PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORaJE vračajo. Poštnina plačana.
TRST, petek, 31, avgusta 1945 ■ Lelo I, štev. 93
Uredništvo m uprava, Piazza Carlo Goldoni št 1-1 Telefon št 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne
Cena 2.- liri
V se bolgarsko ljudstvo za "Patriotično fronto,,
Proglas narodnega odbora Patriotične fronte. Laži
in dejstva
Sofia, 30. Tass. — List «Patrio-tična fronta* je objavil proglas Narodnega odbora Patriotione fronte. Stranke, Zveze sindikatov, Zadružne zveze. Mladine ter žen-»kih in drugih bolgarskih javnih organizacij:
»Z ozirom na dejstvo, da so nedavno začela izhajati v tujih listih neresnična poročila o stanju v Bolgariji in o vladi Patriotične fronta, smatra Narodni odbor, da je aJ®gova patriotična dolžnost, da o-ri^e jasno in objektivno sedanji po-Mžaj v Bolgariji.
Kmalu po stopanju na oblast, Pravi deklaracija, je vlada Patriotične fronte odločno prekinila stike z Nemčijo, napovedala ji vojno kr poslala na fronto svojo armado. Osem mesecev se je bolgarska armada borila proti hitlerjevski Nemčiji složno z Rdečo armado in je skupno z Jugoslovansko armado igrala veliko vlogo pri izganja-nju Nemcev iz Balkana in v poznejših bojih na Madžarskem ter je Prispevala h končnemu porazu Hitlerja. V tej domovinsk vojni je bolgarska armada izgubila 32.000 •nož na mrtvih in ranjenih. Ocena bolgarskih Vojnih naporov je naš-k svoj izraz v povelju generalisi-Itla Stalina in v odločitvi sovjetske rlade, da obnovi diplomatske stike * Bolgarijo. Vlada Patriotične fron-je uvedla popolnoma novo zu-•^njo politiko, politiko odločnega trebljenja Nemcem prijazne preteklosti, uničenje velikega bolgar-•kega šovinizma in sovraštva proti Jugoslaviji in Grčiji. Vlada je spredla politiko iskrenega prioližauja bratskega sodelovanja z drugimi balkanskimi narodi, politiko zbliža in poboljsanja stikov z dru-*bni svobodoljubnimi narodi ter Predvsem politiko tesnega prija-kljstva s Sovjetsko zvezo.*
Obnovljene demokratične pravice In ljudske svoboičine
»V želji, da bi izvedla odločbe krimske konference pošteno in Pravilno, to se pravi, da omogoči osvobojenim narodom uničiti po-'tetlnju ostanke nacizma in fašizma
ter vpeljati demokratične ustanove po svoji svobodni izbiri v duhu krimskih odločitev, je bolgarska vlada ustanovila ljudsko sodišče, ki je zadalo po mnenju vseh uničujoč udarec nemškim agentom v Bolgariji. Bolgarija bo tudi v Eb-dočnosti nadaljevala borbo z ostanki fašizma, velikega bolgarskega šovinizma, da bi uničila poslednje ostanke nacizma in fašizma in u-stvarila resnično demokracijo širokih ljudskih plasti. Obnovljene so bile vse demokratične pravice in svoboščine ljudstva: Svoboda shajanja, tiska, organizacije in javnih manifestacij. Zagotovljena je bila ljudstvu osebna varnost. Javne u-stanove in tiskarne so bile stavljene v službo ljudstva. Ustanovljene so bile številne organizacije, ki štejejo stotisoče in milijone članov in ki nedvomno podpirajo Patriotično fronto. Odbor Patriotične fronte sam združuje 35.000 mož in žena.
Industrijske zadruge in splošna Kmečka zveza, ki združuje široke plasti kmetov, imajo skupaj več kot 1,8 milijonov članov. Mladinske organizacije imajo okoli 1 milijon članov. Generalni sindikati delavcev, ki združujejo večino delavcev in nameščencev, imajo okoli 400.000 članov. Bolgarska narodna zveza žen združuje več kot 260.000 članic, Zveza bolgarskih trgovcev 100.000, Zveza bolgarskih industri-jalcev 2.000 članov. Osrednji odbor fizkulture in športa združuje šest športnih društev s 300.000 člani, itd. Deklaracija poudarja, da imajo bolgarska Delavska stranka (komunistična), bolgarska Narodna kmečka zveza, bolgarska Delavska sociaklemokratična stranka in Narodna zveza «Zveno», ki so združeni v Patriotični fronti, preko 500 tisoč članov. Samo manjšina bolgarskega ljudstva je izven' organizacij Patriotične fronte, medtem ko se je večina prebivalstva prostovoljno pridružila raznim političnim, sindikalnim, zadružnim, kulturnim, vzgojnim in drugim organizacijam, ki vršijo odločilen vpliv na preostali del prebivalstva, ki ne pripada nobeni organizaciji. Vlada
Patriotične fronte, pravi nadalje deklaracija, je odpravila vse rasistične zakone, uvedla popolno demokracijo tudi v armadi, zbližala in jo organično povezala z ljudstvom, ter sestavila novi volilni zakon.
Reakcija na delu
Glede na to, da je bil dan volitev v «Narodno Sobranje* določen na dan 26. avgusta, izjavlja deklaracija, da je bila odločitev o dnevu volitev odobrena od vseh ministrov, vštevsi prejšnjega ministra Nikolaja Petkova, Arsena Pavlova, Borisa Bumbarova, Petka Stopano-va, Grigorija Hešomejdjijeva in Angela Derjanskega. In šele nekoliko dni pred volitvami, potem ko je propadel v svojem stremljenju, da razbije Patriotično fronto in povzroči razdor v njenih vrstah, je omenjeni pozval tuje sile, da intervenirajo v notranjih zadevah države ter tako blatijo narodno čast, kar je vzbudilo splošno narodno nezadovoljstvo. Potem ko je obupal, da bi si pridobil zaupanje ljudstva, je ta zaničevanja vredna opozicija, ki jo je ljudstvo zavrglo, umaknila svoje kandidatne liste, poskušajoč, da bi zasejala dvom glede zakonitosti volitev in svobode priprav ter izvedbe volitev, z namenom, da bi škodovala volitvam in vsej vladi Patriotične fronte. Tako postopanje je bilo samo v korist reakcionarjem tako v notranjosti države, kakor tudi v inozemstvu.
Pri svojem delovanju, pravi nadalje deklaracija, se je vlada ravnala po programu Patriotične fronte, katere demokratični program, ki priznava načela privatne lastnine in privatnega podjetništva, ne vsebuje niti ene točke ali zahteve sovjetske ali socialistične narave. Vse izjave, da je Patriotična fronta skrita diktatura ene stranke in da je Patriotična fronta uvedla totalitaren režim, so brezpredmetne in ne odgovarjajo dejstvom.*
Deklaracijo so podpisali vsi člani Narodnega odbora Patriotične fronte.
1V.V.\V.V/AW.V.V.,.WWM".VA
Nadloge ljudstva v Italiji
Italijansko ljudstvo tare vrata »adlog, ki so v glavnem posledica v°Jne. Narod bi si sam mnogo hi-^je pomagal, toda reakcija ga o-z vseh strani.
Mnogo volje do deia jemlje ila-‘‘janskem,u ljudstvu nerešena bor-Proti fašizmu. Čistilne komisije *’eB tu in tam koga obsodijo, toda kdro fašistov ne prepema zasluže-kazni.
Za primer navajamo poročilo li-*** »LUnita* z dne 18. avg. Dobnik iz Vicenze pise pod naalo-Vr>rn: »Veseli zapori za fašiste* sledeče;
»Kasarna 57. pehotnoga bata-lona »luži sedaj kot zapor za fa-<*te. Ta zapor le malo sliči zapo-P*1* Postrežba je prvovrstna, obiski vrste tn glede dobavljanja hra-»l boljšega želeti ne morete, djznačilnejee je za ta »vzor* za-J'°ra dovoljevanje rednih dopustov, ■J jih dobivajo zaporniki— fašisti. j' Pričakovanju sodbe se lahko od ''a do časa za nekaj dni podajo k svojim družinam. Tako *»>ajo vso možnost urejevati pridne zadeve, pripravljati obrambo ^"»j jetn Iških — sicer udobnih — ^r'°*torov. Dopušča se jim razgo-j^rjatl se z advokati In, oe je tre-^ tudi s pričami. Povrh tega za-od njihove »dobrote*, ali se po kih počitnicah vrnejo v kletko ®'i ne,
^^bdi j* drugih zaporov prihajajo "Mobna poročila. Ponekod »p raje-fašisti žensko, smejo na spre-z avtomobilom, smejo nositi v **Pore pijačo, itd., itd.
Krivda za take razmere ne lezi čistilnih komisijah, leži viaje. Na “h ki odločajo o celotnem po-Pku 8 fašisti. Popolnoma na-^vn° je, da zato nekatere čistilne ^hi.stjc podajajo ostavke, kot n. • v Sondriju. Zadevno poročilo <bie li t. m. se glasi: «Clani po-j/®Jln«ke komisije za čiščenje v , ndriju go podali soglasno oetav-V pismu, naslovljenem na Na-. 1ho osvobodilni svet, so člani ko-utemeljevali svoj sklep z iz-da so današnja zakonska "*va absolutno nezadostna za lčno moralno ozdravljenje na-J» ®' kar pa je pravi cilj čiščenja. |)*bno je bila poudarjena nemož-*adetl volhke špekulante in k0 PnJ°vatl ukrepe proti njim pne-*>,1®dvidenih meja*.
<*vka j« povzročila med Ijud-)rtVfrrn razburjenje, zahtevalo je b\ J'°v*nje nove komisije, kil naj nezadostnosti zakonskih dov ,t*v vsaj v mejah možnosti za-ljudsko voljo, da sc po-očistl vse fašistične na-
Druga skrb, ki muči italijansko ljudstvo, je grozeča brezposelnost. Tako na primer pravi poročilo iz Padove z dne 22. t m.: »Kakor v vseh drugih pokrajinah Italije je tudi v Benečiji vprašanje brezposelnosti, tako delavske kot uradničke, daleč od zadovoljive rešitve. Vsak dan, ki mine, ne da bi bilo kaj u-krenjenega proti brezposlenosti, se stanje slabša.
Število brezposelnih v naši pokrajini, vzeto okroglo, je sledeče: industrija 2500, trgovina 400, urad-nistvo 350, poljski delavci 40, kar znese v celem blizu 3500 brezposelnih. Statistični podatki, zbrani v ta namen, odražajo težave položaja v Padovi*.
To število povečuje dnevno prihod ljudi, ki se vračajo iz Nemčije, katerih imena še niso mogla biti vnesena v listo brezposelnih. Razen toga je precejšnje število tistih, ki so spoznali, da bi pri obstoječih plačah bila izpostavljeni gladu in zato v nezaupanju do strokovnih organizacij raje opravljajo več ali manj sumljive posle, da se tako prežive iz dneva v dan*.
»Vendar je, na sploh v naši pokrajini breposelnost manjša kot v drugih bolj industrijskih*.
Tako »e glasi poročilo iz Padove. Podobna, samo še slabJa, poročila prihajajo iz drugih krajev. Vsa nam jasno prikazujejo, pred kako težko zhno stoji letos italijanski narod, ki bi' si gotovo mnogo bolje uredil, če bi narodno osvobodilnim odborom bila dana večja možnost delovanja in če ne bi neenotnost med strankami zavirala obnove, če ne bi reakcionarne stranke neprestano metale naprednim strankam polena pod noge.
Italijanski vojni ujetniki se še ne bodo vrnili
Rim, 30. VZN. — Ministrstvo za povojna vprašanja objavlja, da je Zavezniška komisija odbila prošnjo za vrnitev bivših vojnih ujetnikov. Ujetniki se bodo vrnili v domovino šele takrat, ko bo na razpolago dovolj prometnih sredstev, kt jih trenutno uporabljajo zavezniške čete v Nemčiji in na Japonskem. Isto tako se bodo morale s temi prevoznimi sredstvi prepeljati ameriške čete v Združene države, ko bodo demobilizirane.
Komisija je nadaljevala med drugim s proučevanjem predlogov za pospešeno vrnitev bivših vojnih ,u-jetnikov v domovino, ki so prepo-trebni pri obnovitvenih delih in ki se nahajajo v težkem položaju.
Za priznanje nove Španske vlade
Mexico City, 30. Reuter. — Dr. Jose Giral, predsednik španske vlade v emigraciji, je danes izrazil svoje prepričanje, da bo nova španska vlada dosegla priznanje v inozemstvu in da bo dejanski instrument za Francov zlom.
De Gaulle zopet v Parizu
Pariz, 30. Reuter — General de Gaulle je danes pristal na letališču Orly, .18 km jugovzhodno od Pariza, po svojem obisku v ZDA in Kanadi.
Obnovljeni diplomatski odnoiaji med Finsko in ZDA
IVashlngton, 30. Reuter. — Ameriško zuznanje ministrstvo je nocoj objavilo, da so bIM obnovljeni diplomatski odnoeaji med Finsko in ZDA, kar velja od danes opolnoči.
Soong v Kanadi
Ottawa, 30. Reuter. Radio je poročal, da v Ottavvt pričakujejo prihod dr. T. V. Soonga, kitajskega ministrskega predsednika, in nekaterih članov njegove vlade. V Otta-wi bodo ostali nekaj dni rarach pogajanj s kanadsko vlado.
Skozi Trst v Jugoslavijo
Ladje UNRRA-e prihajajo v tržaško pristanišče
Trst, 30. VZN. — Zastopnik UNRRA-e v Trstu, major P. K. White, je sporočil, da raztovarjajo 8 ladij UNRRA-e, ki so pred nedavnim prispele v tržaško pristanišče.
Te ladje so naslednje: »Nebi* s tovorom 3360 ton superfosfatov, «Oren M. Roberts* z 8275 tonami sladkorja, »Prince Andrevv* s 6326 tonami tovora, med katerim je 215 avtomobilov, »Daldorch* z vrečami jute iz Indije, »Stanford* s sanitetnim materialom in z oblekami,
»George Chaffey» z 8500 tonami moke, fosfatov in bombaža, «Plav-nik* z 1391 ton strojnega olja, kmetijskega orodja in obleke, »Louis Kossuth* z 8504 tone moke in drugega olja.
V kratkem pričakujejo, da bo prispela še ena ladja, in sicer «As-siniboine*, ki bo pripeljala 7397 ton moke, bombažnega semena, mila in kave.
Te dobave, je dodal major Ahi-tem, bodo raztovorili in prepeljali z vlaki v Jugoslavijo.
V.V/.VA-.VV.V.VV.V.V.V.V.V.SSV.V/.VV.-.VAVM
Srečnejšim časom nasproti
Praga, 28. Tanjug. — List »Pravo Lidu* piše o Ljudski fronti v Jugoslaviji. V članku pravi med drugim:
»Jugoslovansko ljudstvo nam je bilo vedno blizu, vendar je nekaj oviralo v dobi med obema vojnama v Jugoslaviji, da bi ti odnošaji postali globlji. Oviralo je to, da je v Jugoslaviji obstajal politični si-
stem, ki je zagrešil številne napake, ker je dopustil dinastijo Kara-djordjevičev. Prerojena demokratična Jugoslavija je postala bližja našim srcem, ne le po krvi, ampak tudi po duhu.*
Nato navaja članek program Ljudske fronte v Jugoslaviji, ki je enak češkoslovaškemu revolucionarnemu programu, ki stoji na črti preporoda vseh slovanskih narodov. — Jugoslavija gre z gotovim korakom naproti srečnejšemu jutrišnjemu dnevu.*
Ljudstvo v Grčiji išče zavetja v gozdovih
Bitolj, 30. Tanjug. Po sestavi nove vlade v Grčiji se je pričel teror še bolj širiti. Zloglasni fašistični voditelj in organizator gestapovskih organizacij v Grčiji, Kolaris, je odšel na nov pokolj slovanskega življa. V tesnem sodelovanju z grško redno vojsko izvršujejo njegove tolpe zverinstva v najsevernejšem delu Egejske Makedonije, na področju Lerina, severno od Vodena.
Po pripovedovanju beguncev, ki prihajajo v Bitolj, so banditi izvršili številne zločine v vaseh Oe-reovo, Zupanište, Lukovec in drugod. Da bi se rešilo terorja, beži ljudstvo bega kraja v gozdove ali pa preko meje.
Zavezniki zasedajo Japonsko
Belgijski kralj hoče v Švico
Bern, 30. A. P. — Švicarski federalni svet je odobril prošnjo belgijskega kralja Leopolda za vstop v Švico pod pogojem, »da se bo zdržal vsakega političnega delovanja* med bivanjem v Svipi, Tajništvo federalnega sveta je objavilo, da si je Svet pridržal pravico, da lahko vsak čas kralju odpove začasno bivanje v Švici.
SV.V.V.W.VAS,.W.V.V^V.W.V/.V.%WAW.W.\V. V.SWASW.V.V.WA
Hitlerjevski krvniki pred sodiščem
Nacistični kolovodje so osebno in neposredno odgovorni za strašno gorje minule svetovne vojne
Moekva, 30. Tass. — »Pravda* piše v uvodniku:
»Prvi sezram vojnih zločincev, ki jih bo sodilo mednarodno vojaško sodišče, je bil objavljen v skladu s sklepi berlinske konference. Mnogo milijonov ljudi po vsem svetu bo sprejelo to novico s čustvi globokega zadoščenja. Krivci za taka razrušen ja, za tako trpljenje človeštva, ki ga človeški jezik niti opisati ne more, so bili izročeni pravici in se bodo morali zagovarjati.
Trije glavni stanovi hitlerjevske Nemčije imajo svoje predstavnike na tem piVem seznamu vojnih zločincev. Nacistična stranka, generali in plutokracija. To je klika, ki nosi neposredno odgovornost za vojno, ki je skupno hladnokrvno delala načrte, se pripravljala in nato več let vodila banditsko vojno s ciljem svetovnega gospodstva grabežljivih nemških imperialistov. V imenu ustanovitve tega gospodstva so zasužnjevali države in iztrebljali narode. Odkrito in hladnokrvno so teptali vsa določila mednarodnega prava, vse najosnovnejše običaje in pravila vojne, ki jih spoštujejo celo divjaki.
Hitlerjevski kolovodje so neposredno odgovorni za številne odvratne zločine, ki jim ni enakih v zgodovini človeštva. Premišljeno so organizirali, pripravljali in izvežba-li bando krvnikov, ki so pomorili skoraj 25 milijonov ljudi v strašnih gestapovskih mučilnicah, v groznih taboriščih smrti, v zloglasnih »uničevalnih taboriščih*. Ti krvniki so množično morili žene, otroke, starce, ranjence im vojne ujetnike, z najrazličnejšimi metodami, od streljanja do morilnih kadi, od vešal do plinskih celic, ali pa z zažiganjem svojih žrtev pri živem telesu.
Razvili so tehniko množične moritve, ob kateri nam ledeni kri po žilah. Izmislili so si lažnjive teorije, da bi opravičili te množične umore. Njihovo načelo je bilo brutalnost in barbarstvo. Na »uničevalnem taborišču* Majdanek so napisali vrstico iz nemške državne himne, povelje brutalnega nacionalizma: »Deutschland ueber alles*. Kar se je zgodilo za majdaneškimi
zidovi Je bil triumf provosodja države, ki je bila zgrajena na temeljih majdaneških zločinov.
„ Sedaj opazujemo, kako se je nemški imperializem zrušil v razvalinah. Zločinci morajo biti kaznovani, hitlerjevske bestije morajo biti uničene. Razum in pravica zahtevata to! Problem odgovornosti vojnih zločincev je nastal skoraj v istem trenutku, ko so hitlerjevske bombe eksplodirale v mestih in vaseh miroljubnih dežel. 7.e takrat »e je vedelo, da morajo biti krivci te krvoločne vojne kaznovani.
Zelja po kaznovanju sovražnikov svobode in miru je bila neločljiva od želje za zmago nad temi sovražniki. 7,e v notah z dne 25. nov. 1941., 6. januarja 1942. in 27. aprila istega leta je sovjetska vlada ugotovila »polno odgovornost hitlerjevske’ nemške vlade za nečloveško in zločinsko delovanje nemških čet. Tl dokumenti izražajo ogorčenje sovjetskih ljudstev in pravično zahtevo po povračilu. Dne 14. oktobra 1942. je švedska vlada v odgovoru na skupno noto vlad evropskih dežel ki so jih preplavili Nemci, ponovno opomnila na odgovornost hitlerjevskih osvajalcev in njihovih sokrivcev za njihove zločine. Sovjetska vlada je tudi naznanila da «goji in odobrava zakonito željo, izraženo v skupni noti, ki jo je sprejela, da je treba zagotoviti izročitev vseh krivcev za navedene zločine roki pravice, jih postaviti pred sodišče in izreči obsodbo*.
Sovjetska vlada je smatrala, da je treba takoj soditi pred posebnim mednarodnim sodiščem in kaznovati z vso strogostjo kazenskega zakonika vsakršnega voditelja fašistične Nemčije, in smatrala, da je «»trogo kaznovanje vseh voditeljev zločinske hitlerjevske bande nujna dolžnost spričo neštetih vdov in sirot. Kolikor zločinci niso povezani e kakšnim posebnim ozemljem, morajo biti kaznovani pred mednarodnim vojaškim sodiščem*.
24 hitlerjevskih ljudožrcev je na prvem seznamu vojnih zločincev. Njihovega vodje ni med njimi. Za nekaj časa se je skril s svojim gnevom v kakšno luknjo ker se boji ljudske pravičnosti. Goebbelsa tudi ni med njimi, toda tu so drugi
voditelji, tovariši v orožju in sokrivci vrhovnega bandita. Goe ring, Hess, Ribbentrop, Ley, Kaltenbrun-ner, Rosenberg, Franck, Neurath, Sejss-Inquart, krvniki Evrope. Fašistični »ideologi* im »teoretiki*, avtorji raznih teorij in načrtov za iztrebljanje ljudstva, organizatorji plenjenja po Evropi, krivci evropskega uničenja, krivci njene sedanje ubožnoeti, polblazni igralci in blazneži, zasužnjevale! in hladnokrvni morilci popolnoma nedolžnih ljudi. Ta seznam v ključuje fašistične generale in admirale, predstavnike pruskega militarizma, izvajalce brutalnih tradicij nemškega banditistva. Med njimi so veliki admiral Doenitz, veliki admiral Raeder, generalni polkovnik Jodel in maršal Keitel.
Vsi ti poklicni morilci, voditelji fašizma in brutalnih sil »veta, krvoločni vojni zločinci, sovražniki svobode in miru, banditski zločinci prdti človeštvu, bodo kaznovani po vojnem zakonu.
Atsugi, 30. VZN. — Prve zasedbene sile 11. armade, ki je prispela z letali, so zasedle danes od 6. uri zjutraj po japonskem času, po italijanskem 29. avgusta ob 23. uri, letališče Atsugi pri Toki ju. Ta predstraža 7500 mož zasedbene armade je začela z zasedbo poražene Japonske.
Med tem je prispel z letali 4. polk mornariških strelcev, mnogo Oklopndth voz in 400 britanskih mornarjev. Pristali so v pomorskem oporišču Yokosuka.
Največje brodovje, katero je bilo kdaj v zgodovini, tretje brodovje Združenih držav in britanska pacifiška mornarica, je v bližini tokijskega in sangaminjskega zaliva.
London, 30. Reuter. — General Mac Arthur, zavezniški vrhovni poveljnik, je pristal danes zjutraj na letališču Atsugi na Japonskem s svojim prevoznim letalom «Ba-taan*.
Spremljala sta ga generala Robert Eichelberger in Richard Su-therland.
Sidney, 30. — Glavni stan tihomorske mornarice je danes obja-vfi, da je močen oddelek britanske mornarice pod poveljstvom admirala Harcouria pristal v pristanišču Hongkong.
Tokijski zaliv, 30. VZN. — Admiral Nimitz je sinoči izjavil nekemu dopisniku, da bo postalo pomorsko oporišče Tokosuka ‘(zasedeno davi od ameriških mornariških strelcev) najvažnejše pomorsko zavezniško oporišče na Japonskem.
Nadalje je izjavil, da bo poslal svoj podpis z oklopnice »South Dakota* na »Missouri*, admiralsko ladjo admirala Halseya, v nedeljo dopoldne ob 9. uri, ko bo predajna slovesnost.	,
Manila, 30, VZN, -— Pp izjavi mednarodnega urada za poročila je generalporočnik Tomoyoku Ya-mashita, poveljnik čet na Filipinih, ki je predsedoval singapurski predaji, danes izjavil, da se strinja, da bo japonska uradna predaja na Filipinih tretjega septembra v Baguju.
Sovjetsko vojno poročilo
Moskva, 30. — Tass. — Operacijsko poročil^ Sovinformbiroja za 29. avgust:
Dne 28. avgusta se je na Daljnem Vzhodu predalo našim četam 39.000 japonskih oficirjev in vojakov. Med ujetimi generali je po-
Spletke poljskih izdajalcev
Manchester 30, Reuteir. — »Manchester Guardian* objavlja članek svojega poljskega dopisnika iz Londona, ki pravi:
»Po pogajanjih, ki jih je vodil britanski poslanik v Varšavi, pričakujejo jutri v Londonu poljsko vojaško misijo, sestavljeno iz visokih častnikov. Ta misija bo prevzela poveljstvo nad vsemi poljskimi četami v Britaniji in tako zamenjala poveljstvo bivše vlade Arciszew-skega. V vmesnem času izvajajo poljske vojaške oblasti, ki so še vedno na poveljstvu, kot to poročajo poljski uradni krogi v Londonu, pritisk na vojake in oficirje, zlasti pa na ofeirje, naj se ne vrnejo domov*.
Dopisnik nadaljuje: »Prav tako poročajo d,a je bila poljskim poveljujočim častnikom predložena deklaracija ki poskuša dobiti od njih obljubo, da ne bodo stopili v ni-kakane »tike s poljskim poslaništvom v Londonu. Poljski predstavnik v Britaniji se je obrnil na bri-
.■.■.■.VWAWW.,AV.WW1AWAV.VW.V%VISW. WWUWAT.VVMWVVWUčViUWM5M5VlVAViMVW
—Milansko glasilo italijansko Komunistične partije «L’Unita» je priobčilo razgovor, ki ga je imel njegov dopisnik s tajnikom italijanske Komunistične partije v Brescii, Nicolettom, ki je vrnil iz Jugoslavije, kamor
vraino razpoloženi, toda neumna propaganda, ki jo vodi del italijanskega tiska, drali in žali čut pravičnosti, l9i bi ne smeli
iv 1¥l. . .....	|	Ji.	1 i	pozabiti, da je Jugoslavija iz-
se Vtisi italijanskega odposlanstva v Jugoslaviji gubiia v osvobodilni borbi 1 mi-
— '	lijon 635.000 mrtvih, kar zna-
Prepričali
je spremljal komisijo, ki so jo ^ nifc(iar odpotovala. Ju-sestavljali 1 komunist, 1 kr- ghlovani s0 nas sprejeli z brat-
sko prijaznostjo. Na kolodvoru
Uranski demokrat, 1 socialist i« 2 članici italijanske demokratične zveze. To odposlanstvo je prepotovalo Srbijo, Hrvaiko in Slovenijo, kjer je obiskovalo italijanske vojačke ujetnike. O vtisih odposlanstva je Nicoletto poročal naslednje:
Po svojem prihodu v Ljubljano 19. avgusta sem stopil v stik s komando mesta. Italijanskih internirancev ni več, ker so se vsi vrnili v Italijo, vojački ujetniki pa niso v koncentracijskih taboriičih, temveč živijo kot svobodni delavci in so se mnogi izmed njih že vrnili domov v Italijo. Italijanska vlada se je malo ali skoraj nič zanimala za vojne ujetnike in internirance. Pred mesecem dni je jugoslovanska vlada zahtevala od Italije uradno misijo, ki naj bi se prepričala o razmerah, v katerih živijo vojni ujetniki. Na ta način bi bilo konec podlih obrekovanj, ki so krožila v Italiji in v inozemstvu o usodi naiih
v Brescii so se zbrali ljudje, i so se od nas poslavljali, ka-or če bi odpotovali na severni tečaj ali v kraje, iz katerih se ne bi več vrnili. Zmeiali so glavo tudi naiemu čof er ju, ki se je branil prekoračiti mejo. Pozneje je svoje mnenje spremenil.
Brez brezposelnosti
Prvi vlis, ki smo ga dobili o Jugoslaviji, je ta, da je vsa dežela zaposlena z obnovo. Popravljajo mostove, vlaki vozijo in ljudstvo povsod s svojim delom zdravi rane, ki mu jih je zadala vojna. V Jugoslaviji je edino kriza delovnih moči. Brezposelnosti tam ni. Titovo vojsko sestavljajo lepi, disciplinirani in dobro opremljeni vojaki. Pov~ sod veje duh demokratičnosti. Osvobodilna fronta, Zveza mladine, Zveza protifafističnih žena so velike ljudske organizacije, preko katerih se ljudstvo
bratov. Italijanska vlada ni v udeležuje poliličncga življenja, tej zadevi storila ničesar in mi-1 Partizani se udeležujejo obnove
z istimi silami in z enakim zaletom, s kakršnimi so vodili narodno osvobodilni boj. Vojska je njihova vojska in policija je v njihovih rokah. Ohranili so »i čine, ki so si jih pridobili v o-svobodilnem boju. Med njimi so celo SSletni generali. Tito je v očeh vseh mož, ki je začel osvobodilni boj in ki vodi balkanske narode k evropskemu bratstvu.
Pravično razdeljeni dobrine
V pogledu preskrbe z živili je že mnogo urejenega. Vsak državljan prejme mesečno 12 kg bele moke, pol kg maščob in pol kg sladkorja. Težki in najtežji delavci prejmejo dodatke. Najnižja plača znaša 2.500 dinarjev. Par čevljev stane 200 dinarjev itd., tako da je mogoče reči, da ni več črne borze. Dobrine so pravično porazdeljene med use državljane. Jugoslavija je agrarna dežela, toda če ne bi bilo čuta solidarnosti in demokratične kontrole, bi tudi tam oskrba ne funkcionirala v redu. .
Napram Italiji ljudje niso so-
ša desetino vsega prebivalstva. Ljudstvo je šlo v boj za osvoboditev izpod nacifašističnega jarma in se žrtvovalo za vse zatirane narode. Na žalost nosi pri tem Italija velik del odgovornosti za te žrtve. Pri nas pa nekateri ljudje pišejo in govore, kakor, da bi morali Jugoslovani prositi nas oproščenja, medtem ko bi mi morali storiti vse, da ublažimo posledice našega napada.
Nemogoče je razumeti, zakaj ni italijanska vlada začela s pogajanji za sklenitev prijateljskega pakta, ki si ga Jugoslovani želijo. Sporazum je mogoč med obema ljudstvoma, ki sta obe trpeli in se borili za iste cilje. Treba je vzpostaviti tudi trgovske stike. Jugoslavija nam bi lahko dobavljala cement, gradbeni les, celulozo itd. Italija bi od tega imela poštene in konkretne koristi. Predvsem je Italiji potreben cement za obnovo porušenih zgradb in mostov. Tudi papirja primanjkuje v Italiji. Temu vsemu bi odpo-mogel gospodarski sporazum med Italijo in Jugoslavijo,
tansko vlado s prošnjo, naj prepreči vojaškim oblastem ki š© poveljujejo, vsako tako delovanje*.
»Drug predmet pogajanj je vprašanje okrožnic in tiskanih poročil, ki jih razdeljujejo vojakom in ki napadajo varšavsko vlado*.
London, 30. Tanjug. — v teku preteklih dni je prišlo dvakrat do incidentov, ki so jih izzvali organi bivše poljske emigrantske vlade v Londonu. V nekem kraju v notranjosti Anglije je prišlo do resnega pretepa med angleškimi in poljskimi vojaki. Angleške vojaške oblasti so morale odločiti da angleškim vojakom ni več dovoljen izhod iz kasarn v dneh ko imajo poljski vojaki izhod in obratno.
Drugi Incident ki o njem piiše današnje časopisje, predstavlja nadaljevanje gonje, ki jo že dolgo vodijo organi bivše poljske vlade v Londonu v zvezi z vprašanjem vrnitve poljskih vojakov in državljanov v Poljsko.
Ob tej priliki piše «Daily He-rald»:
«Nek poljski vojak je včeraj izjavil na nekem javnem sestanku v Londonu, da so ga poljski stražniki nozvali za »prijatelja banditov iz Varšave* in ga pretepali tako dolgo .dokler se ni onesvestil, in to zato, ker je v Glasgowu podpisal izjavo, v kateri je izrazil željo, da bi bi se vrnil domov.
Kakor poroča «Dally Herald*, je ta vojak odgovoril na neki tiskovni konferenci, ki jo je organiziral Narodni »vet za svoboščine državljanov. Ta vojak je po opisanem napadu zbežal iz taborišča im zaprosil za pomoč policijo, toda policija ga ni hotela spraviti v zapor in ga tako zaščititi pred ponovnim napadom.
»Drugi poljski vojaki so prav tako govorili o surovem ravnanju, ki so ga krivi ljudje s strani vojaških oblasti bivše poljske vlade v Londonu.
Eden izmed vojakov je pokazal prste na roki: Nohti so bili popolnoma črni, ker so ga, kot je izjavil, tolkli z gumijastimi palicami po rokah.
G White, predsednik izvršilnega odbora za državljanske svoboščine, je izjavil, da so bile prekršene pri tem odredbe zakona o saveznišklh državah*, končuje «Daily Herald*.
(Opomba: Zakon o zavezniških državah daje gotove pravice zavezniškim oblastem, ki so se «yo-ječasno nahajali v Lo .domu in Veliki Britaniji in tu imele svoje vojaške edipice to druge ustanovo)*
veljnik XXX. kvantunške armade, generalporočnik Ida. Skupno so naše čete od 9. do 28. avgusta ujele
513.000 japonskih oficirjev in vojakov. Med ujetniki je 81 generalov.
V istem času so naše čete zasegle sledeči plen: 587 letal, 347 tankov, 9955 topov različnega kalibra vključno mehanizirane topove, 711 minometov, 3.355 strojnic, več kot
200.000 pušk, 111 radijskih postaj, 1.789 kamionov, 118 traktorjev, 9.708 konj, 725 skladišč orožja, mu-micije, opreme in živil.
Sprejemanje predaje japonskih čet in formacij se nadaljuje,
iiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNii
BAZOVICA
1930-1945
6. septembra ob zori bo petnajst let, kar so padli od strela iz fašističnih pušk štirje mladi borci proti fašizmu: Ferdo Bidovec, Zvonimir Miloš, Franjo Marušič in Vekoslav Valenčič.
Tako so dobojevali svojo borbo za pravico dva Tržačana, Istran in Kraševec, ki jih je obsodilo Posebno sodišče iz Rima na smrt s streljanjem v hrbet, da bi s tem strahovalnim vzgledom zatrlo v Tržačanih in Primorcih hrepenenje po svobodi. Posebno sodišče v Rimu se je za ta proces preselilo v Trst a učinek, ki ga je doseglo, je bil baš nasproten: tleča žerjavica odpora proti fašizmu se je še bolj raznetila in ves svet je tedaj spoznal, da Trst ni fašističen, in da so ti štirje junaki le prvi glasniki odkrite splošne borbe svobodoljubnega ljudstva proti fašizmu. Sodbo, diktirano iz Rima, so sprejeli dostojanstveno in brez strahu, v zavesti izpolnjene dolžnosti.
Proces sam je pokazal, da so bili obtoženci dejanski predstavniki delovnega ljudstva v borbi za svobodo in enakopravnost narodov: na zatožni klopi je sedel kraški kmet poleg tržaškega delavca, nabrežinski kamnar, poleg goriškega študenta.
Njihova borba je pomenila prvi oborožen upor proti fašističnemu zanikovanju osnovnih človečanskih pravic, za priznanje svobode jezika, vesti, pravice do dela, in človeka vrednega življenja.
Njihova borba je bila naperjena proti sredstvom, ki jih je uporabljal fašizem v svojem protiljudskem terorju, glavni napad pa je bil namenjen fašističnemu glasilu «11 popolo di Trieste*, ki je netil mržnjo med Italijani in Slovenci ter ščuval črne srajce proti delovnemu ljudstvu in svobodoljubnim meščanom.
Nikakor ni bil slučaj, da se je prva oborožena borba proti fašizmu začela baš v Trstu in Primorju, kajti ljudstvo, ki prebiva tod, že po naravi silno ostro občuti vsako telesno ali duševno nasilje. Dvajset let je trajal neenak boj ljudstva proti zatiralcu in to na različne načine. Ko pa je leta 1941. Osvobodilna fronta slovenskega naroda sklicala nov oborožen upor, je bilo spet to ljudstvo med prvimi, ki je zgrabilo za orožje. Kljub nadčloveškim žrtvam ni odnehalo od borbe, saj uresničenje njegovih idealov svobode in pravice ni bilo še nikoli tako blizu. Na praporu ljudskih brigad iz Primorja pa sta poleg rdeče zvezde, skupnega simbola svobode delovnega ljudstva, zablesteli tradicionalni imeni osvobodilne borbe:
Garibaldi in Bazovioa.
Spomin prvih borcev proti fašizmu bomo proslavili ob petnajstletnici njihove smrti s svečanostjo, ki bo imela sledeči spored:	,
1. V sredo, 5. septembra, ob 20.30 uri, bo spominska proslava s slovensko - italijansko kulturno prireditvijo v dvorani Teatro Fenice, Via Cesare Bat-tisti v Trstu.
2. V četrtek 6. septembra, ob 8.30, poklonitev delegatov in povabljencev na grobu žrtev, ki so ga našli šele letos pri Sv. Ani v Trstu. Odkritje začasnega nagrobnega kamna in polaganje vencev.
3. V nedeljo, 9. septembra, ob 9. uri v Bazovici maša za-dušnica in nato odkritje spomenika na morišču.
Po opoldanskem odmoru bo ob 15. uri proslava 9. septembra, dneva splošne vstaje svobodoljubnega ljudstva proti fašizmu in to z večjo kulturno prireditvijo.
Dolžnost vsega antifašističnega ljudstva Trsta, Gorice, Slovenskega Primorja, Istre in Slovenije je, da primerno proslavi te pomembne zgodovinske dneve in da se v čim večjem številu udeleži predvsem svečanosti na Bazovici, ker naa bo ta skupna manifestacij# bolj povezala v delu za napredek obrh narodov, italijanskega in sloven-skega.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
31. avgusta 1945
ff
Za svobodno Jiloio Jugoslavijo!
44
Gore laži m«č« dane* reakcija na Jugoslavijo. Pravi, da ni demokratična, temveč skoraj, če že ne čisto, fašistična, da vlada v Jugoslaviji največji teror, itd.
Sirom »veta obrekujejo tako tiato Jugoslavijo, ki je zrasla is krvi, iz žuljev, iz odpovedi, iz solza, iz smrti v »dušegubkah* in v množičnih grobovih.
Tisoče internirancev, bivših vojnih ujetnikov in emigrantov, poskušajo zadržati izven domovine s takimi klevetami, da bi imeli z njimi »argument* več.
Danes se je oglasil v našem uredništvu tovariš, ki je iz Lienza pri žel preko Italije v Trst. Pripovedoval je, da so ga v taboriščih kar s , silo zadrževali in mu pripovedovali o »grozodejstvih* v Jugoslaviji. Go. voričtti so mu, da je v Jugoslaviji strahovlada- Človek si ne upa govoriti več s človekom. Po cesta h da divjajo vojaki in koljejo ljudi. Namesto da bi mu povedali, kako Jugoslavija obnavlja so mu pripovedovali, da »Titovcl* zažigajo hiše in cela naselja. To so mu pripovedovali tudi zavezniški oflcprji in vojaki.
Pa ni verjel! Ušel je iz taborišča in prižel v Trst na slovenski Rdeči Križ.
Takšno je tudi ljudstvo. Ne verjame v obrekovanja. N* verjane tudi ne v kako »drugo* demokracijo, ki jo sedaj tako bridko občuti, kot le v tisto, za katero je in bi dalo vse, kar je imelo. Noče več nobenih gospodarjev nad seboj. Samo hoče gospodariti!
Zato danes podpisujejo za Jugoslavijo, za združitev s svoj hm brati, v čemer vidi svojo lepšo bodočnost.
Reakcionarji pravijo, da so ljudje primorani podpisovati.
Da, v resnici so primoran*!
Toda ne z mitraljezi, brzostrelkami in kanoni »Titoveev*, kot trde. Za ta podpis so jih prisMili reakcionarji sami in ljudski sovražniki, ki bi radi ljudstvo znova opeharili.
Zato se dogajajo ne Primorskem taki dogodki m prizori;
Trst se odloča
Akcija za zbiranje podpisov za pripadnost Julijske Krajine in Trsta k Jugoslaviji dobiva vedno živahnejši tempo. Sedaj še nri več tako redko opaziti, da so razne vosi in mestni predeli oddali 100% tni glas za priključitev k Jugoslaviji. Tovarniški delavci, Italijani in Slovenci, predstavljajo eno strnjeno enoto z istimi oilji. Tovarna Ilva ki zaposluje okoli 1400 delavcev, je še do sedaj dala čez 3/4 glasov za priključitev Trsta k Jugoslaviji. Podpisujejo vsi, ki so trpeli pod okupacijo in bili preganjani od nacistov in fašistov, kakor tudi vsi, iskreni antifašisti, kii si nikakor ne želijo vrnitve fašizma.
Nek delavec tovarne Ilve je predložil listo tehničnemu asistentu, ing. Galette In ga vprašal, 6» želi podpisati. Objasnil mu je takoj, da ne gre za nobeno prisilno akcdjo, temveč za dobrovoljno izjavo po svoji vesti. Rekel mu je obenem, da vsi ti podpisi skupaj pomenijo končno obsodbo fašizma ta fašističnih elementov. Ing, Galette, ki je pred polomom Nemčije govoril, da je treba izgnati Angloaimerikance iz Italije in Ruse iz Nemčije, je sedaj odgovoril: »Kot Italijan in fašist ne morem podpisati!*.
V Skednju »e je te dni pojavil tudi kaplan, kt je zbiral podpise v imenu demokrattclje hristlane avtonomno Julijsko Krajino Kmalu je opazil, da ne more imeti ni' kjer uspeha, ker so ljudje že prej podpisali izjavo za Jugoslavijo in so ga enostavno napodili iz hiša
tako visok procent, da se zelo približuje popolnemu uspehu. Ljudje se spominjajo pri podpisovanju junaške Jugoslovanske armade, ki je osvobodila vse te kraje in demokratičnih pravic, ki Jih ni nikoli kratila.
Kanalci
podpisuje]
življenje
o za
e
Kanalsko ljudstvo noče več suž-nosti italijanskega fašizma in noče reakcije, zato je tri leta aktivno sodeloValo v narodno osvobodilni borbi, zato se Še danes na vsakem koraku bori proti reakciji, ki mu tepta pravico samoodločba. Zaito so na Kanalskem podpisovali pole z zahtevo za priključitev Primorske k Jugoslaviji.
Se enkrat so z lastnoročnim, svobod mm podpisom vsi potrdili to, kar so do dane« še tisočkrat z neizpodbitnimi dokazi, s plebiscitom krvi, z volitvami v NOO, s protesti proti kršitvam ljudske oblasti in proti uvajanjem uprave, ki jo je ljudstvo že davno odpravilo.
»Ali ste že pri vas podpisali?*, sprašujejo ljudje iz tega brega Soče tiste iz zapadnega brega reke, iz Idrskega in Benečije.
«Mi smo že, vsa vas*, je odgovor onih iz Idrskega in prvih vasi Benečije. In res, vasi so hkraitu podpisale. 4 dni so pole z nestrpno naglico romale po vaseh. Podpisi so kar deževali na papir.
»Našo voljo bodo morali upoštevati! Nihče nas ni prisilil k podpisu. Tudi drugi, če so demokrafje, morajo na mirovni konferenci upoštevati našo svobodno odločitev*, so ponavljali možje, ki »o s težko roko im z resnim zaupanjem podpisovali.
Brešanov oče, katerega tri hčerke so se pred nedavnim srečno vrnile iz Ausschwitza, je dejal, da se Jugoslavijo desetkrat podpiše, če Je še to potrebno poleg vsega, kar so za to že storili- — Najmlajša Brašanova hčerka, ki še nima sedemnajst let im ki je pri svoji mladosti prestala, grozoto Ausschwlt-za, je tudi hotela dati svoj podpis i Jugoslavijo.
Kot izjema so se izkazali nekateri, eden od sto, elementi »tare znamke, ki se jih ljudje spominjajo že od prej, 7/c prej namreč, ko je narod trpel in krvavel v borbi proti okupatorju, so mrzlo stali ob strani. Zanimivo je, da so ti poe-d/inoi, štirje do pet v Kanalu, imeli vedno Opravka s špekulantskimi posli, črno borzo, itd.
V Desklah je med 4176 volilnimi upravičenci 5 takih. Izgovarjali »o se na način, ki popolnoma odgovarja njihovi špekulantski in oportuni. stični mentaliteti, kakršni ne damo mesta v naši novi ljudski državi. Izgovarjali »o se, da bodo šele videli da bodo služili tistemu, ki bo prišel (tudi če bo fašist, glavno je, da ne bo treba migniti niti s prstom za srečo naroda). Taki posamezni, redki pojavi nrtso kanalskega okraja zaustavili pri njegovi ponovni zahtevi za priključitev k Jugoslaviji, ki nam more zagotoviti mir, delo im kruh, zaščito pred reakcijo, čiščenje fašistov in razvoj napredne
Obenem se Je pa seveda potrudil tudi govoriti o »nevarnosti komunizma*.
Ne samo mesto, ampak tudi dežela v polni meri sodeluje pri odločitvi usode Trsta. Tako »o vasi Draga pri Bazovici, Botač in Bazovica sama 100%tno oddale svoj« glasove za Jugoslavijo, V Baeovici živi ttidi nekaj Italijanov, ki so vsi dobrovoljno tn brez pritiska oddali svoje glasove za Jugoslavijo. Na ta način je akcija v vs«h vaseh 100%tno uspela in ni niti enega človeka, ki ne bi bi m priključitev Treta, ln Julijske Krajin« k Titovi Jugoslaviji. Tudi Opčine bodo dal«
Briška samoodločba
V Brdih Je delo prenehalo. Po
vseh vaseh podpisujejo, V kiši sedi oče in se ozira skozi okno. Ko bodo prinesli polo, bo tudi on s svojo žuljevo roko, ki je držala puško, prijel za pero im še enkrat s črnilom potrdil svojo voljo.
Vstopil je tovariš s polo in hotel pojasnjevati, zakaj gre. Pa ga je oče prekinil: »Kar sem daj. Zena, Franc, Lenka! Danes se bomo podpisali, podpisali se bomo za svobodno, demokratično Jugoslavijo! Podpisali se bomo za njo, saj se je že naš dragi Ivo podpisal s svojo krvjo. Ker je bila tvoja kri, Ivo, prelita za njo in ker si želel počivati v svobodni domovini, Franc, žena, Lenka, podpišimo!* Svečano je snel klobuk z glave, vzel v roke pero, podpisal in dejal: »Za veliko, svobodno, Titovo Jugoslavijo!* Za njim so podpisali še Franc, Lenka in žena.
In tako se ponavlja od hiše do hiše. Z,o prvi dan so šla poročila: Cerovo, Vipolže, Medana, Višnjevih, Dobrovo, Vedrijan — 100%. Delo gre hitro od rok. Sonce pripeka, polja in vinograd kliče, toda sedaj delo počiva. Odloča se usoda
Brd, odloča se bodočnost vse Primorske,
Odločitev delavstva
Tudi po delavnicah in podjetjih so te dni delavci in nameščenci, ki so skoro po večini italijanske narodnosti, glasovali za priključitev Julijske Krajine k Jugoslaviji, ker se zavedajo, kakšen procvit bo dosegel Trst, če bo spadal pod jugoslovansko upravo. Vedo, da prava progresivna edmokracija vlada na vzhodu in ne na zapadu Evrope. Na vzhodu narodi sami resnično odločajo in je stanje delavskega razreda na višku.
V ladjedelnicah Sv. Marka so podpisi za priključitev Julijske Krajine k Jugoslaviji dosegli, oe-tudi nam številični podatki še niso znani, zelo zadovoljive uspehe. Tisti delavci, ki niso hoteli glasovati za Jugoslavijo, so različnega mnenja. Eni niso hoteli podpisati, ker pravijo, da nočejo priključitve ne k Jugoslaviji, ne k Italiji, hočejo biti svobodni. Drugi pa niso hoteli glasovati za Jugoslavijo, ker pravijo, da hočejo Julijsko Kraji no kot samostojno državo, in če to ne bo mogoče, bi raje spadali pod Jugoslavijo kot pod Italijo.
V delavskih zadrugah za Istro in Furlanijo je v centralnem podjetju podpisalo za Jugoslavijo preko 90%. Sprva so se nekateri obotavljali in so rekli, da bodo počakali nekaj dni, da bodo še premislili. In res, čez dva dni so se javili za podpise. Nekaj jih še ni odgovorilo, ker se še niso odločili.
p-.eveč Imperialistične namene in da oni kot Italijani smatrajo, da, če bi bil Trst priključen k Italiji, bi imeli večje prednosti, iz česar je razvidno da so pod vplvom italijanske reakcije.
V podružnicah teh delavskih zadrug, razmeščenih po mestu, so trgovski pomočniki propagirali plebiscit med odjemalci in dosegli zadovoljive uspehe.
V čistilnici v 7,avljah je glasovalo za priključitev Julijske Krajine k Jugoslaviji ca 60%. Ostali pa so izjavili, da nočejo glasovati za Jugoslavijo, ker se jim zdi, da ima
ljudske demokracije,
V.,.V.%W.V.V.W.% V.V.V V%W.,.VAV.VW.,AWAS
Nasilstvo karabinerjev v Benečiji
V Mlrsl v Brdih se je pripetil nov, nezaslišani Incident.
Fašistično nastrojeni karabinorji in iz Vidma postavljen občinski ta}, nik so tam ustavil voz z življenjskimi potrebščinami, ki je bil namenjen v Klodič, kjer naj bi se živila razdelila med siromašno prebivalstvo, ki trpi pravo pomanjkanje, Živila je poslal alromašn prebivalstvu Odred Jugoslovanske armade na Krasu, ki se j« odrekel eno dnevnemu obroku. Vest o tem nesramen postopanju reakcije' se je z bliskovito naglico razširila po vsej Benečiji in Brdih ter vzbudila silno ogorčenje med ljudstvom,
Samolastno postopanje reakcionarnih elementov v Slovenski Benečiji presega v zadnjem času že vse meje. Nasilja že nič več ne zaostajajo za onimi Iz dobe naj-hujšega fašističnega terorja. Ze sam ta dogodek priča, da se reakcije v Slovenski Benečiji polašča
»pet fašistični bes, ki hoče v deželi s silo zatreti vsakogar, ki se jim hlapčevsko ne udinja, ki si upa javno pokazati svoje resnično demokratične nazore In izpovedati svojo pripadnost k gibanju, ki se opira dejansko na najširše ljudske množice in zastopa progresivne demokratične težnje vsega prebivalstva.
Nov
„do mokriti tnl“ ukrep
Trst, 30. — Danes je prosvetni referent zavezniške vojaške uprave Simoni poslal slovenskemu prosvetnemu referentu Mestnega osvobodilnega sveta za Trat odlok, a katerim mu zahranjuje vsako uradno delovanje pod pretnjo aretacije. Odlok Je izdan v italijanščini in ga je njegov osebni tolmač, prof. Baraga, prevel »potoma.-Rok za izselitev iz dosedanjih prostorov v uMcl Kava-
Vsi, ys1 podpisujejo
Tudi po vaseh okraja Milje je te dni ljudstvo po dolgem fašističnem zatiranju lahko prostovoljno in samo odločalo o svoji deželi. Po slovenskih vaseh, kakor Ricmanje, Boršt, Boljunec, Dolina, Domjo, Mačkovlje Škofije, Orehek, štra-mar, Budi ha, Sv. Barbara, Bežiči, Hrevatini, je podpisalo za priključitev Julijske Krajine k Jugoslaviji 100% ljudi. Dva fanta, ki sta se doeedaj javno kazala kot reakcionarja in nista hotela glasovati za Jugoslavijo, »ta se po dveh dneh premislila in prosila, če se še lahko podpišeta.
V krajih Tiampere, Sv. Rok, Lazaret, Bariseni, Faiti, Cerej, itd., kjer je ljudstvo po večini italijanske narodnosti, je podpisalo za priključitev k Jugoslaviji 96%. V teh krajih se je ljudstvo po večini izražalo tako: «Z veseljem pričakujemo, da se partizani vrnejo in da bomo spadali pod italijansko upravo saj so partizani pregnali fašiste, ki so nas 25 let preganjali, ropali in zatirali. Naša želja je, da se priključimo Jugoslaviji, kajti nova federativna Jugoslavija je država progresivne demokracije, kjer ljudstvo lahko samo odloča, in imajo narodi pravico, govoriti svoj materinski jezik. 8 tem bomo imeli tudi vso podporo Sovjetske zveze, ki se je prva borila za dobrobit kmečkega in delavskega ljudstva*.
V Miljah, kjer je ljudstvo po večini italijanske narodnosti, je 75% prebivalstva glasovalo za priključitev Julijske Krajine k Jugoslaviji.
Izpolnjevanje načel Atlantske karte je enodušna zahteva Primorcev
Ob tej ponovni samoodločbi primorskega ljudstva se nehote spomnimo na velike besede v Atlantski karti, ki govore o samoodločbi narodov. Prav na te besede polaga sedaj primorsko ljudstvo največ, kajti v točnem izvajanju njihovega ver likega namena za srečo človeštva vidijo tudi svojo srečo, svoje novo življenje.
Okoliščine, v katerih živi danes primorska ljudstvo v coni «A», še bolj podžiga prebivalstvo obeh «eon», da izpove svojo voljo vsej svetovni Javnosti. Sistematično ukinjanje vseh demokratičnih pravic ln svoboščin v coni »A* in uveljavljanje vseh pridobitev narodno o-svobodilne borbe v coni *B» In v Jugoslaviji kaže primorskemu ljudstvu pot v srečno bodočnost.
Marsikomu ni všeč ta podpisna akcija primorskega ljudstva. Reakcionarji, ki niso tega pričakovali, napadajo v svojih spisih ljudstvo in s tem ponovno dokazujejo, da niso z ljudstvom, da ne predstavljajo ljudstva, temveč da so proti njemu.
Tudi nekateri zavezniški oficirji in guvemeirji so povedali ljudstvu, da se »akcija*, torej ta samoodločba, ne sklada z zaveznskimi na-redbami. Čudijo »e ljudstu, kako to, da se mu s to akcijo tako mudi, ko vendar oni sklicujejo večkrat sestanke za ljudstvo, na katerih na dolgo in široko debatirajo o upravni ureditvi.
Jasno je, da »e ljudstvo s tem ne zadovolji. Sprašujejo se, čemu so sploh potrebni taki sestanki, čemu vsi taki pogovori.
Prepričan! so, da se v Jugoslaviji ne bi bilo treba pogajati za pravice, katere »o »i s krvjo priborili v borbi s fašizmom. V Jugoslaviji bi obnavljali svoje poruše-ne domove, bi st izboljšali svoj socialni položaj, ki je tukaj že nevzdržen.
Zato hočejo v coni «A» tja, kamor hočejo tudi iz cone «B» — v Jugoslavijo.
V tej samoodločbi gredo preko vseh naredb, saj samoodločba ne pozna paragrafov, ki bi utesnjevali njeno mo«. Vsako omejevanje samoodločbe bi pomenilo da je At-lanska karta nekaterim le prazna beseda.
Iz tržaškega življenja
Niie žene na delu
Tržaške antifaaistke so se lotile z vso vnemo nalog, ki jih je pred nje postavila mirovna konferenca. Duh tekmovanja je zajel sleherno njihovo delo. Posebno so se odzvale nabiralni akciji za požgane vaši Rihenberk in Komen. Ne tekmuje samo Skedenj z Barkovljami, kot je bilo v začetku napovedano, ampak tekmuje celo mesto. Vse cone so razumele velike potrebe tega ljudstva, ki se je vrnilo po tolikem trpljenju v svobodo, na svoje požgane domove. Čutijo se dolžne pomagati tem ljudem, ki so v borbi proti fašizmu za srečnejšo bodočnost vseh žrtovali vse svoje premoženje.
Potrebni so prav vsega, zato nabirajo žene vse, kar kdo da. Nabirajo vilice In žlice, krožnike, lonce in drugo kuhinjsko posodo; nabirajo tudi kuhinjsko pohištvo in spalnice. Ljudje dajo kar premorejo. Stare mamico nosijo skupaj na določeno mesto stole, vozijo omare, prinašajo tudi odeje in različne obleke ter perilo.
Po dosedanjih podatkih je nabranega blaga že za tri kamione. 7ene upajo, da do akcija še dobro uspela, ker je naletela na dober odziv.
Sestanek kmečkega sindikata v III. sektorju
V dvorani Ljudskega doma v u-llci Caprin 7, je bil sestanek III. sektorja.
Tovariš Pieri Edgard je natančno in obširno razlagal o agrarni reformi. Kakšna agrarna reforma je v Italiji, Nemčiji, Jugoslaviji in v Rusiji. Nato je podal besedo tov. Marijanu Grbcu.
Tovariš Marijo Grbec, tajnik Enotnih kmečkih sindikatov, je razložil pomen te organizacije in jasno poudaria), da mora biti vsak naš kmet vpisan, ker v tej naši e-notnosti je naša moč. Nato so prešli k volitvam pripravljalnega odbora.
V pripravljalni odbor so bili izvoljeni sledeči tovariši: za predsednika škerk Anton, tajnika Furlan Ivan, za odbornike Marčič Ernest, Slamič Alojz, Vodopivec Slavko, Primožič Josip, Debeliš Alojz in Lazar Ivan. Želimo jim mnogo uspeha pri delu.
Vrnite? otrok Iz počitniške kolonije
Odisek za socialno skrbstvo tržaškega Osvobodilnega sveta javlja, da se bodo dne 2, septembra vrnili otroci iz počitniške kolonije v Bohinju, Preddvoru in na Bledu. Pozivamo vse starec, da pridejo ob 13.30 urf v gledališče sedeža pristaniških delavcev.
Delavska mladina
V dvorani via Valle bo v soboto 1, 9. t. 1. od 14.30 uri prva delavska konferenca delavske mladine. Vab ljeni so vsi zaposleni in brezposelni. Na konferenci bodo obravnavali delavska vprašanja. — Ko-mitet delavske mladine.
Proslava bazoviik h žrtev
Vsi pevski zbori, ki se bodo 9. septembra udeležili žalne sve-
čanosti v Bazovici, se naproša,ji, da takoj javijo naslov pesmi, katero nameravajo nastopiti pri popoldanski proslavi ter ime skladatelja in pevovodje zaradi sestave programa.
Vsi priglašeni pevski zbori inrvajo pevsko vajo za skupni nastop isto nedeljo, to je-9. septembra v Bazovici točno ob 8. uri zjutraj.
Vsi pevovodje priglašenih pevskih zhorovo so naprošeni, da pridej v nedeljo dne 2. septembra k važnemu posvetovanju
Od Triglava do Jadrana
Pokop Garibaldinca
Dne 28. t. m. je bil pokop Garibaldinca, tov. Crietelli Em:li&, ki je umrl na poslpdicah ran, ki jih je dobil v borbi za osvoboditev Ju-lijeke Krajine in Trsta. Svečanega »prevoda »o se udeležili njegovi tovariši Garibaldinci ij Trata in Tržiča, zastopniki UAIS-a in komunistične partije, kakor tudi večje število civilnega ljudstva. Ko je povorka prispela na pokopališče Sv. Ane, se je povorka ustavila. Krsta je stala med dvema vrstama Garibaldinoov. Eden tovarišev Ga-
V Trst, Ulica Carducci Št. 6, SO- ribaldinoev si je v imenu vseh bor-
ba št. 26.
Odbor za proslavo bazoviških žrtev.
cev poslovil od tovariša tn izrazil odločno voljo, da nadaljuje boj po začrtani poti, ki vodi h končni zma-
Težka nesreča na Opčinah
gl postavljenih ciljev. Tovariši Ga-ribaldnci so nato pokopali svojega
dragega tovariša. PLISKOVICA NA KRASU
Danes se je zgodila na Opčinah, I nje municlje s strani otrok ln do-Proacskl cesti, huda nesreča mačega ljudstva, je zadeva začela
postajati nevarna, ker bi lahko po-
na
pri odstranjevanju municije. Nastala je nenadna eksplozija.
Nesreča se je zgodila ob 15.30 uri in so pri njej izgubili življenje 4 domači delavci, ki so bili v službi krajevnega narodno osvohod+lnega odbora. Dva »ta bila delavca — specialista za municijo tretji je bil pomočnik, četrti pa voznik, ki je prevažal municijo.
Po končat: ih oavoboditvenih borbah na Opčinah so trije delavci zbrali in očistili vso municijo in jo prepeljali na Prosesko cesto. Te municije je bilo 15 vagonov. Ko je partizanska vojska zapustila vas, je vsa municija ostala tam. Ko so prišle zavezniške oblasti, je Krajevni narodno osvobodilni odbor prosil za zavarovanje te municije, 12. julija je napravil prošnjo na za-vezntSko oblast, naj postavi stražo. Ali straža je jstala tam le 14 dni, potem »o jo odstranili. Ker so se začele pojavljati tatvine Im raznasa-
vzročila nesrečo. Krajevni narodno osvobodilni odbor je postavil zato svojega moža kot varuha te municije. Za končno preprečitev nesreč, bodisi v vasi ali med občinstvom, je Krajevni narodno osvobodilni odbor odločil, da se, vsa municija spravi v podzemne bunkerje in da jo tam zazidajo. To delo so začeli in ga že skoro izvršili.
Danes pa, pri zadnjem vozu, se je te neznanih vzrokov pripetila omenjena nesreča Kako se je dogodila, še ni dognano, ker razen štirih, ki so mrtvi, ni bilo zraven nikogar. Eksplozija je bila tako silna, da je bila smrt nenadna, kar sta ugotovila zdravnika dr. Danev Anton in dr. Anton D’Avamzo. Štirje poSl^rečcncl so sledeči:	Danev
Franc, te Opčin, star 43 let, Mi-niussi Andrea iz Ronk, star 66 let, Danev Mhael iz Opčin, star 69 let, in Skerlavaj Kristjan te Opčin, star 61 let.
Dne 27. VIII. ob 11. uri dopoldne, se je po sv. maši zbral zbor volil-cev, da pregleda delovanje krajevnega narodno osvobodilnega odbora v Pliskavici. Udeležba je bila polno-številna. Manjkale niso niti mame, čeprav jih je klicala kuhinja. Stari in mladi vaščani, žene in dekleta, vsi so z velikim zanimanjem poslušali poročila posameznih referentov.
Njilhovim izvajanjem »o navzoči pritrjevali. Iz poročil je bilo razvidno požrtvovalno delo odbora, ki *e trudi, da bi ljudstvu nudil čim več pomoči. »To so res naši ljudje, W delajo v našo korist, niso izkoriščevalci*, je dejal bajtar.
Po poročilih blagajnika je mamica, ki živi v velikem pomanjkanju in stiskah pripomnila, da ®* razume, zakaj ne pridejo tudi * njej, kadar pobirajo prispevke, saj bi tudi ona rada kaj prispeval«.
Po zaključku poročil je zbor vo-lilcev predlagal, da bi postavili Š* poljskega in gozdarskega čuvaja 1® popravili še pred začetkom šolskega pouka porušeno šolo. Predlo*1* so bili enoglasno sprejeti.
Po kratkem političnem govori*, katerega je imela tovarišica Voj' ka, in po pozivu tov. Damjana k bolj načrtnemu delu, so se volil®* in odbor, prežeti novega duh« 1® še večje volj« do dela, razšli.
Brda ln Benečija zahtevajo izpust svojega najboljšega sina
Vsa Brda so še vedno pod vtisom aretacije Marjana Zdravljica, prvega in najaktivnejšega bene-čanskega borca za svobodo.
Prireditev za „11 Lavoratore"
V soboto, 1. septembra bo ob 17 ur 1 veliko podeželsko slavje za »Lavoratore* na športnem igrišču Strojnih to vam S. Andreja.
Na sporedu je ples, šaljiva pošta, tek v vreči in druga presenečenja. V slučaju slabega vremena bo slavje preloženo na prihodnji dan.
V nedeljo, 2, septembra bo ob 10. uri velika matineja za »Lavoratore* s sodelovanjem družbe Ccc-chclta v Filodramatičncm gledališču.
V nedeljo, 2. septembra bo ob 19. uri veliki ljudski ples za »Lavoratore* v ladjedelnici Sv. Marka.
Miting v Rojanu
Vnedeljo, 2. septembra ob 19 drl priredi slovensko prosvetno društvo «Rqjan» miting v prostorih bivšega »Ricreatorio* v ul. Solltro, čt. 10.
Gledališče „Verdi“
V soboto, 1. 9. t. 1. bo »drugi koncert pod vodstvom mojstra Carla Zccchi s sodelovanjem pianista Veit Va.it, in sicer ob 19.30 uri z sledečim programom: Mozart: Sin-fonija, *t. 41 (Jupiter), v C-duru; Mozart, Koncert, št. 21, v Oduru za klavir in orkester; Čajkovski: it. 5 v E-folu, opus. 64.
Marijan Zdravljič je že skoraj 4 tedne v zaporih, čeprav mu oblasti ne morejo dokazati nikakega prestopka. Spričo tega so bile nazadnje prisiljene odločiti se za to, da ga izpuste. Rečeno je bilo, da bo vsak čas izpuščen. Vendar ga doslej vsa Slovenska Benečija zaman čaka. Ljudstvo se že vznemirja spričo krivice, ki se godi najboljšemu sinu.
Marijan Zdravljič se je z vsem navdušenjem pognal v borbo za svobodo Slovenske Benečije. Bil je partizan in si je z vso požrtvovalnostjo, s svojim junaštvom in sposobnostjo zaslužil čin kapetana. Bil je v beneškem bataljonu ln pozneje v briško-beneškem odredu. Kmalu po osvoboditvi se je posvetil delu za uresničenje ljudskih pravic. Med delom je bil aretiran kot civilist. Beneško ljudstvo sedaj upravičeno zahteva, da ga izpust« iz zaporov, ko mu nihče ne more ničesar dokazati, kar bi bilo^v nasprotju z ukrepi zavezniških ob lasti.
Brda in Benečija zahtevajo izpust svojega najboljšega sina!
Odpovedana prireditev
Prosvetno društvo Opčine preklicuje miting, ki bi se moral vršiti v nedeljo, 2. sept. v prosvetnem domu na Opčinah.
SLAP OB IDRIJI
Slovenskim srednješolcem na Corlškem
Da se razčisti napačno pojmova nje in razlaganje smotra novega vpisovanja v slovenske srednje šole, podajamo še enkrat vsa potrebna pojasnila:
Vpisovanje, ki je bilo pred približno enim mesecem, je bilo v nekaj primerih netočno in pomanjkljivo in ni moglo služiti za izčrpno statistiko srednjega šolstva, niti za pravo orientacijo v svrho določitve števila in obsega slovenskih srednjih šol. Zato je bilo treba vpisovanje ponoviti. Da bi se to izvršilo čim natančnejše, j« bil uveden način s tiskanimi obrazci, ki jih izpolni vsak dijak in podpišejo njegovi starši ali varuh. To novo vpisovanje je obvezno za vse dijake, ki želijo posečati slovenske srednje šole, tudi za tiste, ki so se prijavili že pri prvem vpisovanju brez tiskanih obrazcev. Vpisovanje vfšijo za podeželje krajevni ozir. Okrajni prosvetni odseki, za mesto Gorica pa urad na Travniku, štev. 20-1.
Dogodilo se je že, da so prišli na Travnik za vpis podeželani, ki so se že vpisali pri krajevnih ali okrajnih prosvetnih odsekih. To je odveč. Kdor se je že vpisal pri svojem odseku, se mu ni treba še enkrat vpisati v uradu na Travniku.
Okrajni odseki naj pohitijo s tem vpisovanjem in naj ga Izvršijo čim natančneje in čim vest-nejše do 1. septembra. Tega dne naj vpisovanje zaključijo in naj dostavijo brezpogojno se isti dan, kakor jim je bilo že sporočeno, vse prijavnice okrožnemu prosvetnemu odseku v Gorici.
V35Lko leto na nedeljo po Sv. J«*'1 ne ju (24. avgusta) je pri nas cerkveni shod in semenj. Tudi letos sol® obhajali ta praznik. Sicer ni bil° še vse tako, kot v predvojnih časih. Marsikaj je še _manikalo i® marsikaj smo pogrešali. A kljuk temu je vsem žarelo zadovoljstvo in radost z obraza, saj smo leto® po dolgih in krvavih letih vojne zopet praznovali ta dan v miru *® svobodi.
Ob tej priliki je naša mladina priredila lep miting s pestrim in zanimivim sporedom. Glavna točk* programu je bila Detelova igra * treh dejanjih »Begunka*. Igralci ®° se v splošnem dobro odrezali. S®" veda so se tu pa tam pokazale 0» katere hibe. Pomisliti pa motam®1 da so nastopali naši kmetski fantJ* im dekleta in ne poklicni igral®*' Mnogi od njih so bili prvič h® odru.
Prireditve »o se vaščani, poseib*1® pa naša mladina, udeležili v lep«01 številu, mnogo jih je prišlo tudi I* sosednjih vasi, bližnjih in daljnjk S tem je ljudstvo pokazalo, kak® je žljno slovenske besede ln s kakšnim veseljem se udeležuje kult®*1 nih prireditev.
Dviganje jugoslovanskih ladij
V bazen arzenala tržaškega «Lloyda» so pripeljali 400 tonsko jugoslovansko ladjo »Triglav*, ki so jo Nemci potopili v ustju Plave, kjer jo je pred kratkim dvignilo z dna morja podjetje »Corlma*. Ladja je razmeroma malo poškodovana ln bo še leto« popravljena ter uporabna za potniški ln tovorni o-balni promet. Jugoslovanska delniška družba »Oemtroprom*, kil ve-
na je dva dni.
mi zamahi plavalo preti sredini Cim je to izgovoril, se je Pavka
I Nikolaj Ostrovski j
16
Kako se je kalilo jeklo
•
V stari kovačnici, Obrn Jani • svojim počečkanim zidom proti ceati, ob robu vasi Vrabčja Dolina j« ob ogromnem žrelu peči, pomiži-kajoč zaradi močnega svetlobe, o-bračal Politovskl z dolgimi kleščami razbeljen ko« železa.
Artem J« pritiskal na napovpreč-ni drog obešeno oev, ki j« napihovala mehove.
Strojevodja se je dobrohotno smehljal in govoril:
— Mojster, sedaj na vasi ne more propasti. Dela bomo imeli, kolikor bomo hoteli. Teden ali dva bomo delali In videl bol, koliko sla. nlne in moke bomo lahko poslali svojim. Kmet, bratec, vedno spoštuje kovača. Živeli bomo tukaj kot buržuji, haha. Toda Zahar je nekaj posebnega. On se bolj nagiba h kmetijstvu in i zgleda, da se j« a svojim etricem »kopal v zemljo. Pa to je vendar razumljivo. Ne, jaz in ti, Artem, nimava. na hiše, ne gospodarstva, aamo
(Homani
motiko
ta rok«, kakor pravimo. Večni proletarec, haha. Zahar se J« razdelil v dve polovici: z eno nogo je na lokomotivi, a z drugo v vasi. 8 kleščl je obrnil razbeljen ko« Železa in resno in zamiki Jeno nadaljeval: Naša stvar, sinko, elabo stoji. Ako Nemca kmalu ne preženejo, bomo morali v Je-katertnoslav, ali pa «e moramo zgubiti v Rostov; »icer na« bodo pograbili za škrge in obealll med nebo in zemljo. To je sigurno.
— Da —, je zamrmral Artem.
— Kako se l« kaj naši držijo, ali Jih napadajo hetmanovci? —
— Da, očka, zakuhali smo kašo in zdaj treba pozabiti na dom.
Strojevodja je izvlekel iz razžarjenega žrela razbeljen koe železa in ga postavil na nakovalo.
— Daj, sinko, udari! —
Artem je pograbil težko kladivo,
k* je stalo ob nakovalu, silovito zamahnit s njim visoko nad glavo Jo udaril. Snop svetlečih isker »e
je z lahnim, Sumečim prasketom razpršil po kovačnici in za hip razsvetlil njen« temne kote.
Polltovaki je obračal razbeljen koe pod »ilnimi udarci in železo se Je ubogljivo, kot omehčan vosek, razmikalo.
Pred odprtimi vrati kovačnice je v toplem vetru dihala temna noč.
Tam spodaj je jezero, temno ta ogromno. Bori, ki ga obkrožajo od vseh strani, majejo s velikimi in močnimi kronami.
»Kot živi*, je razmišljala Tonja. Ležala je v uvali granitne obale, poraščeni ■ travo. Zgoraj visoko nad uvalo je borov gozd, spodaj v podnožju pa je valovalo jezero. Sence okolnih sten so dajale vodi jezera le temnejšo barvo.
To Je bil Ton ji n najljubši kotiček. Tukaj, kako vrsto od poataje, so v globokih, zapuščenih kotlinah, pri starih kamnolomih, bili izvirki, ki so tvorili tri tekoča jezera. Nižje, kjer so se jezera združila, se j« slišalo ploskanje. Tonja je vzdignila glavo ln pogledala navzdol »kozi veje, ki jih je razgrnila z rokami: Od obala ja a močni-
vltko, mišičasto telo. Tonja je mogla videti zagorela pleča in črno kopalčevo glavo. Plavač je pihal kot mrož, s kratkimi zamahi rezal vodo, se premetaval, »trmoglavil ln so potapljal, končno se j« pa utrujen zleknil na pleča ln mežikaje v blestečem soncu z razširjenimi rokami negibno obležal.
Tonja Je »pustil« opazko. »To |c vendar nedostojno*, j« zamrmrala sama sebi ln a« zopet lotila branja. Tonja, zatopljena v knjigo, ki ji jo J« dal Lsščinekl, niti opazila ni, kako je nekdo stopil preko granitne ploščo, ki Je ločila dolinico od borovega gozdiča, in šele, ko je priletel ravno na knjigo izpod nog onoga, ki Je Sel preko prelaza, kamenček, se je zdrznila, dvignila glavo ln zagledala Pavko Kor-čaglna, ki je »tal na ravnici. Stal je zmeden nad nepričakovanim srečanjem ln že je hotel oditi.
»Torej on se je malo prej kopal*, j« pomislila Tonja, ko je pogledala Pavkove mokre lase.
— Mar sem vas prestrašil? Nisem vedel, da ate tukaj, ln le slučajno sem naletel na ves. —
z« oprijel z roko za steno. Tudi on je spoznal Tonjo.
  Prav nič me ne motite in, če
hočete, se lahko o marsičem p<£ razgovoriva. —
Pavka, je začudeno ogledoval Tonjo.
_ o čem neki bi se mogel jaz z vami razgo var jati? —•
Tonja se je nasmehnila.
— Zakaj vendar stojite? Sedite raje, evo, kar sem —, in pokazala je s roko na kamen. —• Povejte mi, kako vam j« ime? —
■— Jaz sem Pavka Korčagin,
— Jaz pa Tonja. Vidite, pa »e poznava. —-
pavka je zmedeno mencal kapo.
Torej vam pravijo Pavka —, je Tonja prekinila molk. — Toda, zakaj Pavka? To ne zveni lepo, boljšo je Pavež Tako vas bom klicala. Ali prihajate često *«m? — Hotela je reči: »Da se kopljete*, toda brez želje, da bi mu odkrila, kako g« Je videla pri kopanju, Je dodala, — da se sprehajate. —-
  Ne, nc pogosto. Kadar imam
pač čas —, je odgovoril Pavka.
— Kje pa delate —, Je spraševala Tonja.
— Kurjač sem v električni cen trali,. —
— Povejte, kje ste se naučili tako dobro tepsti? —, ga je nenadoma vprašala Tonja. v
— Kaj vas pa briga, ' če ee tepem — J« nezadovoljno zamrmral Pavle.
— Nikar se ne Jezite, Korčagin Je rekla, čuteč, da Jo Pavka z
njenim vprašanjem nezadovoljen. — To m« zelo zanima. To Je bil udarec! Ne sme se tepsti tako brez usmiljenja —, in se je zaoela smejati.
— Pa ne, da bi vam bilo šal —. Jo J« vprašal Pavle.
— O n«, niti malo ml ni Zal. Nasprotno. Suharko Je dobil, kar Je zaslužil. Meni Je ta prizor pripravil precej zadovoljstva. Pravijo, da se vi mnogo pretepate. —
— Kdo pravi, — j« skočil Pavle. Na primor, Viktor Leščlnski
pravi, da ste poklloni ubijalec. — Pavel Je zardel.
— Viktor je gnoj, mali gospodič. Naj bo vesel, da je ni tedaj tudi on staknil. Slišal s«m, kaj je rekel o meni. Toda nisem ai hotel umazati rok. —
fSe nadnlfu.]tfl
dl po svojem tržaškem zastopstvu vse posl« v zvezi s popravili jugoslovanskih ladij, je poskrbela, da so trije vlačilci prepeljali ladjo v Trst, da bi bila čim manjša nevarnost za ladjo, ki hi mogla naleteti na mino, ki še vedno plavajo v severnem Jadranu ln ogrožajo promet. Zavarovalnice »o za h tv vale za 4 urno vožnjo pol milijona lir zavarovalni ne, medtom ko so znašali dejanski stroški prevoza 150.000 lir. Ladjo popravlja 200 delavcev.
V tem arzenalu popravljajo tudi jugoslovansko 250 tonsko ladjo »Ugljen*, ki jo je dvignilo podjetje Trlpkovlč v tržaški luki. Tudi »Ugljen* bo oskrboval potniški in tovorni ohalnl promet. Popravlja ga 150 delavcev. Popravila so se zadela pred tednom dni ln bodo verjetno do novembra končana. Stroški »o preračunani na 12 milijonov lir.
Na »Ugljenu* bo poleg tovora prostora še za 400 potnikov.
Podjetje Tripkovilč dvig« za »Gentroprom* v tržaški luki tudi ladjo Bula k. Koncem prihodnjega meseca bo dvignilo v tržaški luki še Jugoslovanski rušilec »Blhenik*. V beneški luki bodo v kratkem pričeli dvigati te vode jugoslovansko tovorno ladjo »Sočo*.
TOMAJ
Pred kratkim se je vrnil dom®v bogoslovec Grmek Albin, sin naš*" ga mcinarja. Omenjeni je pob*-gnil v Italijo, ko j« Jugoelovansk* armada zasedla Gorico. Iz Gori®* je popihal z nekaterimi drugi1®! svojimi sovrstniki, dobre znani!®* protinarodnlmit tipi.
Upamo, da je Albin po vrnitvi * svoje turneje po Italiji dodobf* spremenil svoje pretinarodne idej*' /telimo, da bi zopet začel delati ®* narod. Drugače bi bilo bolje, d« priSel nazaj.
HERPELJE
Naša mladina je prav pridno ®* delu. Povsod pomaga, nabira etai* železo, dela na bližnjih mostovih šiva, pero za vojsko ln pomaga kj® je treba.
Tudi na kulturno delo ne pozs-h lja. Dne 26, t. m. je otvorila *v®i kulturni dom s čitalnico, zvečer P* pa je bila prireditev s prav izbt*-n im kulturnim sporedom. Ob ^ priliki je darovala mladina X. °l' darni brigadi XX. divizije krt*®0 sliko v znak hvaležnosti ln v spo-
min na skupno delovanje.
Doslej je Imela mladina več k'1** turnih "nastopov. Posebno podj«t°* »o pionirji, ki pridno obiskujejo ** čaj« in se obenem pripravljajo ** e voj kulturnih nastop.
7.a odreši« »mo ustanovil', pevsK® društvo, igralsko skupino, godb*®0 društvo. Pričeli pa sc bodo tudi černl tečaji. Zenska zvesa se prid®® pripravlja za svoj kulturni nsst®9 v korist socialnega skrbstva.
Obvestilo
Obvestilo
V Ljubljani je začel Izhajati tednik «Nova zadruga*, ki ima na-menvllrttl zadružno misel med našim ljudstvom. Potreben je vsem zadrugam ln onim, ki se za zadružništvo zanimajo.
Naročila »prejema: Iniciativni zadružni odbor za Slovenijo, Ljubljana, Tyr*eva., 38/1.
V Trat ja priapal ameriški vinar i* Clevelanda, g. Teodd*
Andric«- Ima več naslovov
11»
sporočil od Slovencev iz Clav®' landa za sorodnike v dont»c zemlji. Pripravljen je tudi jeti obvestil« od tukajšnjih vencev za sorodnike v Amere"' Ostal bo tu do 4. septemjtf' Naalov: Teodor Andrica, Alb®" go Grande.
Poizvedb«
VODOPIVEC 1914. bil obveščevalec
MIRO, roj®® j.
v 2.
A„
SNOB Ivana Gradnika,
i
od meseca čaee je bit
Januarja 1944, *^rrp* v bližini Črnega ck-nsd Idrijo. — Javiti VodopTva® Jj dl, Rak itn Ik pri Postojnl.Jk'
BRAJDIH (BRAIDA) J^£di roj. 26, 1, 1921 v Senožečata/^sl.
junija 1944 naj bi odpotoval »* mira s partizanskimi oJdelkl v -t*1 m n cl jo, baje živčno zbolel '® g-ad-tam v bolnici. — Javiti Zctto r cu, Esattorla, Monfalcon«. ^
oglasa
KUPIM 1 par črnih
MALI
vv* a«! a	*»*»•*»	_iš ('v** *
tl or on t Inčev in 1 par belih * . maltoaov. Ponudbe na ogla* »Primorskega dnevnika*.
Odgovorni urednik JOŽE KOREN