — seveda tudi spet sam »Piccolo«! — popolnoma jasno, da se bo jugoslovanska zunanja politika po raznih palčkih, ki jih je plesala, morala vrniti k svoji sosednji velesili Italiji.
Kakor pravi »Piccclc«, vse kaže, da se po dolgi, skoraj tri leta trajajoči krizi, v kateri je bilo tudi zelo živahnih trenutkov, vzpostavijo debri ednešaji med Jugoslavijo in Italije in da ravno dospetje prijateljskega pakta napravi konec dobi beogradskih spletk proti Rimu, katera pa nikakor ni bila brez koristi, če je prepričala beograjske vodilne^ kroge o neizpodbitnosti naslednjih treh važnih dejstev:
1. Da niti laskanje niti grožnje ne morejo nagniti Italije, da bi popustila glede statusa quo na Balkanu, kakor so ga ustvarile mirovne pogodbe.
2. Da je namežikavanje tej in oni velesili za zvezo v svrho ostrašenja Italije pač zaman in mere prinesti le zelo težka razočaranje.
3. Da je nespametno in nevarno* če se zahteva, da naj bi Italija se dalje rabila kot pasivni predmet igri nestalne notranje jugo-slcvenske politike.
Gospod Marinkovič da morda ni prepričan c vsem tem, toda vsaj pa o potrebi, da se ohrani prijateljska pogodba, in o tej potrebi da ga je moralao prepričati dejstvo, da je t kcliščina, da se niso ratificirale nettunske konvencije, povzročila jugoslovanskim ministrom zunanjih stvari od Ninčiča do Marinkoviča (več pa jia menda tudi ni bilo!) nepretrgano vrsto polomov. Celo nespametno tolmačenje francosko-jugosloveriske pogodbe, da je naperjena proti Italiji, da je več škodovalo kakor pa koristilo jugosloavnskemu prelazu in aspiracijam. To vse da se danes razume v Beogradu, kakor da se tudi razume, Ja bi bilo napačno, č« se je skušalo ugoditi (.poziciji, ki je obkladala vlado z izdajalci, ker je hotela vzpostaviti stalne prisrčne od-nošaje z Italijo, kajti tako ulegujevanje opozicije je edinole znatno razrahljalo kompaktnost vladne večine in državno edinstvo.
Predvsem pa da je treba premagati v Jugoslaviji neke »mrtve točke«. Svoječasna demi-sija gospoda Ninčiča da je dokazala, da ima Jugoslavija neke aspiracije, katerim se mora Italija kar najodločneje ustavljati.Storila je to v tedanjem albanskem slčuaju in ravno tako budno pazi na nedotakljivost in neodvisnost Bolgarske, kakor bo tudi vedno cb strani Grške, ako bi šlo za njene pravice glede Soluna. Glavna tečka nesporazuma med Italijo in Jugoslavijo je pač ta, da se v Jugoslaviji ponavljajo nekdanje avstrijske sanje o go-spedstvu do Egejskega morja; in če se v Beogradu lojalno premaga ta mrtva točka, bo po obnovi dobrih odnošajev z Italijo gotovo s ledila formalni korektnosti tudi iskrena prisrčnost. Danes ta mrtva točka še obstoji, kar med drugim dokazuje tudi dejstvo, da se je gospod Marinkovič celo v svojih najnovejših izjavah oprijemal gesla »Balkan balkanskim narodom«, ki pa je v Atenah, v Sofiji in pri Macedoncih naletelo na nezaupanje, češ, da bi, če naj bi pomenilo jugoslovansko nadvla- . do, .predstavljalo zanjko, v katero oni nočejo vtikati glave.
Italija kot prijateljica bi, dasiravno bi vztrajala na balkanskem statusu quo, pome-njala močno eporo Jugoslaviji tudi glede na njene notranje razmere, kjer še neuspehi v zunanji politiki izrabljajo v razkrajalne in razderne namene, tako da je ogrožena celo že vidovdanska ustava. Dobri odnošaji z Italijo da so svoječasno omogočili Pašiču, da je mogel odločne nastopati proti razdiralcem, do-čim pa so slabi uspehi iskanja zaveznikov proti Italiji le okrepili nasprotnike držtvnega edinstva in ravno to dejstvo da mora biti sedanji, beograjski vladi povod, da se orientira napram Rimu.
Tako se pač more upati, da bodo pogaja-^ nja med Beogradom in Rimom obrodila za-*" željeni dobri uspeh. Izključeno je pač, da bi se Italija odrekla čemu, toda Beograd da j mere biti prepričan, da Italija ne stremi po teritorialnem gospodstvu na Balkanu, ker da je neštetokrat dokazala s svojim lojalnim izpolnjevanjem pogodb. Seveda pa beograd-ska vlada ne sme pozabiti dobljene lekcije in bo morala skrbeti za italofilsko vzgojo političnih strank in naroda z enako vztrajnostjo, kakor se je doslej delalo v nasprotnem smislu. *To delo da bo sicer dolgotrajno in bo zahtevalo veliko potrpežljivosti, toda izkušnje dosedanje, krize so pač pokazale, da je nujno potrebno. Dosedanja doba sovražnosti pa je poučila tudi Italijane, tudi tiste, ki so bili bolj naklonjeni Jugoslaviji, da se. ne sme tako hitro verjeti iskrenosti jugoslovanskih namenov, toda če leži edina rešitev, ki jo narekujejo obojestranske koristi, v prijateljstvu, je upanje, da pride do take rešitve, četudi preveč optimistično, pa vendarle pametno.
Pa recite setiaj, ali ni res naravnost gen-ljiva »Piccolova naklonjenost napram nam in naši državi. In verjemite, da bodo »Piceolu kmalu sledili tudi vsi ostali italijanski listi, čim se bo pokazalo, da pogajanja med Beogradom in Rimom potekajo ugodno. Ob vsakem zastanku pa je seveda pričakovati kakega sunka, lahnejšega ali pa tudi močnejšega, kakor se bo pač smatralo za potrebno, da se
stvar pospeši. Včerajšnji Mussolinijev milanski »II .topclo dltalia« je v polemiki z nekim pariškim listom sicer še na svoj običajni nesramni način udaril po naši državi, po »sarajevskem atentatu«, o katerem v Beogradu »niso nič vedeli«, po »tajni vojaški sekti« in izvlekel na dan »parnike polne orožja« ter se ponorčeval, da je sedanje >,zvonenje z zvoncem miru« morda posledica pariškega veterca, ki prinaša sapice prijateljstva napram Italiji«; toda tudi »II i-opolo dTtalia« se bo pomiril in začel ogrevati za te »sapice prijateljstva, da nam bo že jelo presedati, pre-vse dobro, .prav kmalu toliko tega njihovega prilaiel,stva, da nam bo že jelo presedati, preden ga sklenemo ž njimi. Taki so pač in taki pač ostanejo! Revež le tisti, ki jim verjame !
Rdeči križ v Ljubljani.
Včeraj uo poi 10. uri uupuiu.ne se je vršil v vetiivi uvorani Mestnega uuma v Ljuoijani ustanovni oocni zuor Krajevne organizacije riueoe^a Kri/.a za mesto Ljuuijam). Omastili odoor lvdeeega i\ri->.a je namreč vsred preooince postov SiVieini izločiti imikcije Krajevnega od-oora iz svojega aeionroga in ustanoviti ,raui tega poseuen odoor za mesto Ljuo-Ijano.
Oocni zbor je otvoril predsednik oblastnega oduora Kaecega l\riza v Ljubljani ur. Viljem Krcjci.
Glasom pravil, ki določajo, da se za-rtiore osnovati v kakem Kraju, kjer se nanaja vsaj ‘20 rednih članov Rdečega kri^a, krajevni odoor, je bil nato isti za mesto Ljuoijano ustanovljen in je bil izvoljen sleueci odbor:
Mirko Dermelj, strok, učitelj v gluhonemnici; dr. Oton Fettich, odvetnik; Marjanca Graselli, soproga višjega drž. pravuniKa; Minka Kroita, soproga gen. ravnatelja Ljuo. kred. banke; Ivan Mal-naric, učitelj v pok., Ivan Mlejnik, inšpektor Deieg. min. financ; dr. Franta Mis, zdravnik Higij. zavoda; Josip Skalar, -rac. nadsvetnik; dr. Milan Šubic, odvetnik; Josip Turk, podžupan ljubljanski in Josip \Vester, inšpektor prosvete v Ljuoljani. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Josip Kostanjevec, dvor. svetnik, dr. Otmar Krajec, zdravnik in Josip, Mešek, knjigovodja Mestne hranilnice v Ljubljani.
Nato je dr. Krejči pozdravil navzoče predstavnike in zastopnike oblasti in drugih javnih ustanov, tako oblastnega predsednika dr. Natlačena, zastopnika vel. župana dr. Cepudra, zdravstvenega reierenta dr. Mayerja, podžupana Jos. Turka, mag. nadsv. Jančigaja, predsednika ‘ Gasilne zveze Barleta, šei-zdrav-nika Drž. železnice dr. Tičarja, novinarje in gasilce.
Po zaključku občnega zbora so se pričeli izpiti udeležencev samaritanskega tečaja, ki ga je vršil oblastni odbor Rdečega Kriza v zadnjih treh mesecih v Ljubljani. Tega samaritanskega tečaja se je tekom 60 predavalnih ur udeleževalo 60 slušateljev. Udeleženci tečaja so bili .povečini delavci, obrtniki in železničarji, ki so člani prostovoljnega gasilnega društva in pa 12 poklicnih gasilcev. Najstarejši udeleženec šteje 72 let in je tekom tečaja trajno in vestno sodeloval pri vseh teoretičnih predavanjih in praktičnih vajah.
• ^ 'V
Vfaff&r r'-/
t ciljni1'
Neva nemška oddajna postaja v Zeescu pri Konigsumsterhausenu (120 KW). Otvorjena je bila dne 20. decembra minulega leta. Postaja ima dva stolpa, visoka po 210 m. Skupna tonaia znaša 100 ton.
Samaritanski tečaj, ki je pričel z rednimi predavanji dne 2. novembra lan. leta, je vodil z vso spretnostjo in požrtvovalnostjo mestni fizik in predsednik Zdravniške zbornice dr. Mavricij Rus s sodelovanjem dr. Otmarja Krajca. Eno uro je predaval tudi dr. Gosti.
Za včerajšnji izpit se je priglasilo 30 kandidatov, ki so vsi s prav dobrim uspehom rešili svojo nalogo. Izpraševala sta priglašence dr. Rus in dr. Krajec.
Da se je na tromesečnih predavanjih precej obširno predelala tvarina iz prve pomoči v nesrečnih slučajih, anatomije in fiziologije, pričajo sledeča vprašanja, ki jih je izpraševalna komisija izmenično stavila kandidatom:
Prva pomoč v nesrečnih slučajih.
Krvavitve iz pljuč, želodca in nosa; krvavitve iz ran, opekline; poškodbe po blisku in elektriki; strupene rane (kačji pik, steklina, komar); tuje tvarine; tetanus; izvin, izpah, prelom; znaki smrti; transport bolnikov; mrtvoud; omedlevica; božjast; solnčarica; zastrupljenje s kislinami, lugi, lizolom itd.; zastrupljenje z jedili; zadušenje pri jedi; zadu-šenje s plini; utopi jen je in umetno di-% hanje.
Anatomija.
Srce — ožilje (število udarcev, utripanje žile); pljuča — dihanje (število dihov); telesna temperatura; prebav-Ijalni organi; mišičje; živci — možgani in koža.
Kakor rečeno, so se kandidati prav dbro in pohvalno izkazali, kar dokazuje njihovo veliko zanimanje za samaritansko delo in vročo željo, pomagati bližnjemu v nezgodi. Predvsem gre pa zahvala oblastnemu odboru Rdečega Križa in zlasti predavateljema dr. Rusu in dr. Krajcu ter mestni občini ljubljanski, ki je tečaju brezplačno odstopila v uporabo veliko dvorano Mestnega doma.
Fritz Hermann:
Sreča v igri.
Življenje piše samo najboljše povesti, jim kakor rutiniran avtor daje povdarek in moralo in nam ni treba drugega, kakor točno in resnično poročati.
Odkrito priznam, da sem v celem svojem življenju doslej poznal dva človeka, ki sta zadela v loteriji. Nikdar pa nisem srečal nekega, ki bi dobil glavni dobiiek in zdaj niti ne verjamem, da tak človek sploh živi.
Toda kdor pozna Emo v malem mestecu severne Nemčije, o kateri hočem pisati, ji bo gotovo prisodil toliko sreče, da zadene v loteriji. So ljudje, ki jih moraš prištevali tistim, katerim se sreča smehlja.
Ema je vsak dan kupovala svoje potrebščine pri branjevcu, ki je prodajal vse, kar je potrebno za dom. Gospod Hunnnel je bil dober trgovec, ki je daroval otrokom bonbona, in deklam dobre besede, da so še prišle. Nekega dne je gospod Huminel prevzel tudi zastopstvo neke loterije in — neverjetno — kako je razpečal srečke med svojimi odjemalci. Tudi Ema je bila njegova žrtev, dasi jo je težko pridobil.
Gospodična Ema je kupila srečko! In že v par dneh popolnoma pozabila nanjo. Ne zaradi površnosti, ampak kar tako, ker ni verjela. In tedaj je boginjo sreče ugriznilo, ; tla pokaže Emi, da nevera ni zmirom upravi- ! žena.
Debra Ema, ki ni brala časopisov,, ne ob- * jav o izžrebanih srečkah, je dobila 20.CC0 mark.
Gospod Hummel se je'močno prestrašil, ko |
je to ugotovil. In potem je konstatiral, da je od sile slab loterijski zastopnik, če je dobitke prodal, druge pa pridržal. Par hipov ga je mamila zločinska nakana, da bi Emi odtegnil njen delež, potem pa je zmagala njegova poštenost. Sklenil je, izplačati ji le
10.000	mark.
Ema je verjela v svojo srečo šele tedaj, kc. je držala deset bankovcev v svojih,debelih, rdečih rokah, se zahvalila gospodu tiummlu za opomin, naj nikomur ne pravi
o	svojem uspehu in je smehljaje odšla.
Gospod Hummel se je smejal in bil prepričan, da je napravil dobro kupčjio. Dobro dekle ni niti zahtevalo, da se prepriča o pravilnosti zadeve. Potem se je jezil, da ni rekel samo 8000 mark.
Ema se ni omožila. Bog varuj! Odpovedala je službo in odpotovala v bližnje, dobre tri kilometre cdal:eno okrajno mesto. Nakupila je obleke in perila in najnovejših klobukov in seveda žafranastorumen scln-čnik. Potem je povabila vse prijatelje v restavracijo na gostijo. 6000 mark je posodila že prej svojemu ženinu, s tem uspehom da je zvečer izostal, ker je odpotoval v Berlin.
Bržkone ga še danes ni nazaj.
Ema se je neprijetno razkošatila in dasi ni nikomur izdala, odkod ima denar, je vsak vedel, da ni navajena takega življenja. Toda hotelir in plačilni natakar ne vprašata nikdar, odkod polna denarnica; če je le vse plačano.
Pač pa se je nek postaren mož v civilu, ki j je slučajno pil v sosednji sobi svoje pivO, ! pričel zanimati za čudno družbo in veselo gostiteljico,
Jedli so vse, kar- je premogel jedilni list, i
pili najboljše vino in naročili proti jutru še turško kavo.
Tedaj je bil prijazni gospod v civ.i-lu mne-rija, da je njegov čas prišel in postavil je dobro Emo pred vrata.
»Kriminal!«
»Oh, je le rekla Ema, vendar se ni bala, ker je imela čisto vest.
»Povejte mi takoj, odkod imate toliko denarja,«
»To vas nič ne zanima.«
»Ce nočete povedati, vas moram vzeti s seboj."'
Emi so se vlile solze po licih. Bila je že dovolj nesrečna, da ni prišel njen ženin in poleg tega je pred par minutami poravnala račun, ki je bil za njene pojme fantastičen.
»Če vam pravim, gospod Kriminal, da sem poštenim potom prišla do denarja, vam to gotovo zadošča.«
Toda detektivu očividno ni zadoščalo. Zahteval je pojasnila.
•Bila sem koza,« je pravila Ema. »Pustila sem dobro službo, samo zaraditega, ker sem v loteriji zadela 10.000 mark...*
Detektiv se je smehljal. Ta zvijača mu je bila znana.
‘ Saj bom vse (poravnala, gospod Kriminal! Jutri bom že zopet pri delu... Samo pustite prosim ■
:Kje ste vzeli teh 10.000 mark?«
»Če že hočete — pri gospodu Hummlii.
Cujte, gospodična! Vi boste zdaj odšli z menoj, čisto tiho, da ne zbudiva pozornosti. Vprašala bova gospoda Hummla in ...«
Detektiv je upal, da bo na ta način njeno laž popolnoma razkrinkal. Ema. je pritrdila.
»Pbjdite!«
Skcro na cilju je pričela detektiva težiti dolga pot.
»Veste kaj,< je dejal, »izročite mi ostanek ukradenega denarja, pa vas pustim .. .<
»Ne,« je izjavila Ema, »najprej vprašajmo Hummla.«
Ema je pri Hummlovih resclutno pozvonila. Gospod Hummel je vstal in odprl okno.
»Kdo je tu?«
»Policija!« je kričala Ema.
Hummlu so klecnila kolena.
»Pridem takoj!«
In potem je prišel, tresoč se in bled, pred Emo in pred pravico.
»Prosim bedite tako prijazni in povejte temu gospodu natančno, koliko denarja sem zadela v loteriji, gospod Humel. Toda natančno. Policija se zanima za to stvar.«
»Dobro, da ste prišli, gospodična Ema. i Žal sem šele pravkar izvedel, da ste premalo debili. Imate pri meni še 10.000 mark.«
»Ah!, je rekla Ema.
Detektiv je menda smatral, da je stvar v redu, ker je v galopu odkuril okrog bližnjega ogla. Gospod Hummel je pričel sumiti.
»Je bil to res policist?«
»Ne vem. Vsaj trdil je. Če vam je prav, gospod Hummel, pa denar lahko kar s sebe: vzamem.«
Hummel se je penil od jeze, vendar kaj mu je preostajalo.
»Gospodična Ema, vrnite se dopolfliie. Zdaj ponoči je prepozno in zlobnih ljudi je dovolj, ki vas spravijo ob srečo.
»Vi ste res dober človek, gospod Hummel.«
Ema je bila pametno dekle in je počakala do drugega dne na denar In do dahčs-se ji še ni zjasnilo, kakšna sreča jer včasih za človeka, če. pade v roke pravice. .
— Za pomočnika maršala dvora je imenovan pehotni major Branko Pogačnik, doslej na razpoloženju pri vojnem ministrstvu.
— Za avtomobiliste in motocikliste. Dodatno k notici s tem naslovom objavlja veliki župan ljubljanske oblasti, da se je v ljubljanski oblasti ugotovila cena novih evidenčnih tablic za avtonomile na Din 35 za kos. Vsak lastnik avtomobila mora torej takoj s prijavo poslati dotičnemu prvostopnemu ob-lastvu znesek Din 70 za dve tablici, pri tovornih avtomobilih s privesnim vozom pa znesek Din 105 za tri tablice. Prednje tablice pri motociklih bodo na željo zveze mo-'tckluibov v Ljubljani pritrjene nti sprednjem blatniku v smeri podolžne osi motornega kolesa. Ker pa morajo biti vsled tega evidenčni znaki na obeh straneh tablice, a je obojestranski natis znakov na enojnati tablici radi reliefne izdelave nemogoč, so potrebne za prednjo stran dvojnate tablice. Za vsako moTorno kolo je torej treba plačati skujŠii Din 70 in sicer Din 44.66 za prednjo dvdjnato tablico in Din 23.33 za zadnjo enojno tablico. V označenih cenah so všteti tudi upravni stroški. Lastniki motornih vozil se ponovno opozarjajo, da prijavijo svoja motorna vozila vsaj do konca t. m.
— Razpis natečaja za oficirje. Vojno ministrstvo razpisu e natečaj za sodne poročnike in adminstrativno.- sodne podporočnike. Prošnje je vložiti najkasneje do dne 31. t. m.
— »Uradni list« št. 5 od dne 14. t. m. objavlja pravilnik o pomožnem osobju državnih prometnih naprav v resortu prometnega ministrstva.
— V babiško šolo v Zagrebu se sprejme letos 50 učenk in sicer 25 ob državnih, 25 pa ob lastnih ali pa samoupravnih stroških. Tečaj tra;a 18 mesecev. Prijave je poslati upravi babiške šole v Zagrebu in sicer najkasneje do dne 1. marca.
— I* sodne službe. Premeščena sta kan-clist Julko Marčič od višjega deželnega sodišča k deželnemu sodišču v Ljubljani, slu-žitelj Friderik Zupanc pa od upravnega sodišča v Celju k okrajnemu sodišču v Gornji Radgoni.
— Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo je vpisan zobozdravnik v Ptuju med. univ. dr. Josip Schosteritsch, iz imenika pa so črtani zdravnik v Topoljščici dr. Valentin Varl, zasebni zdravnik v Mariboru dr. Karl Thalmann in upravnik začasne vojaške bolnice v Mariboru dr. Dragoljub Melentijevič.
— Razpisane zdravniške službe. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani mesto zdravnika uradnika specialista za zobno zdravništvo. Prošnje je vložiti do dne 14. februarja. Ljubljanski oblastni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Loko pri Zidanem mostu. Prošnje je vložiti do dne 25. februarja.
— Gospa Antonija Bučar v Kostanjevici je obhajala 10. t. m., duševno čila in telesno čvrsta, svojo S5-letnico tiho in v najožjem rodbinske krogu.
— Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, WoIfova ulica 12 so darovali:	Uradništvo hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic v pcčaščenje spomina pokoj. Mikuža Din 1000, društvo zemljeknjižnih uradnikov v po-čaščenje spomina pokojn. g. dr. J. Babnika Din 200, g. Poženel Ivan mesto venca pokojnemu g. Mikužu Din 200, družina Adamičeva, Novomesto mesto venca na krsto pokojne gospe Mari Severjeve Din 50, v počastitev spomina pokojnega dr. Demelra Bleiweisa, g. dr. G. Piccoli Din 200, TT. D. pristojbina za odpadli inserat Din 35, g. D. Din 42, Lackner Alfonz, Črnomelj Din 50, Kapetan Franc Pirnat, Cetinje Din 50. Vsem plemenitim darovalcem najiskrenejša hvala. Odbor.
— Soboslikarski tečaj. Urad za pospeševanje obrti kraljevine SHS otvori enomesečni tečaj za sobne slikarje v ljubljanski oblasti. Ta pouk bo celodnevni ter se bo vršil v področju umetniške šole »Probuda«, ki nudi za ta tečaj bogat in popoln tozadevni učni program. Tečaj se prične v pondeljek 23. januarja ob 8. uri v poslopju Tehniške srednje šole v Ljubljani I. nadstropje soba 5t.
18.	V ta tečaj se sprejemajo samo mojstri in pomočniki soboslikarske stroke, ki se morajo priglasiti do petka 20. t. m. pri uradu za pospeševanje obrti (Krekov trg 10. I.). S tem tečajem izpopolnjuje umetniška šola »Probuda« svoj program in nudi prvič našim soboslikarskim mojstrom in pomočnikom, da se doma izpopolnijo v vsem kar zahteva njihova obrt. Moderna ornamentika na temelju domačih narodnih motivov naj jim služi kot podlaga za bodoče delo, da z domačimi oblikami nadomestijo tuje oblike, ki se tako zelo širijo po naših krajih. Mi imamo v domačih narodnih oblikah bogat neizčrpen zaklad, *ki ga je treba le z resnim in smoternim delom dvigniti ter mu dati ono mesto, ki ga po vsej pravici zasluži. — Vodstvo umetniške šole »Pro-buda«.
— Nazarenci bodo pristali na prisego zvestobe kralju in domovini. Ministrstvo za vere je prejelo obvestilo, da se je pojavila v verski sekti nazarencev struja, ki se zavzema za prisego zvestobe kralju in domovini. Nova struja ima v sekti že večino. Po podatkih ministrstva ver je v naši državi vsega skupaj okoli 5000 nazarencey. Naseljeni so večinoma v Vojvodini. Čudno je, da so po večini Srbi. Ker so imeli, kot znano, nazarenci doslej neprestano konflikte z vojaškimi in civilnimi oblastmi, je izvala vest v vladnih kakor tudi v vojaških krogih prijeten vtis.
— Švedska kraljica težko obolela. Kot poročajo iz Rima, se je bolezen švedske kraljice znatno poslabšala.
— Tudi na Bavarskem reducirajo uradnike. Iz Berlina poročaio: Bavarska vlada pripravlja zakon o reformi uprave. Zako predvideva 14 milijonov mark prihrankov in občutno redukcijo uradni^tva.
3 vesti.
—	Demonstracije zoper jazz-opero ua Dunaju. Narodni socijalisti na Dunaju -so priredili te dni na Dunaju zoper uprizoritev jazz-opere »Jonny spielt aufc, ki je trenutno na repertoarju državne opere demonstracijo. Zahtevali so, da se opera z repertoarja odstrani, ker jazz ne spada v opero in ga ni smatrati za glasbo.
Memoari rablja. Pravkar so izšli v Nemčiji spomini zadnjega pruskega rablja Lorenca Scumitza. Schmitz, ki je izvršil medtem samomor, opisuje o svojih spominih 123 usmrčenj. Med drugim trdi, da so ga nadlegovale skoraj ob priliki vsake usmrtitve številne osebe iz višjih krogov s prošnjami, da bi jim omegočil prisostvovanje eksekuciji. Schmiiz piše: »Seveda tem prošnjam nisem mogel ustreči, ker zato nisem bil kompetenten. Prav posebno so me nadlegovale dame. Dobival sem pisma od barones, grofic in soprog visokih dostojanstvenikov, ki svojih sadističnih nagnenj niso znale prikrivati. Dočim so kazali moški, ki so bili prisiljeni prisostvovati eksekucijam, strah in grozo, so manifestirale žeifske največjo radovednost in senzacije željnost. Neka dama iz berlinske družbe je prišla k meni na stanovanje. Hotela je videti & tout prix rablja. Ko sem se ji predstavil, me je z očmi kar požirala. Pozvala me je, da naj ji potek eksekucij opišem natančno, z vsemi podrobnostmi. Ko sem ji povedal, da je izključeno, da bi dobila do- , voljenje prisostvovati usmrčenju, je padla pred menoj na kolena ter me jela rotiti na žive in mrtve, da naj ji omogočim prisostvovanje pri usmrčenju, ki se je imelo izvršiti v par dneh. Le s težavo sem jo spravil iz stanovanja. Par dni pozneje se mprejel od nje pismo, v katerem se mi zahvaljuje ter me roti znova, da naj ji preskrbim vstopnico, češ da se je pripetilo v Avstriji ponovno, da so prisostvovale ženske eksekucijam preoblečene v moške... Neka druga dama me je prosila, da naj ji pokažem rabljevo sekiro. Mesto, da bi bil dami ustregel, sem jo spremil do vrat...« Te in slične stvari pripoveduje rabelj. Listi pripominjajo', da se njegove navedbe ne dajo več kontrolirati und >,dass ein wenig Skeptizismuus angezeigt sein diirfte«, mi pa pravimo: »Es diirfte stimmen«...
— Po atentatu na referenta Preliča v Skop-Iju. Preiskava je ugotovila, da je prišla Mara Buljeva, ki je streljala na pravnega referenta jpreliča pred desetimi meseci iz Ruščuka na Bolgarskem v Skoplje. Mara Buljeva je bila soproga bolgarskega poročnika. Pred svojim prihodom v Skoplje je obiskala svoje sorodnike v Tetovu, katerim je dejala, da je zapustilo Bolgarijo, ker se je sprla s svojim soprogom. V Skoplju je obiskovala mesec dni tečaj za pletenje. Nato je delala po privatnih hišah kot šivilja. Zahajala je {»gosto tudi v srbske družbe. Nikomur se ni niti sanjalo, kaj namerava. Dasi ni bila posebno lepa, je bila vsled svojega priznega obnašanja splošno priljubljena. Vzbujala je utis dobro vzgojene dame in našla je številne oboževalce. O političnih vprašanjih ni nikdar govorila. Trdila je, da za politiko nima interesa in da ne razume o takih stvareh ničesar. Osebe, ki so z njo občevale, niso vedele prav ničesar važnega izpovedati. Hišna preiskava in preiskava atentatorične korespondence je imela negativen uspeh. Iz vsega tega sledi, da bo težko ugotoviti, če je imela komplice. — Preličevo stanje je še vedno kritično. Projektil je močno lediral hrbtenico. Če je poškodovan tudi hrbtni mozek, zdravniki doslej še niso mogli ugotoviti. Pacienta bedo operirali.
— Nezgoda jugoslovenskega rokoborca Matijeviča. Znani jugoslovenski rokoborec in atlet Marijan Matijevič, ki je svojecasno nastopil tudi v Ljubljani, je ponesrečil pri neki produkciji v Subotici. S 75 litri vode napolnjen sod v celotni teži 100 kg, ki ga je hotel atlet na hrbtu ležeč vzdigniti z nogo, mu je padel z noge in se zavalil proti obrazu,pri čemur je bil Matijevič ranjen. Rane so sicer lahke, vendar pa je moral atlet produkcijo prekiniti.
— Mrtvecu ukradli zlato zobovje iz ust. Kot poroča Vossische Zeitung« iz Berlina, je bilo aretiranih petero uslužbencev krematorija Wilmmersdorf, ker so osumljeni, da so ukradli nekemu mrtvecu dragoceno zlato zobovje iz ust. Obdolženci doslej taje, vendar pa so se zapletli v protislovja.
— Velika železniška nesreča v Dunajskem novem mestu. Te dni se je pripetila v Dunajskem novem mestu železniška nesreča, ki bi bila lahko postala ena največjih železniških katastrof. Osebni vlak št. 604, ki prihaja iz Zagreba in Graza je zavozil v neko ranžirno lokomotivo, ki jo je službujoči uradnik vsled goste megle prezrl. Karambolaža je bila tako močna, da so se vagoni osebnega vlaka odtrgali. To je bila pa sreča, zakaj sunek je bil tako močan, da sta bili obe lokomotivi popolnoma razbiti. 56 oseb je bilo deloma težko, deloma lahko poškodovanih. Ponesrečenci so večinoma Avstrijci in Nemci. Tudi par Italijanov se nahaja med njimi.
— G. Young, ki je prvf preplaval Catali-na-kanal ob kalifornski obali in je najresnejši nasprotnik slavnega nemškega plava-ča Ernesta Vierkotterja, se je popolnoma umaknil iz športnega življenja in se udejstvuje v trgovskem poklicu. Kakor se vidi. je s plavanjem zadosti^ zaslužil in svoj denar dobičkanosno naložil.
—Umor in samomor radi — 5 dolarjev. — Kot smo poročali, so našli pred par dnevi na cesti med Ljubinjem in Trebinjem v Bosni kmeta Mata Nedana zaklanega in oropanega. Preiskava je ugotovila, da je prejel Nedan kritičnega dne na pošti v Zavrli pismo, v katerem se je nahajalo pet dolarjev, nakar se je vrnil v družbi kmeta Boška Čuka proti domu. Orožniki so takoj sumili, da je umoril in oropal Nedana Čuk. Čuk je sprva trdovratno tajil. Ko pa so našli pri hišni preiskavi v njegovi hiši krvav nož in umorjenčevo suknjo, je moral priznati, nakar je bil aretiran/Da se
je izognil kazni, se je morilec predvčerajšnjim obesil.
— Namestnik v zaporu. Neki Buc v Roze-szo\vu na Poljskem je bil obsojen nedavno . v Lcdzu radi tatvine na tri mesece zapora. Najel je za 50 dolarjev nekega mladega človeka, ki je šel mesto njega sedet. Nadzorovalni uradnik, ki je Buca poznal, se je dal s 100 dolarji podkupiti. Ker je pa Buc, veseleč se svoje prostosti po Lodzu pridno in brezskrbno krokal, so ga policijskih stražniki spoznali in aretirali. Sedaj sede v luknji vsi trije: Buc, njegov namestnik in nadzorovalni uradnik lodzskega okrajnega sodišča.
— Umobomi, ki je hotel, da ga pribijejo na križ. V neki cerkvi v Wandsbecku se je odigral te dni nenavaden dogodek. Neki možakar je objel v napadu verske blaznosti v cerkvi stoječi križ ter jel kričati, da naj ga pribijejo na križ. Dva policijska stražnika sta umobolnega le s težavo odtrgala od križa in vlekla iz cerkve. Križ se je prevrnil in po; škodoval.
■ Mi podpisani zdravniki za duševne bolezni ... V Berlinu je objavilo 83 zdravnikov za duševne bolezni sledečo izjavo: »V trenut-nem obžalovanja vrednem boju političnih strank za nemško šole in mladino se skuša omajati v neopravičljivi bedastoči tudi trdnjava krščanstva. Mi podpisani zdravniki za duševne in živčne bolezni, ki imamo priliko opazovati pri zdravljenju bolestnin duševnih pojavov dan na dan najgloblje duševno gorje, mi nujno in resno svarimo pred tem, da bi se skusalo vero v srcih naše mladine zatreti, kajti vera je baš v viharjih današnjih časov najmočnejša opora. Religija je še vedno — in ostane vedno — filozofjia, psihologija, etika, socializem...«
Ljubljana.
— Zahvala. Mestni magistrat izreka zahvalo g. ph. Mr. R. Sušniku za podarjeni znesek Din 500 za mestne reveže v poča-ščenje spomina blagopokojnih: gospe Marije Grassellijeve in gospoda dr. Demetra Blei-weis - Trsteniškega.
1— Lastniki psov. Ponovno nujno opozarjamo vse lastnike in rejnike psov v Ljubljani z začetnicami rodoinskia imen M, N, O, f in R, da morajo dne 14., 16., 17., 18, in 19. januarja 1928, in sicer od 8. do 12. ure dopoldne, prijaviti svoje pse mestnemu magistratu (Mestni trg št. 2. II. nadstropje, vrata št. 41.); obenem morajo plačati takso za leto 1928 v znesku Din 100 za psa. Tozadevni razglas magistrata je nabit po mestu.
— Preuavanja iz vrtnarstva. Cenjeno občinstvo se obvešča, da se bodo vršila vrtnarska predavanja vsak torek, pričenši s 17. januarjem t. 1. v prostorih meščanske de- 1 kliške šole pri sv. Jakobu v Ljubljani, in sicer zveečr točno ob dvajseti uri. predavanja priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki je tudi letos naprosila gg. predavatelje, ki bodo o stroki zelo zanimivo predavali. Natančen načrt predavanj je objavljen v 1. številki »Sadjarja in vrt- , narja« letošnjega leta.
1— Prvo društvo hišnih posestnikov v ] Ljubljani priredi v petek, dne 20. t. m. ob
7.	uri v veiiki dvorani hotela Union izredni občni zbor, na katerem se bode protestiralo proti členu 69 fin. zak., ki hoče ljubljanske pesetnike v lastnini popolnoma omejiti ter se bode razpravljalo o novi davčni reformi. Odbor vabi, da se tega vele-važnega zoorovanja udeleže vsi posestniki in je vstop dovoljen samo proti izkaznici.
1— Družba sv. Cirila in Metoda ima še v zalogi koledar za 1. 1928, katerega priporoča vsem, ki ga še nimajo. Stane Din 15. šolska upraviteljstva pa prosi, da razširjajo in razpečavajo med mladino koledarček kraljevič Marko«, ki stane le 6 Din.
1— Ples Jadranske Straže v slovanskih narodnih nošah je bil lansko leto najlepša prireditev v Ljubljani. Tudi letos se vrši tak ples in sicer 28. januarja v unionski dvorani. Po pirpravah sodeč bo ta ples prekosil zopet vse druge.
1— Dne 1. februarja t. 1. ob 8. uri se vrši kakor običajno vsako drugo leto v veliki dvorani in stranskih prostorih hotela Union splošno priljubljen planinski ples. V paviljonih bo skrbljeno za razna okrepčila, točila se bodo vsakovrstna izborna vina; muzika Dravske divizije pa bo skrbela, da pridejo tudi plesalci na svoj račun. Obleka promenadna oziroma planinska. Predprodaja vstopnic v društveni pisarni od 8.—12. in 14. — do 18. ure, Šelenburgova ulica 7.-II.
1— Premijcra jugoslovanske operete. V sredo, dne 18. t. m. se vrši v ljubljanski operi premijera nove operete, katero je napisal zagrebški skladtelj Žiga Hirski, libreto pa je napisala Zagrebčanka ga Blanka Chu-doba. Dejanje se vrši deloma v Mehiki pri Ne\vyorku deloma pa v Parizu. Veliko vlogo igra tu aeroplan, ki popelje glavno junakinjo v Pariz k njenemu zaročencu. Natančno vsebino dela, ki je prepleteno z zdravim humorjem in z doživljaji, ki so otroci sedanjega modernega časa priobčimo prihodnjič. Glasba je lahka, zelo melodijozna, polna pri-kupljivih refrenov in efektnih modernih plesov. Opereto, ki se sploh prvič izvaja je naštudiral kapelnik g. Štritof, vprizoril pa režiser g. Povhe. Premijera se vrši na premierski abonma.
Maribor.
m— Ljudska univerza v Mariboru. V pon-deljek 23. ob 8. uri zvečer je predavanje
o	Gandhiju o velikem indijskem duševnem in političnem voditelju, ki je pokazal v svoji borbi proti Angliji pravo nadčloveško moč. A njegova dejanja pomenijo celemu svetu pravo razodetje. Predava g. J. Kukovec. \ petek 20. I. je večer naših gozdovnikov. — 23. I. proslava 50-letnice O. Župančiča skupno z Narodnim gledališčem. — 26. L gospa Scheibenhof iz Gradca o pravilnem obnašanju v moderni družbi. — V Studencih (deška šola) ob pol. 8. v torek 17. januarja nadaljuje g. prof. Majcen velezanimivo predavanje o zgodovini Maribora in okolice.
m— Društvo stanovanjskih najemnikov za
Maribor in bližnjo kolico ima svoj občni zbor v nedeljo dne 29. t. m. ob pol 10. uri predpoldne v dvorani Zadružne Gospodarske banke (Aleksandrova cesta 6). Na dnevnem redu so poročila odbornikov, volitev novega odbora in slučajnosti. Dostop imajo samo člani, ki so plačali že vso članarino za leto 1927. Pri tej priliki prosi odbor svoje člane, v da redno plačujejo malenkostno članarino (12 Din letno), ker bi'moralo'društvo ob nezadostnih dohodkih opustiti ali znatno omejiti svoje delovanje in prepustiti najemnike svoji usodi.
m— III. veliki jugoslovenski ples priredi Jugoslcvenska Matica v Mariboru v soboto, dne 11. februarja v Gotzovi dvorani. Občinstvo se opozarja, da bo na plesu revija narodnih noš, radi česar se vabi zlasti narodno ženstvo, da se odzove povabilu v čim večjem številu v narodnih nošah. Kakor lansko in predlansko leto se pričakuje tudi letos velik odziv iz vseh slojev naroda tako iz mesia, kakor iz okolice. Ob tej priliki izide tudi letos »Mariborski klopotec« in sicer to pot v šaljivejši obliki, kakor lani. Čisti dobiček prireditve gre v narodno-obrambne svrhe.
Celje.
c— S kakšnimi državnimi problemi se ukvarjajo v naših ministrstvih? V naši državi je vse obdavčeno tja do beračeve malhe — seveda tudi vehikli, če so uporabljivi. Bilo pa je nekoč, da so fin. stražniki iztaknili voz, neuporabljiv, ker so bile vzmeti polomljene. Kljub očividni neuporabljivosti se ogledniki le niso mogli ujediniti o končni sodbi in so voz fotografirali, sliko poslali v ministrstvo, ki je baje odločilo, da je voz uporabljiv. Če se to povsod prakticira bo v ministrstvu kmalu lepa serija polomij.
—	Razstava. Baje bo okoli 20. januarja razstavil v Celju svoja dela znani zagrebški slikar Slavko Tomazlin.
c— Na državni realni gimnaziji v Celju je kot profesor za moderne jezike nastavljena Jcsipina Tominškova.
c-r Jazz-band! — Na splošno željo je »Celjsko Godbeno društvo« vpostavilo svoj jazz-band, ki je v poljubni zasedbi od 6 mož naprej na razpolago.
c— Nov kamenolom. 10. t. m. si je komisija ogledala prostor pod Starim gradom, kjer bodo v kratkem pričeli lomiti kamenje. Ta kamen bodo potrebovali pri regulaciji Hudinje.
c— Savinjska podružnica Slov. plan. društva v Celju, koje delokrog obsega sreza Celje in Gornjigrad, deluje kot občekoristno, nepolitčno društvo za povzdig turistike in tujskega prometa, ki je velik vir naših krajev, zlasti pa njih središča mesta Celja. Letos namerava zgraditi iz Robanovega kota na Korošico pod Ojstrico dve uri dolgo pot, ki bo najlepša v Savinjskih Alpah, in pričati z zgradbo enonadstropne planinske koče na Korošici (1810 m). V drugih krajih tekmujejo premožni sloji, društva itd. z večjimi prispevki, dobro se zavedajoč pomena in blagostanja, ki priLaja iz tujskega prometa. Odbor presi javnost, da mu priskoči s prispevki na pomoč, da zamore uresničiti svoj načrt.
c— Mestno gledališče. Pripravlja se V. Sar-doua »RazporoRa« (»Cyprienne«), veseloigra v treh dejanjih. Režira g. Bratina, premijera okrog 20. t. m.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
16. jan. ponedeljek: Divja raca. Red A.
17. jan., torek: Igra v gradu. Gostuje ljubljanski Št. Jakobski oder. Znižane cene.
18. sreda, zaprto (generalka).
19. jan. četrtek: Kandida. Premijera. Premierski abonma.
Opera.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
16. jan. pondeljek, zaprto.
17. jan. torek, zaprto (generalka).
18. sreda: Zmagovalka oceana, opereta. Premijera. Premierski abonma.
19. jan. četrtek: »Miloševa ženitev-?. Red C.
PRISPEVAJTE V FOND ZA AKADEMIJO ZNANOSTI IN UMETNOSTI IN ZA NARODNO GALERIJO V LJUBLJANI.
Sedaj si pa enkrat za vselej zapomni Jašo: nikari ne misli, da si drugi Mussolini, če si bil teden dni v Italiji.
.«**»«*!*■ wiStixv a-sAtS,
»Narodni val" proti hrv. gospodarskim krogom.
Kakor smo že poročali, so priredili hrvatski gospodarski krogi v petek zelo uspel protestni shod proti davčni preobremenitvi. Ker se proti tej preobremenitvi tudi silno bori seljačka demokracija, bi človek pričakoval, da bo ta za protestni shod gospodarskih krogov navdušena. Ali ni tako, ker so zagrešili gospodarski krogi to »predrznost«, da niso hoteli biti samo štafaža političnim strankam. Zato so tudi priredili shod teden dni preje, kakor je bilo določeno, ker je hotela seljačka demokracija izrabiti njih shod v svoje strankarske svrhe.
Zato pa je tudi Radičev »Narodni Val« čisto iz sebe in poročilo o shodu gospodarskih krogov je objavil s tem dič-nim naslovom in podnaslovom:
»Gosposki gospodarstveniki proti davčni pljački, proti seljaštvu in proti samoupravam. — Gosposka privreda , ostaja na stranski poti. — Državi milijardo, samoupravi milijon, in to je isto .. Neresen govor Milana Rosenberga (predsednik sveta banatskih obrtnikov, op. ured.). — Žalosten govor rektorja Millerja. — Mizerna izjava ferialca Tabač-uika. — Delavec Jurkovič gosposki Pon-cij Pilat. — Komična izjava Griinvvalda.
—	Dolga resolucija protikmečka in protinarodna.«
Jeza »Narodnega Vala«, je torej popolna in lep dokaz, na kako slabih nogah sloni seljačka demokracija, da jo spravi celo protestni shod proti davkom čisto iz ravnotežja. Lepa demokracija pa tudi to, ki je divja, ker nočejo biti drugi njej za štafažo!
Beležke.
KAKO JE TO?
Na včerajšnjem shodu v Kazini je rekel imunni poslanec g. dr. Kramer med drugim: »Kmečko - demokratska koalicija ima danes prečansko obeležje (podčrtano v lističu, op. ured.), toda to ni njena krivda... Mi nismo prečanska fronta!«
To je tako, kakor če bi kdo rekel:	,
»Jaz imam sicer danes obeležje kavalirja, j ampak tc ni moja krivda: Jaz nisem kavalir!«
»ZA ZA PA DNO DEMOKRACIJO.«
Na sobotnem shodu je neveliki ideolog SDS, dr. Kramer dejal, da je navdušen za zapadno demokracijo. Morda je mislil gospod . doktor, da je povedal nekaj posebno ori- j
ginalnega.
Pa se je zelo zmotil; zakaj v času, ko je SDS, v čegar načelstvu je bil tedaj tudi dr. Kramer, strumno preganjala vse, ki niso bili za metode PP.-režTfna, v tem času je »Narodni Dnevnik« opetovano pisal in nastopil za zapadno demokracijo.
Pa ne, da bi sedaj SDS iz »Narodnega Dnevnika« pobirala snov za svoj program!
Kratke vestL
Pašičevci so pričeli izdajati nov radikal-ski tednik »Oslobodjenje«, čegar urednik je poslanec Ljuba Popovič. Uredništvo lista je
v hotelu »Pariz«, kjer se nahaja tudi glavni odbor radikalne stranke.
Sovjeti povečujejo svojo propagando. V
Rigo so poslali sovjeti 3 milijone zlatih rubljev za propagando v tujini.
Nemški vojni minister dr. Gessler je de-misioniral. Kot njegov naslednik se imenuje dr. Luther,, ki najboljše pozna afero'filmskega društva »Phobus«, ki je prejemalo velike subvencije cd vojnega ministrstva.
Panameriški kongres se je včeraj začel na Havani. Zastopane so na kongresu vse ameriške države. Združene države Sev. Amerike zastopa sam predsednik Coolidge. Predlog kubanske vlade, da bi Zveza narodov odposlala na kongres svojega opazovalca, je kubanska vlada odklonila.
Novi francoski poslanik Beaumarchais je v soboto dospel v Rim.
Afera s tihotapstvom italijanskega orožja na Madjarsko pride pred Svet Zveze narodov.
Scotus Viator, znani angleški poznavalec Slovaške, je izjavil, da je vsaka sprememba mirovnih dogovorov nemogoča. Manjšinsko vprašanje je mednarodno vprašanje, ki ga je .mogoče rešiti samo pred gotovim forumom.
Brezposelnost je v Nemčiji od 15. do 31. decembra narasla za 46.3 odstotkov, odnosno od 709.000 brezposelnih na 1,057.000.
Šef nemške mornariške postaje v Vzhodnem morju je prepovedal vsem ženam mornarjev, da bi imele kratke laSe. Viljem bi dejal: »Hoher gehfs nimmerk
CAPABLANCA POZVAL ALJEHINA NA REV.ANŠ-TEKMO.
Berlin, 16. januarja. Po vesteh iz Ne\v-yorka je pozval Capablanca dr. Aljehina na match za svetovno prvenstvo, in sicer v decembru 1928 v Newyorku. New-yorški šahovski klub se je izjavil za pripravljenega, da položi kavcijo 10 tisoč dolarjev.
Šport.
DUNAJ — PARIZ 3:0. .
Pariz, 16. januarja. Tekma Dunaj — Pariz, ki ji je prisostvovalo 24 tisoč ljudi, se je končala z rezultatom 3 : 0.
ŠPORTNE VESTI.
Beograd, 16. januarja. Včerajšnja tekma reprezentance Beograda proti SK Jugoslaviji se je končala v korist beograjskega teania z rezultatom 3 -: O.
Zagreb, 16. januarja. Včeraj so se vršile tele tekme: Concordia : Sparta 8 : 0, Croafia : mesarji 6 : 1, Gradjanski : Slaven 3 : 0, Derby : Maksinnr 1:1, Ilašk : Sava 6 : 1, Železničarji : Ferra-ria 9 : 2, Victoria : Pekarji 7 : 3.
Dr. Peltzer bi rad startal v Ameriki: zato je poslal zadevno prošnjo na nemško športno oblast. Peltzer izvaja, da bi bilo za nemštvo velikanskega pomena, če bi mogel pri hal-skih prireditvah vsaj trikrat ali štirikrat startati. Če se mu dovoli ostati v Ameriki, opusti nameravano potovanje v Avstralijo, če se mu ne dovoli start, sploh ne more garantirati za kake uspehe pri olimpijskih igrah!
V	Ameriki grade velikanske dvorane, ki bo-(io do januarja gotove in ki so namenjene za zimski trenig športnikov, ki gredo v Amsterdam.
Pri smuškem skakanju, ki se je vršilo v
S.	Moricu o božiču, so bili doseženi prav lepi i uspehi. Najboljši vtis je napravil Švicar Tro- I
jani, ki je na vzoren način dosegel na olimpijski skakalnici daljave 61, 57 in 62 m in z neto 18.305 zasedel prvo mesto. Drugi je bil Norvežan Verre z noto 15.860, ki je stal na 61 in 63 m, pri skoku na 64 m pa padel. Olimpijska skakalnica je vsled večkratnih prezidov požrla velike vsote. Skupno s tribunami velja 230.000 frankov.
Nov težkoatletski rekord je postavil prvak težke teže Skobla s tem, da je 104 kg obo-jeročno tezno dvignil.
Pri olimpijskih plavalnih tekmah bo brez-dvomno štafeta 4 X 200, za katero se bo vršil najostrejši boj. Iz Amerike in Avstralije prihajajo vesti o izbornih časih, ki so jih dosegla olimpijska moštva. Amerika je postavila štafeto, ki je skoraj nepremagljiva. Sestoji iz Johnny Weissmullerja, najhitrejšem plavaču prostega stila na svetu, Kojaca, VV. Laufferja, svetovnega rekorderja v hrbtnem plavanju in H. Glancyja. Po poročilih iz Newyorka je preplavala ta štafeta 4 X 225 yardov (804 m) v 9:20,2, kar je poprečno 2:20 za moža: Ne dosti slabša je avstralska štafeta, ki je s svojo postavo: Boy Charlton, IIenry, R. Gree 'in E. Jones preplavala 800 metrov v 9:30. Za primer pripomnimo, da je Amerika v Parizu 4 X 200 m štafeto preplavala v 9:53,4, pred Avstralijo (10:02,2) in da si je Nemčija letos priborila evropsko prvenstvo v tej disciplini z 9:49,6.
S potovanja okoli sveta sta se vrnihi angleška motociklista Mallins in OlLiver ,ki sta se podala dne 27. novembra 1926 na pot iz Londona na motociketah tvrdke Temple s priklopnim-vozom. Vrnila sta se dne 7. decembra 1927. Obiskala sta štiri dele sveta in. prevozila 24 dežela in dovršila 441.600 km dolgo pot.
Nov svetovni rekord. Pri izbirnih tekmah za amsterdamsko olimpijado je potegnil Estonec Arnold Luhaar z levico 90 kg in ustvaril nov svetovni (amaterski) rekord. Prejšnjega je imel Švicar Iliinenberger s 87'5 kg. Luhaar, ki pride na olimpijado v Amsterdam, je dosegel v olimpijskem troboju 350 kg (95 kg tezno obojeročno, 115 kg poteg in 140 kg sunek), ter v olimpijskem petoboju 542 kg. Ima torej največ izgledov, da odnese prvo nagrado v težkoatletski konkurenci v Amsterdamu.
Originalen banket. Madison Garden klub, znali kot klub šeststo milijonarjev, naznanja, da priredi v tekočem mesecu banket, ki se ga bodo udeležili vsi prvaki raznih športnih panog. Pozivu so se že odzvali: »Big Bill Tilden, teniški prvak, Johnny Weissmuller, svetovni prvak v plavanju, Dev. Milbrun, prvak v poloigri, svetovni boksarski prvak G. Tumiey in baselball-kralj Babe Ruth. Pričakuje se, da se bo banketa udeležilo do 500 športnikovi — Prireditvenemu odboru sta predsedovala »kralj jekla*- Ch. Schvvab in newyorški župan James Walker.
Moto - polo, nova igra z motociklih Poleg nogometa z motociklji se je pojavila nova igra z žogo, ki je kombinirana z motorspor-tom. Gre za »motcciklizacijo« ipolo-igre, ki se v svoji klasični formi igra od jezdecev in ki rte vetja samo radi velikih stroškov kot aristokratska igra. — Mesto konj se uporabljajo motocikli in sicer s priklopnim vozom, ker, naravno vozač ne more biti žoge, ampak preskrbi to igrač v priklopnem vozu. Posebno priljubljena je ta igra na ledu, ki stavi tako na vozača kakor tudi na igrača velike zahteve in privabi redno mnogo občinstva.
Ne nadleguj sodnika. Angleški ligaklub lludersfield objavlja v svojem ofioijelnem programu, sledeči opomin na publiko: »Ne nadleguj sodnika! On gleda obe stranki v igri. Fanatiki pa, ki gledajo samo svpje moštvo, naj se obrnejo na kakega optika, ki' jim bo za njih slepoto za barve konstruiral primerna očala.« Ta opomin bi bil na mestu tudi pri nas, še bolj pa pri Hrvatih, toda je veliko vprašanje,'če bi kaj zalegel.
5' Kingfdovvnu je zametel sneg avtomobil. Na naši sliki vidimo, kako hočejo avtomobil izvleči in rešiti.
Književnost.
MARIŠA.
Drama v petih dejanjih. Spisala Al. in V. Mrštik. Poslovenil Fran Albrecht. V Ljubljani 1928. Založila Tiskovna zadruga. Zbirka »Oder«. 18. zv. 92 str. Cena Din 18.
Kot 18. zvezek svoje zbirke »Oder« je Tiskovna zadruga izdala za Novo leto dramo znanih čeških pisateljev-bratov Al. in V. Mrštika »Marišo«. V tej pretresljivi igri, ki se š edanes igra po vsem Češkem od Narodnega gledališča v Pragi pa do zadnjega odra na deželi, sta znamenita dramatika postavila na oder mlado, zdravo, življenja polno moravsko dekle, ki se s strastno vztrajnostjo bori za pravico svojega srca, dokler končno tragično ne zaide v zločin. Dejanje v igri se vrši v moravski vasi, vaško življenje je naslikano z bujnimi, sočnimi in resničnimi barvami, kmečki značaji so orisani življenjsko, istinito in neliterarno, pestri prizori so plastični in markantni, notranja zgradba igre vzorna, tako da je to delo ena najmočnejših, pristno ljudskih iger. Prevajalec je precej obširni okvir igre deloma skrčil in naznačil dejanje tudi za manjše odre. Vsem naši m podeželskim gledališčem to dramo najtopleje priporočamo. Igra pa je tudi zanimiva za čtivo.
Ne poznam bolj nesrečne rodbine kot je ta: Najstarejši sin je v blaznici, drugi je kubist, tretji se pa pravkar iz ljubezni ženi...
To in ono. J j
DVE GROZOTNI EKSEKUCIJI.
Ruth Snyderjeva in njen komplic Judd Grey na električnem stolu.
, Te dni sta bila Ruth Snyderjeva in njen ljubimec Judd Grey v Newyorku končno usmrčena.
Ruth Snyderjeva je sedla na električni stot ob 11.7 zvečer. Smrt je nastopila ob
11.14.
Modno pismo.
1.	Divua obleka iz lahkega muslena ali iz rožnatega tila, okrašena s srebrnimi čipkami.
2.	Obleka iz svetlozelene lame, •' obšita z svetljavf'velik efekt, zlato in srebrno nitjo. Pas je iz črnega mu- ,	4. Ta toaleta se napravi ..lahko iz črnega
slena, pravtako volani.	1	ali belega satena ali pa krepsatena, pri Če-
Člpke so pogosto prešite z biseri, strasom	mur se uporabljata obe strani,
ali pa s kristali, kar napravi v večerni raz- 1	5.	Zadnja fantazija mode so toalete s ša-
li. Šal je iz zelenega krepsatena. Podložen mera biti z nekoliko temnejšim blagom.
6.	Toaleta iz krepdešina, obšita s kristalnimi koralami ali pa s strasom.
Ker so bili osumljeni, da so delali zanjo v javnosti reklamo, zagovorniki Snyderejeve pted eksekucijo niso. smeli v smrtni celici obiskati.’
Snyderjeva je prosila, da naj jo usmrte v poročni obleki. Prošnja je bila 'zavrnjena.
Ko je sedla obsojenka na električni stol, je debila živčni napad. Jela je krčevito jokati in kričati Ko je je privezal krvnik na električni stol, ji je potegnil nogavice z nog do gležnjev, da je prišel aparat v dotiko z gohj kožo.
Prvi tok je bil premalo močan. Snyderjeva se je zvijala v silnih mukah ter zakričala: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo !«
Drugi tok jo je ubil. Ob 11.14 je ugotovil zdravnik smrt.
Snyderjevo so torej mučili 7 minut.
.Njen komplic Grey je bil bolj hladnokrven. Dan pred usmrtitvijo se je razgovarjal s svojo ženo-o vzgoji svojih dveh hčera.
Njegova žena ni storila ničesar, da bi dosegla njegovo’ ipomilošoenje.
Na morišče so ga privedli v isto svrho kot so potegnili Snyderjevi nogavico z nog, s prerezano hlačnico.
Greya je ubil že prvi tok. Njegovi usmrtitvi je prisostvovala do zadnjega trenutka njegova priletna mali.
Zanimivo je, da se je prijavilo pol tucata žensk, ki so prosile, da naj bodo usmrčene mesto Snyderjeve. Da je moral newyorški guverner te čudne prošnje zavrniti, se razume samo po sebi.
V	Berlinu si' je vršila, te dni eksekucija. morilca grofice Lambsdorf in devetletne dekliče Sente Erkart, Bottcher-ja.
Večer pred usmrtitvijo si je privoščil Bott-cher dobro večerjo: beefsteack z jajcem, pražen krompir, kisle kumarice, črno kavo in močnato jed ter pol steklenice rdečega vina.
Naslednje jutro je stal na dvorišču črno pregrajen provizoričen oltar s križem in svečami. Na desni strani oltarja je bil postavljen črno drapiran ešafot. Pred ešafotom so stali-' trije možakarji v črnih salonskih suknjah — rabljevi pomočniki. Rabelj sam je čakal vzadaj.
Ob napovedani uri so privedli obsojenca.
Bil je bled ko zid. Srajco je imel na prsih odpeto, roke na hrbtu zvezane. Prikorakal je, oči, v katerih se je zrcalil brezmejen
strah, neprestano uprte v državnega pravd-nika, ki je stal za Oltarjem ter dal Bottcher-ju'z roko znamenje-,- da naj 'stopi bližje, iia-kar je izpregovoril izprva nekoliko jecljaje, nato pa odločneje: »Gospod rabelj, storite svojo dolžnost!«
Kar je sledilo, zatajujejo očividci, se v svoji grozotnosti in krutosti ne da opisati. Rabljevi pomočniki so zgrabili delinkventa ko bi trenil. Eden od njih mu je zamrmral na uho: »Ne upijte!« V trenotku so vrgli obsojenca na klop. Glava je ležala na mai. opori. Hipoma je potegnil rabelj izpod dra-perije težko sekiro in zamahnil kot drvar ali mesar. Takoj nato se je zvalila Boticher-jeva glava aia zemljo. Hitro so jo pokrili s črnim blagom, iz ostanka vratu pa je lila kri liki vrelec... Eksekucija je bila končana.
Chariie Chaolin.
Tako na primer igra Sydqey v filmu »Dan plačila, kjer nastopa v vlogi klobasarja, ki poriva svoj voziček po mestnih ulicah, katerega zamenja Chariie v svoji pijanosti s tramvajskim vozom ... Toda kljub svojemu talentu Syaney vendar ni nič drugega kot Charliejev brat. On tudi ni samo igralec, temveč se bavi s trgovino in celo s špekulacijo. Tako je na primer organiziral letalsko družbo za prevoz potnikov, pošte in tovorov in slavni filmski igralci hollivod-ski se večkrat poslužujejo tega novega sredstva,
L. 1917. je pomagal Sydney svojemu bratu v izvrševanju novega filma za First National Companijo, imenuje se »Pasje življenje«. To je prvi film, ki so ga filmali v študiju v Brea-aveniji. Dovršili so ga v 90 dneh. Ta film kaže že velikanski napredek Chaplinove izobrazbe. Ni sicer popolna ža-loigra kct nekateri njegovih sledečih filmov, pač pa že kaže s pomočjo različnih prizorov vso tragiko vsakdanjega življenja. Usmiljenje nas spremlja cd začetko do konca tega filma, čeprav je smešen film, kajti Chaplin je hotel, da se gledalci včasih smejijo, da pa tudi solze niso daleč od smeha.
Ko je - bil Chariie Chaplin končal ta film, je prekinil svoje delo. Bilo je to pomladi 1. 1918., in po vseh Zedinjenih državah je odmeval bojni trušč. Veliki ameriški narod je skupno napenjal vse svoje sile, da z odločilno ofenzivo vojna še tisto poletje konča. Gigantski boj je zahteval sodelovanje v-seh državljanov: tudi Chariie se je postavil na raapolago zvezni vladi. Douglas Fairbanks in Mary Pickford sta z njim prepotovala vso deželo in delali so propagando za tretje vojno posojilo. Imeli so ogromen uspeh.
Sto tiseče dolarjev je umetnost teh treh zvezd, kakor tudi simtatija, ki so jo vživali, prinesla kol prostovoljne prispevke v zakladnice republike.
Nato je nekako sredi 1. 1918., ko je vojna najbolj divje razsajala, Chariie filmal svoj drugi film za First National družbo. Ta film je imel tako neverjetno velikanski uspeh, da je presegel vsa pričakovanja. Naslov mu je: »Charlot kot vojaku (Shoulder Arm’s). Izdelan je s tako domišljijo in tudi taktom, da njegova satira ni mogla nikogar žaliti. Charlot se v vojaški obleki norčuje iz samega sebe. Krasen uspeh tega filma je napravil Chaplinu veliko veselje. L. 1921. je izjavil angleškim časnikarjem, da mu je od vseh fil-mev ta najbolj pri srcu in sicer radi tega, ker je megel z njim zabavati velike množice v času, ki je bil ves mračen od brezmejnega gorja in prelite krvi.
Tu omenimo zanimiv slučaj, ki se je dogodil maja 1. 1922 v Švici. Čeprav so bili film brez ugovora predstavljali že dve leti poprej pri vseh švicarskih kinematografih, je takrat nemško poslaništvo protestiralo pri zvezni švicarski vladi zoper predvajanje tega filma. Malo je manjkalo, da bi bil neki kinematografski lastnik Obsojen na tri dni zapora, ker je predvajal film v celoti in ni izpustil tega, kar je cenzura odstrigla. To kaže vsekakor moč neme umetnosti v splošnem in Chaplinove umetnosti v posebnem.
1919. Chariie se najprvo malo pozabpval. Vzel si je dopust, da uživa blaženi mir, potem pa gre znova na delo in filma »Poletno idilo« (Sunny side).
Meč se je tu spremenil v plug, mir vlada na 'zemlji... mir poletne nedelje. Človek je prenehal z delom za en dan in moli
I	Gospoda. Tudi ubogi Chariie mora najprvo
delati, osnažiti čevlje surovega gospodarja, umiti pod in nato peljati živino na pašo. Toda Chariie je čez ušesa zaljubljen, kakor kak pesnik, tako prisrčno se dviga njegov duh v molitvi. Oči ima uprte v nebo, da prav nič ne zapazi, da se je njegova čreda izgubila. Vleže se na livado in zaspi in sanja o kratkokrilih vilah, ki zapležejo okoli njega balet. In Chariie pleše z njimi kakor so plesali v pradavni zlati dobi človeštva grški pastirji, on seveda v polcilindru in v svojih ogromnih ameriških hlačah! ... Film se konča s prikaznijo Charlieja, ki nedaleč od majhne kmetije, sredi neizmernega polja sadi fižol za fižolom, utikajoč jih drugega za drugim v zemljo, medtem ko se na vse strani razširjajo brazde, ki čakajo, da jih vse posadi.
8.	poglavje.
»The Kid«.
»Dete« (The Kid) je film, ki si je pridobil srca vseh enih, kateri so ga gledali. Vsebina je sledeča: Nezakonska mati stopi s svojim otrokom iz porodnišnice. V strašnem obupu sklene zapustiti otroka. Položi, ga v prazen eleganten avtomobil, upajoč, da bo s tem pripravila otroku lepšo bodočnost... Toda trenutek pozneje ukradejo tatovi avto in vržejo otroka na oglu umazane ulice na kup smeti. Ubogi Chariie pride mimo in najde revče, ga vzame k sebi in postane njegova mati, oče in vzgojitel vse obenem.
V	težkem boju za življenje žrtvuje ubogi Chariie vse, samo, da se godi otroku dobro. Ko je dorastel, ga zopet najde njegova mati, ki je menda postala zelo bogata dama in tu mali najdenček osreči svojega rešitelja.
Ta film ima globoko življenjsko in vzgojno vrednost. In neki dan bodo gotovo pe-
dagogi dali našim vnukom šolsko nalogo: »Analizirajte »The Kid«. In bodoči srednješolci bodo definirali glavne simbole, ki jih je Chaplinov genij vtelesil v svojih osebah: Usodo, Družbo, Svetovno Revščino, Usmiljenje in Sanje... Upajmo, da jim ne bo kakšna suha profesorska duša prešolsko razlagala ta umotvor.
Splošna hvala, s katero je ves svet sprejel ta film, gre enako Charlieju Chaplinu kakor tudi Jackieju Cooganu.
V kinu sp že večkrat nastopali čudežni otroci, pa tudi čudežni psi, konji in mačke, toda Jackie Coogan stoji visoko nad vsemi temi. Nikoli pred njim se še ni pokazal otrok, ki je, komaj vstavši iz plenic s tako mogočno resničnostjo pokazal svoj igralski talent, kot ravno nedosegljivi Jackie.
Danes se že par mest prepira za čast, da so njegov rojstni kraj, enako kot se je sedem mest stare Grčije prepiralo, da so Homerjev rojstni kraj.
V resnici je Jackie rojen 26. oktobra 1914 v okolici New yorka, kjer so se njegovi sta-riši nahajali za nekaj tednov. Njegov oče je bil fantastični plesalec v nekem newyor-škem varieteju. Kot vidimo, je tudi Jackie izšel iz igralskih krogov. Njegov oče je mnogo potoval z družino po vseh Zedinjenih državah s svoj ženo lepo in znamenito plesalko Annette Kellermann. Ta je enkrat imela slučajno srečno misel, da je, ko jo je občinstvo ponovno klicalo pred zastor, vzela svojega tedaj triletnega sinčka v naročje in se tako zahvalila publiki. Dečko se je gromovitemu plosku prisrčno smejal in mahal občinstvu v pozdrav. To se je dogodilo, ko sta Kellermann in njen soprog gostovala v Los Angelesu.
(Dalje prih.)
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
se je preselil in posluje od 16. januarja 1928 dalje v lastnih prostorih
na Ambroževem trgu št. 7
 i _ i _	_a H _ i c.. n a l. m/tatu	T	olofnn Št- 201 S.
Postaja cestne železnice pri Sv. Peterskem mostu.	Telefon	St. 2015
P. n. občinstvo se naproša, da se v slučaju potrebe zglasi v uradnih prostorih na Ambroževem trgu 7 pritličje levo, ker je zavod vsak čas in ob
vsaki uri na razpolago.
P. n. občinstvo se dalje opozarja, da prevzema zavod prepeljave umrlih v alt iz Ljubljane, v tu- In inozemstvo po naj ližjih cenah.
Velika zaloga vsakovrstnih lesenih in kovinskih krst ter vseh drugih pogrebnih potrebščin.
ZAHVALA.
Za vsestranske blagodejne izraze in dokaze toplega sočutja ob nenadni smrti našega nepozabnega
dr. Demetra Bleiweisa-Trsteniškega
izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo.
Prisrčna zahvala darovalcem krasnih vencev m vsem, ki so blagega pokojnina spremili na zadnji poti; v prvi vrsti predstavnikom državnih in autononinih oblasti, predsedstvu, ravnateljstvu in uradništvu OUZI), Zdravniški zbornici, Društvu zdravnikov Društvu blagajniških zdravnikov, zastopnikom zdravniškega pokojninskega sklada in vsem stanovskim tovarišem pokojnika, Slovenski Matici, Jugoslov. Sokolskemu ba-vezu, Športnemu klubu Iliriji, kakor vsem ostalim zastopnikom raznih korporacij m organizacij.	Rodbina
v Ljubljani, 15. januarja 1928.	dr	Demeter	Bleiweis-T*steniška.
Št. 1033/28 ref. IX.
Razpis.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo
kleparskih in krovskih del
za palačo »Delavske zbornice" na Miklošičevi cesti v Ljubljani.
Vsi potrebni razpisni pripomočki in podatki se dobe počenši s 14. januarjem 1928 med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II. Ponudbe je vložiti najkasneje do 28. januarja 1928 do 11. ure dopoldne imenovanem uradu.
Mestni magistrat ljubljanski dne 11. januarju 1928.
LJUBLJANA . GREGORČIČEVA ULICA 23 - TEL. 2552
TRO.-tND. O. D.
fr.
fr.
Carinsko posrednilkl in fpadlciiskl bureau
»GROM«
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov brzojavkam: „GROM“.	Toloton 2454.
Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlja vso v to stroko spadajočo pošlo najhitreje In pod kulantnhnl pogoji. lastopnlkl drulbo spolnili vos S. O. I. so oksprosno poliljko.
MALI OGLASL
Za vsako besedo se plača 50 par. Za debele tisk as. pa Din 1.—.
Oglašujte v „Narodnem Dnevniku'
Stare kamenlte stopnicein vrata
proda Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani — Beethovnova ulica 10. — Informaoije med uradnimi urami ::	zbornični pisarni.
Premog - Čebin
WoMova 1(11. - Telet 205«
SE PRIPOROČA ZA TISK VSAKOVRSTNIM TISKOVIN ZA TRGOVCE, OBRTNIKE, INDUSTRIJCE IN URADE. LASTNA KNJIGOVEZNICA.
O,
Razpis.
Pokojninski zavod' za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo
električne inštalacije
za hiše ob Miklošičevi cesti v Ljubljani. Vsi potrebni podatki se dobe med uradnimi urami pri podpisanem uradu, Gledališka ulica, za Din 100-—. Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti pri podpisanem uradu do 28. t. m., 12. uri opoldne.
Pokojninski zavod za nameščence, Ljubljana.
MaJaMJ: Aleksseder 2stanikar. — Ursjaje: Vladimir Svsbrtt. — Za tiskarno »Moitar« odgovoren: Andrsj Bovor. Vil v Idubljani.