I BBBJJ BJBJBJBJBJBBJ Leto LXXL, št 210 a Lta»l}ana, torek 20. septembra 1938 D2a 1 izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserau do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, već ji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CJPRAVN1STVO LJUBLJANA. Rnanjeva ulica fcev. 5 Telefon; 31-22, 31-23, 31-24. 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO, L^bljanaka telefon st- 26 _ CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva unca 1, telefon »t- 65; podrsJMba uprave; Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvora 201. Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351 Namen in pomen londonskih predlogov s češkoslovaška naj plača e velesil Zapadne velesile so se pobotale z Nemčijo, kovanju odgovora praške vlade — Anglija i naklonjenost Nemčije račun pa so segaj n Francija opata, ote si London, 20. septembra, e. Vsi komentarji o rezultatih angleško-francoske konference soglašajo v na žira nju, da evropske vojne ne bo zaradi Češkoslovaške in da bo mir sklenjen na račun Češkoslovaške- Račun je češkoslovaški vladi že predložen. Angleški in francoski poslanik v Pragi sta včeraj sporočila besedilo načrta, ki je bil rezultat angleško-francoske konference. Načrt, kakor zatrjujejo, v stvari predstavlja nekoliko modificiran predlog, ki ga je Hitler predložil Cham- Vedno resnejši Francoski vojaški češkoslovaške Pariz, 20 sept. e. Ministrski svet je na včerajšnji seji razpravljal o londonskem sestanku in tam sestavljenimi predlogi. Zatrjujejo, da je bilo med posvetovanjem ministrov postavljeno Daladieru vprašanje, kaj bo, če bi Praga odklonila predlagano rešitev. Ali naj se potem angle-ško-francoski načrt še predloži Hitlerju? Nato je odgovarjal in pojasnil predsednik Daladier. navajajoč da se o tej stvari v Londonu sploh ni razpravljalo. Po zatrjevanju tukajšnjih opazovalcev, ki so bili v Londonu, je češkoslovaško vprašanje izzvalo veliko razburjenje v Angliji. Načrti in predlogi, ki jih tisk pripisuje Chamberlainu, so taki, da smatrajo, da se bo Chamberlain-Daladierov načrt izjalovil. Kar se tiče Francije, se predvideva, da bodo predlogi, ko bo službeno objavljena njih vsebina in če so res taki, kakor trdi tisk. izzvali energičen odpor velikega dela političnih prijateljev g. Dalad'era. Zatrjujejo, da se tudi francoski vojaški krogi ne strinjajo z razkosanjem Češkoslovaške. Zaenkrat je vse odvisno od sklepov v Pragi. Včeraj je ministrski predsednik Daladier sprejel češkoslovaškega poslanika dr. Osuskega, s katerim se je razgo-varjal pol ure. Ko je dr. Osuskv zapuščal zunanje ministrstvo, je na vprašanja zbranih novinarjev ironično dejal: Hočete videti obsojenca, ki so ga sodili, ne da bi ga zaslišali! Zdaj pričakujejo usodno in zgodovinsko sejo češkoslovaške vlade. Pariški listi, ki so blizu vlade, svetujejo Češkoslovaški, naj sprejme predloge, da se reši mir v Evropi. Zakaj Francija popušča Angliji Pariz, 20. sept. e. Očitno je, da se je stališče francoske vlade od pretekle srede temeljito spremenilo. Spremembo pojasnjujejo listi tako-le: Eden glavnih vzrokov je sprememba stališča angleške vlade. Francija želi in je spričo okoliščin primorana postopati v vsem v popolnem soglasju z Anglijo, ker smatrajo, da je angleško-francosko sporazumno sodelovanje za varnost Francije in ohranitev miru v Evropi neobhodno potrebno. Drugi razlog je. da se v Parizu in Londonu smatra, da mora Češkoslovaška doprinesti veliko žrtev, in da bo s priključitvijo sudetskih krajev k Nemčiji ugodeno sedanjim nemškim zahtevam in da bo Hitler pristal na splošen evropski sporazum, ki bo zasigural v Evropi mir za dalje časa. Kaj pričakujejo v Parizu PARIZ, 20. septembra. AA. Tukajšnji dobro poučeni kregi so snoči izjavljali, da «=ta angleški in francoski poslanik v Pragi že včeraj popoldne obiskala predsednika republik.? Beneša in ga obvestila o londonskih skiepm. V Parizu poudarjajo, da izjave obeh poslanikov nista napravili popolnoma slabega, vtisa na dr. Beneša. Svoj cilj je dosegla izjava, da hoče v bodoče tudi Anglija prevzeti poroštvo za češkoslovaško državo. V Parizu sicer niso pretirano optimistični, vendar pa gledajo z zaupanjem v bodoči razvoj, posebno še, ker upajo, da bo češkoslovaška vlada nazadnje uvidela, da v t. h okoliščinah ni bila mogoča druga rešitev. Komentarji pariškega tiska Pariz, 20. sept. z. Današnji pariški listi se obširno bavi j o s p ns tankom francoskega ministrskega sveta na londonske predloge in pišejo, da je s tem odcepitev pretežno nemških pokrajin od Češkoslovaške že sklenjena stvar. Listi naglašajo, da je treba sedaj ureditev češkoslovaškega problema kar najbolj pospešiti, da se na ta način izogne vsaki nadaljnji nevarnosti in novim komplikacijam. Vsi listi pa spremljajo z velikim vprašajem poročila iz Prage o tem, ali bo češkoslovaška vlada brez nadaljnjega pristala na londonske predloge berlainu. Češkoslovaška se ne nahaja več pred nasprotujočimi se frontami velikih evropskih sil. Namesto da bi vodile vojno zaradi Češkoslovaške, kaže, da so se zapadne sile pobotale na račun Češkoslovaške. Poudarjajo, da je to prvič, odkar je Hitler prišel na oblast, da so se štiri velesile sporazumele v nekem vprašanju. Sovjetska Rusija sicer ni bila vprašana, ali baš v tem je značilnost soglasja, ki je kakor mislijo, v načelu še definitivno. pomisleki v Pariza krogi proti razkosanja Nov Locarnof Pariz, 20. sept. e. Snočnji >Temps< objavlja članek, v katerem razmotriva o usodnem francosko-angleškem načrtu in pravi: če bi se ognili plebiscitu, ki bi bil dolgotrajen in bi lahko izzval nove zapletljaje. bi se vzel kot podlaga za rešitev rezultat občinskih volitev v češkoslovaški. Okrožja, kjer je 75% prebivalstva ali več volilcev glasovalo za Henleina, bi se priključila Nemčiji. Okrožja, kjer je Henlein dobil 50 —70% glasov, bi pa dobila avtonomijo, kakor je bila predvidevana v četrtem češkoslovaškem načrtu, izdelanem v sporazumu z lordom Runcimanom. Isti sistem bi se uveljavil tudi v obeh pokrajinah na vzhodu in jugu države, kjer živita poljska in madžarska manjšina. Nove češkoslovaške meje pa bi potem zajamčile druge države. »Tempa« sicer ne piše. katere države naj bi to bile, domneva se pa, da so to njene sosede, poleg tega pa še Anglija, Francija in Italija. Sporazum bi bil popolnoma podoben locarnskemu sporazumu. V Moskvi molče London, 20. septembra, e. Reuter. Ker ni službenega poročila, sovjetski politični krogi sploh ne komentirajo rezultatov angleško-francoskega razgovora. V političnih krogih mislijo, da Češkoslovaška ne bo mogla sprejeti predloženih pogojev in obstoji bojazen, da pride do vojne. Nihče ne verjame, da bi imele garancije, ki jih obljubljajo Češkoslovaški, kako vrednost »Newyork Times« pišejo na podlagi obvestil, ki jih je dobilo uredništvo v sovjetskem poslaništvu, da smatra sovjetska Rusija svojo pogodbo s Češkoslovaško za obveznost samo v primeru ,če bi tudi Francija izpolnila svoje obveze. ... in pošilf a jo letala Černovice, 20. sept. : t. Zadnje dni je letalski promet silno ož vel. Dan in noč se sliši nad mestom in o tolico brnenje letalskih motorjev. Letala prihajajo z vzhoda in lete dalje proti zapidu, in to brez pristanka. Uradno potrjifejo, da gre za ruska vojna letala, ki jih je Češkoslovaška naročila v Rusiji. Za polet nad rum unski m ozemljem je rumunska vlada v smislu mednarodne konvencije dala potrebno dovoljenje Računajo, da jc šlo zadnje tri dni po tej poti na Češkoslovaško okrog 1000 ruskih letal. Tudi Poljaki se že oglašajo Varšava, 20. sept. e. List »Kurier Pora-ny«, ki je izšel včeraj v posebni izdaji, je objavil, da je bila posadka ob češkoslovaški meji močno ojačena s posebnimi poljskimi obrambnimi četami in to zaradi posebnih varnostnih ukrepov Češkoslovaške ob poljski meji, deloma pa tudi zarodi tega, ker se na Poljsko zatekajo številni begunci iz Češkoslovaške. lati list tudi poroča, da je bilo včeraj popoldne v Kato-vicah veliko zborovanje Poljakov, na katerem je bila sprejeta resolucija, ki zahteva od poljske vlade, naj takoj stori vse, da se tefinski del češkoslovaške šlezije takoj priključi Poljski. Češkoslovaška pred usodno izbiro Danes mora priti v Pragi do odločitve — LONDON, 20. sept. z. Reuter poroča, da je češkoslovaška vlada postavljena sedai pred usodno izbiro: odloČiti se' mora za teritorialno okrnitev republike v smislu londonskih predlogov, ali pa za vojno. LONDON, 20. sept. z. Reuter poroča iz Prage, da je češkoslovaška vlada, ki je imela pozno v noč trajajočo sejo ministrskega sveta pod predsedstvom pre" zidenta republike dr. Beneša, po dolgotrajnem posvetovanju v načelu pri- Seja DN Ženeva, 20. sept. AA. Seja skupščine Društva narodov se je začela ob 11. pod predsedstvom de Valere. Zastopnik Španije del Vajo je obširno poročal v najnovejših dogodkih in se izrekel za ohranitev čl. 16 pakta DN, in proti vsaki reformi, ki bi stremila za opustitvijo sankcij. Za španskim zastopnikom ministrom Del Vajom je na današnji seji govoril zastopnik Iraka Suvajdi in se odločno izrekel proti delitvi Palestine, obenem se je pa zavzel za to, da bi DN čimprej sprejelo v članstvo Sirijo kot neodvisno državo. Estonski zunanji minister Sektter je dejal, da je ČL 16 pakta DN po izjavah zastopnikov držav oseh skega pakta in britanskega zastopnika v današnjih razmerah dobil popolnoma fakultativen značaj. Estonska vlada si pridrži pravico, da bo v vsakem primeru posebej sklepala ali ae bo ravnala po določilih tega Člena. S tem je pakt »gabil del svojega praktičnega pomena. Podobno je izjavil tudi lotiški zunanji minister Munters. Debata se bo nadaljeval« in končala v sredo, ko bodo govorili Se zastopniki Francije Malc antante m sovjetske Rusije, katerih izvajanja pričakujejo z veliko napetostjo. Socialistični uspehi na švedskem Stockholm, 20. septembra. AA. (Havas). Včeraj so se v vsej državi vršile skupaj z občinskimi volitvami tudi volitve v parlament Po dosedanjih rezultatih so socialni demokrati dosegli velik. uspeh na račun desničarskih strank. Ostale stranice so oaranflc ovoje postojanka. SocisBstt imajo stala na londonske predloge, zahtevala pa bo še razna pojasnila, p redno bo zavzela definitivno stališče. Zunanji minister dr. Krofta je imel dolge konference z angleškim in francoskim poslanikom. Danes dopoldne se je praška vlada ponovno sestala pod predsedstvom prezidenta republike. Tej seji pripisujejo odločilno važnost. Pred sejo je sprejel prezident republike dr. Beneš generalnega inšpektorja češkoslovaške armade generala Sirovega in vojnega ministra Mahnika. večino tudi v občinskem svetu prestolnice. V parlamentu so dobili več ko 100 mandatov. V primeru s prejšnjimi volitvami so pridobili 6 mandatov, komunisti pa dva, a desničarji so izgubili 7 mandatov. Papež francoskim delavcem Caetei Gandctfo, 20. sept. AA. (Havas). Papež je včeraj sprejel 500 romarjev, članov francoske krščanske delavske zveze. Pri tej priložnosti je imel nanje nagovor in dejal, da moli za svojo drago Francijo, kakor ni še nikoli. Dalje je papež poudaril pomen krščanske akcije med delavstvom, kajti po sodbi cerkve sta resnica in pravica vmes med ekstremnimi doktrinarni. Dalje je papež odločno obsodil komunizem in podčrtal, da na svetu že dolgo obstoji totalitarni režim, in to je režim rimsko-katoliške cerkve. Berlin, 20. septembra. AA. (DNB). Nemški minister Walter Funk je na vabilo turške vlade odpotoval v Ankaro. Na svojem potovanju bo obiskal še nekatere druga jugo vzhodnoevropske prestolnice. Na postaji so ga pozdravili turški veleposlanik Arpag, jugoslovanski poslanik Cincar-Mar-kovič m bolgarski polanik Draganov. Na 20. septembra, AA. (DNB). med Jaffo m Haifb je bUau Tfel — v CSR pridobUi Neresnične vesti o ostavki čsl. vlade Praga, 20. sept. e. Vesti o eventualni ostavki češkoslovaške vlade ali celo o demisiji prezidenta dr. Beneša, ki se Širijo v inozemstvu, se na službenem mestu najodločneje demantira jo. Poudarja se nasprotno, da se odgovorni činitelji Češkoslovaške, tako prezident republike, kakor predsednik vlade, vlada sama in vse češkoslovaške stranke v teh usodnih časih izogibajo vsemu, kar bi lahko dalo tujini povod za direktno akcijo proti Češkoslovaški. Čsl. delavstvo na strani vlade Praga, 20. sept. e. Vodstvo glavne zveze češkoslovaških sindikatov je v imenu svojih 750.000 članov poslalo predsedniku vlade dr. Hodži brzojavko, v kateri mu izraža zaupanje in zahteva, da predsednik in vsa vlada vztrajata pri politiki za nedotakljivost države. Predsednik vlade, kakor tudi vlada sama lahko računajo, da jih bodo češkoslovaški sindikati z vsemi močmi podpirali. Navdušenje za Henleina vedno bol] plahni Liberec. 20. sept. e. Reuter poroča: Ker je večina vodij sudetskih Nemcev izginila, vse kaže, da je navdušenje sudetsko-nem-škega prebivalstva za »anšlus« že precej splahnelo. Samo mladina se še izjavlja za priključitev, dočim starejši ljudje odkrito izjavljajo, da bi raje ostali pod Češkoslovaško, zlasti če bi bila urejena po kantonih. Vse svečanosti v Pragi odpovedane Praga, 20. sept. AA. Listi objavljajo danes zjutraj oklic, v katerih pozivajo, da naj se odpovedo vse javne slovesnosti, ki so bile napovedane za današnji dan. 20. septembra. AA. (Reuter). Uradno zanikajo vesti, da bi bil angleški konzulat svetoval angleškim državljanom, ki so v Pragi, da naj zapuste CSR. Pogreb chebskih žrtev Cheb, 20. septembra. AA. (CTK). Včeraj se je v Chebu vršila žalna slovesnost v spomin dvema železničarjema in policij, okemu agentu, ki so padli v zadnjih krvavih spopadih. Njihova trupla so prepeljali na postajo, od tam pa v njihove domače kraje, čast jim jo isfcazal oddelek redarjev in uradne osebnosti Na krste so zastopniki oblastev položili tudi venec pred. sednika republike. jev zavozil na mino. Trije redarji so mrtvi, šest pa jih je ranjenih. V Jeruzalemu je bil en arabski redar ubit Stavka gradbenega delavstva v Franciji Pariz, 20. septembra. AA (Havas). Davi se je začela splošna stavka gradbenih delavcev. Večina pariških stavbišč je zapuščena Da se prepreči slehern nered in omogoči svobodno delo, je oblast poslala pred stavbišča varnostne organe. Opaža se, da so delavci na manjših stavbiščih začeli delati, pri velikih stavbiščih pa še oklevajo. V Lyonu križa rij o po ulicah stavka-ške patrulje Incidentov ni bilo. Otefkočenje potovanj med Francijo in Italijo 20. sept. AA. (DNB). >Pariš Midi« poroča iz Grenobla, da so francoska onšastva na podlagi novih določil o .notnih listih ki določajo za celo vrsto držav obvezen vizum, poslale snoči nazaj na italijansko mejo 78 potnikov brzoga vlaka Milan_ Bordeaur, ker njihovi potni listi niso tih' v redu. Italijanska vlada je takoj nato izdala iste ukrepe za potnike iz Francije in je v Be^fcmecohi onemogočila skupini 25 ljudi, fc niso i meH vizuma za Italijo, prehod v Itatijo. širite naročajte »Slovenski Narod«? Maribor. 20. septembra . Plemenita gospa, vzorna žena, zgledna mati. Njeno zlato, dobro srce je prenehalo utripati za blagor svojcev. In njeni smo bili vsi, ki smo se zatekali k njej za pomoč in dobro besedo. Nikdar ni nikomur odrekla niti prvega, niti drugega. Vse svoje delovanje je usmerila v pomoč bližnjemu. Velike so njene zasluge za tukajšnje Žensko društvo, za Francoski krožek ter za Društvo za zdravstveno zaščito dece in mladine, ki je postavilo na Pohorju Počitniški dom kraljice Marije. Doigo vrsto let je načelovala tem vzorno delujočim društvom, sodelovala pa je s svojo dragoceno izkušnjo in agilnostjo tudi pri ostalih nacionalnih društvih, četudi nekoliko manj vidno. V vrstah mariborskih nacionalnih društev je s smrtjo plemenite gospe Marije Maistrove zazijala globoka vrzel. Z vsakomur je bila dobra, prijazna Vsem je pomagala. In vendar je bila skromna, preprosta. Vsakdo je ime' dostop do nje. Za vsakogar je imela prijazno besedo in dober nasvet. Te njene odlike in vrline so se poglabljale ob zglednem domoljubju, ki je ozarjalo njen nepozabni plemeniti lik. Vse dni svojega življenja je bila neustrašna Slovenka, navdušena JugosJovenka, enakovredna po svojem plamtečem rodoljub ju svojemu pokojnemu soprogu, ki mu je ▼ usodnih dneh prevrata in pozneje ob bolezni stala zvesto in vdano ob strani. Težko, turobno je odjeknila vest o njeni nepričakovani smrti v naAe«m Maribora. Šla je v Ljubljano, da bi okrevala po težki bolezni, pa je tamkaj zastal utrip njenega zlatega, rodoljubnega srca. Marija Maistrova je mnogo mislila na d. u^.e, toda malo nase. Bila je dede&na ne-šte'ib. priznanj v naši javnosti, pa tudi odlikoval j. Ni pa delala, da bi iskala zunanjih priznanj. Vse je prihajalo iz njenega dobrohotnega bistva, vse je :zhajak) rz plemenitost, njene duše. S svojim delom si je postavila trajen, naj:epši spomenik. Ohranimo njeno svetlo pod >bc in njen lik v trajnem spominu. Gospa Maistrova bodi vzornica plemenitosti, domoljubja in človekoljubja. Njenima sinovoma Hrvoju m Borutu ob prebridki izgubi zlate mamice naše najgloblje so-žalje! Spremembe v diplomaciji Beograd, 20. sept. AA. V imenu Nj. Vel. kralja je na predlog ministrskega predsednika premeščen izredni poslanik in opo4-nomoceni minister pri poslaništvu v Budimpešti dr. Vukčević Aleksander za izrednega poslanika in opolnomocenega ministra v 2-1 na poslaništvu v Varšavi. Za novega poslanika v Budimpešti je imenovan generalni konzul v Milanu Rasič Sve-tozar Trgovinska pogajanja z Ameriko Beograd, 20. sept. AA. Po pogajanjih, ki so se do sedaj po redni diplomatski poti vodila med vlado USA in Jugoslavijo, sta I obe vladi sklenili, da poverita posebni delegaciji dolžnost, da uredi jugoslovensko nadzorstvo uvoza za ameriško blago. Delegacija, ki ji predseduje od strani OSA poslanik USA v Beogradu ob sodelovanju konzula Roberta Maketija. z jugosloven-ske strani pa Milivoj Pilja, pomočnik zunanjega ministrstva ob sodelovanju dr. Iva Belina, prvega podguvernerja Narodne banke, dr. Milana Laza revi ca, načelnika ▼ trgovinskem ministrstvu, Boška D j ord je vida, svetnika v tem ministrstvu ter Borivo-ja Simon ovi ća, diplomatskega konzularnega pripravnika v zunanjem ministrstvu, se je sestala danes v tem ministrstvu na svojo prvo sejo. Sorzna poročila. Čarih. 20. septembra Beograd 10, Pariz 11.9675, London 21.28 Newyork 443.75, Bruselj 74.80. Milan 28.25, Amsterdam 236.625, Berlin Praam 1&20, Varšava 8M0, Stran 2 >SLOTBrf 8KI NAROIki 210 (politični e%$o\nlk Tehtna za osvojitev Bathana Novosadski »Don« je ta dni priobčil im-ieresanten članek, v katerem nazorno stika tekmovanje velikih sil, da gospodarsko osvoje Podunavje in Balkan. »Dan« izvaja: *Podunavje In Balkan sta največja rezervoar ja agrarnih proizvodov in surovin in bosta tudi v bodoče ostala najvažnejše področje glede prehrane in dobave surovin. Zato se na tem področju jugovzhodne Evrope križajo interesi evropskih velesil in se vodi konkurenčna borba za njihovo gospodarsko osvojitev. To zanimanje velikih sit in tekmovanje za prijateljstvo Podu-navja m Balkana seve ni brez vsake nevarnosti za samostalnost tn neodvisnost teh držav. Rumunija ima petrolej tn bencin, Madžarska, Bolgarija m Jugostavija imajo žito, živino, les, vse vrste življenjskih potrebščin m vino. Spričo vladajoče vojne psihoze na sveta potrebujejo velesile izdatne rezerve. Do sedaj sta Italija in Nemcijm največ uvažale iz teh držav, sedaj pm so stopile na plan Francija. Belgija in Anglija. Ta tri države dajejo predvsem svobodne devize, a vsem podunavskim in balkanskim državam primanjkuje baš deviz. Takšne velike kredite z zapada sta že dobili Turčija m Bolgarija, kar je bito zanju z ozirom na njih devizno-politični po-ložaj velike važnosti in je predstavljalo veliko gospodarsko olajšanje. Baje obstoja tudi namen, da ae taki devizni krediti do-vote tudi Madžarski, Rumuniji tn Jugoslaviji. Rumunski so taki krediti potrebni zato, da modernizira svojo industrijo nafte. V Jugoslaviji je bito v zadnjem času investiranih mnogo milijonov angleških funtov in francoskih frankov v rudarstvo, zato se je tudi naša država tako hitro dvignila, kar se tiče rudarske industrije. Devizne zapreke so bile vzrok, da Italija in Nemčija nista mogli v tem pogledu tekmovati z zapadnimi državami in sta seve glede investicij tudi zaostali za njimi.« — Prav to je nemara tudi eden izmed vzrokov sedanje težke mednarodne krize, ker sta Anglija m Francija pretekli v Podunavju in na Balkanu obe avtoritarni državi. Celje — narodna trdnjava I V celjski »Novi dobi« čitamo: »Spet je pokazalo naše lepo Celje, da je vseskozi slovensko in jugoslovensko. Ono, kar tuje čuti in kar ne spada med nas, je izginilo kakor p/eve/ iz žita. Celjske ulice, ki jih je v zadnji dobi kvarila kaka redka Ijulji-ka, so očiščene in nacionalno Celje kaže sedaj na zunaj spet svoje čisto lice. Zlasti naša mladina je pokazala, da je zavedna in da imamo v njej polno jamstvo za brezkompromisni nacionalni razvoj našega naroda. Treba pa je ostati budno na straži in nadaljevati započeto deio smotrno, pa tudi na drugem, manj vidnem področju pridemo do osamosvojitve in do končne zmage. Spoznali smo razne piipadnike gospodarskih krogov tuje mislečega življa, ki noče imeti z nami nič skupnega. Skrbimo dosledno za to, da bodo svoji miselnosti primerno ostali tudi v naprej sami in da ne bomo prišli z njimi v nepotrebne stike.* Slovenci v Ameriki V tekmi v hotelu Statler v Clevelandu, katere se je udeležilo nad 300 cleveland-skih lepotic in modelov, je odnesla prvo nagrado Slovenka Bernardina Koman. Dobila je 50 dolarjev nagrade in naslov clevelandska kraljica mode. To je že njena druga zmaga. Pred meseci je dobila 75 dolarjev nagrade in prosto vožnjo z letalom v New York in nazaj. V Milwau-kee se je pa odlikovala plesalka Slovenka Frančiška Benda. V gledališču jo je videl ravnatelj neke potujoče gledališke družbe iz Chicaga in njena umetnost ga je tako navdušila, da jo je pregovoril in sklenil z njo pogodbo. Nastopala bo po ameriških pa tudi po evropskih mestih. V gledališču v Milwaukee je odnesla nedavno na veliki plesni tekmi prvo nagrado V Clevelandu je otvoril nedavno ordinacijo nov slovenski zdravnik dr. Karel Roter. Študiral je v Ameriki. 22 letni Slovenec William Vičič je zmagal V maratonskem teku v Clevelandu že tretjič Drugi in tretji sta bila Franc Zalaznik in Franc Klemenčič. V kraju Ely v Minnesoti si je prerezal vrat 701etni Jože Stare V Elyju je živel 36 let. Zapušča tri omožene hčere in dva Sinova. V Poughkeepsieu je vlak povozil Janeza Sedmaka. Pokojni je bil star 25 let in rojen v Ameriki. Njegov oče je doma iz Koritnic pri Knežaku na Notranjskem. Poročili so se v Sheboyganu Amelija Dragan in Hugo Gohr v Milwaukee Jože Povše in Marija Janežič, Gustav Sme-ling in Neža Ceme Janez Fimiano in Marija Pucelj, Franc Kovačič in Bernice Hausman, Aleksander Pavletič in Bemice Harney, Janez Megle in Sil vi j a Peglov, Fr. Podlogar in Evelyn Hausner ter Andrej Cera in Frančiška Haložan, v Caru-metu Jerome Schneller in Marija Štefa-nec, v Chicagu pa Jože Oblak in Ivanka Mladič. V Clevelandu so umrli Franc Kovačič, star 70 let. Franc Gričar. star 60 let, doma iz Sv. Križa pri Litiji. Rudolf Pozek, star 45 let. doma iz Adlešičev, Janez Lu-šin, star 61 let, doma iz Sodražice, Marija Zaviršek. rojena Opalt. doma iz vasi Strahomer pri Igu. Lojze Glina, star 58 let, doma iz Gornje vasi fara Čatež in Rozalija Mohorčič, rojena Sadar. stara 56 let doma iz Kleteč pri Žužemberku. V Lemontu je umrl M Golavšek. star 77 let. doma iz župnije Griže pri Celju. V Chicagu sta umrla Franc Bedenčič, star 22 let, rojen v Ameriki in Antonija KoS-nik, rojena Jarc, doma iz vasi Sv Duh pri Sčavnici. Mariborska beležnica GRAJSKI KINO: Moj «m Je minister. KTNO TJNTON: Napol j, v plamenu poljubov. DEŽURNI LEKARNI: Albanežejeva na Frankopanovi in Konigova na Aleksandrovi cesti. M AL' POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR I Podoba bodočega Maribora Povojni Maribor dobrva ce. Mariborčani, pri katerih Je kalni čut tudi zelo razvit, sa Hvatao: majo za vse pojava in preureditve, U spreminjajo podobo in sliko r i bora. Prav gotovo pa čane se veliko bolj, kako Je predvidena podoba bodočega Maribora. Odgovor na to vprašanja o bodočem razvoju nase obmejne metropole Je v najtesnejši zvezi z zaščitnim pasom, o terem je bilo že precej pisanja in tudi ustnega razpravljanja. Zaščitni pas predvideva rezerviranje gotovih parcel, ki sa ne smejo zazidati. Le malo Je stavb in uradov, ki v smislu tega načrta mesta ostanejo tam, kjer so. ustanovami je tudi naš glavni kolodvor, tako da se Maribor v bližnji in tudi daljne j ši bodočnosti ne bo pečal z vprašanjem preureditve oziroma premestitve sedanjega glavnega kolodvora. Pač pa se predvideva povečanje tezenskega kolodvora. Srednješolska poslopja predstavljajo v Mariboru posebno aktualen problem, zlasti pa naša realna gimnazija, ki Je Mariborčani ne označujejo drugače, kakor »tvornica amonjaka«. Prej ko slej bo treba seči tudi na to področje in misliti na nove srednješolske stavbe, za katere so zadevne parcele v smislu zaščitnega pasu že rezervirane in sicer v Pregljevi ulici. Tudi vprašanje rotovža ni še do danes zadovoljivo rešeno, četudi bi že lahko bilo, ko bi se zadeva našega muzeja uredila nekoliko drugače in sicer v smislu, kakor smo nedavno očrtali svoje stališča. Je pa za gradnjo novega magistrata rezerviran prostor na bloku ob Frančiškanski, Marijini in Sodni ulici S tem bi se središče mariborskega javnega življenja v kompleks ob Aleksandrovi, Sodni in Marijini ulici, kjer bi se v bližnji bodočnosti utegnilo razviti novo trgovsko sredice Maribora. Sa nove gssesdMhs stavbe, ki Je že nujno potrebna in o čemer so sklepali tudi gledališki igralci na letošnjem splitskem kongresu, Je rezerviran vogalni parcelni kompleks ob Razlagovi in Prešernovi uli-Md Kulturni Maribor se že živahno zanima za zgradbo novega gledališkega poslopja in se Je za zadevo zavzel zlasti Umetniški klub v Mariboru, ki je sklical za nedeljo 25 t m izredni občni zbor, na katerem bodo razpravljali o ustanovitvi Društva za zgradbo novega gledališkega poslopja. Glede nove stavbe policijskih uradov Je predviden v načrtu bodočega Maribora prostor ob Židovski ulici, zlasti tam. kjer Je stala stara židovska sinagoga. V tej podobi bodočega Maribora pa bodo igrale veliko vlogo tudi predvidene pasaže. Glavna pasažna žila, ki bo vezala v dolgi transverzali vzhodni in zapadni del mesta, pojde od Slomškovega trga do Gosposke ulice pri Gertovi trgovini, nato po Jurčičevi in v ravni črti na Kopališko ulico. Te pasaže naj bi bile namenjene predvsem pešcem. Vse kaže, da se bodo začeli načrti uresničevati že prihodnje leto, ko bodo pogajanja z vpoštev prihajajočimi hišnimi posestniki uspešno končana. Razen te glavne pasaže, ki bo pešcem omogočila bližnjico od konca Smetanove ulice do Cvetlične ulice, pa so v načrtu tudi druge manjše pasaže, ki bodo velikega pomena za čim racionelnejšo ureditev prometa v notranjosti mesta. TI regulacijski načrti, ki določajo razvojno črto bodočega Maribora, so izdelani do podrobnosti Ze dve leti leže pri banski upravi, niso pa bili navzlic številnim urgencam odobreni. Neodvisno gledališče v Mariboru V nedeljo je bila ustanovljena pod tem imenom zadruga z obširnim delokrogom Maribor, 19. septembra Po dveh uspelih nastopih si je pridobila Žižkova skupina avantgardistov simpatije občinstva in si s tem zagotovila stalen kader obiskovalcev predstav. Moralna popotnica je torej tu in daje novih moča za nadaljnje vztrajanje v težkih razmerah, are. di kulturnih se poraja novo gledališče. Manj razveseljivo je pa dejstvo, da je materialna straši celotne akcije dokaj šibka, kar pomen ja, da bo treba pas temeljito zapeta in živeti ter delati z voljo. Je pač tako, da Neodvisno gledališče ni vzni-klo Iz krogov posedujočih, marveč Iz kro. goiv, v katerih je večina Slovencev. Računajoč s tem dejstvom so se odločili oni, ki so Neodvisnemu gledališču b&zu, da pritegnejo k skupnemu delu za napredek avantgardnega gledališča vso slovensko javnost, ki zeli. da dobimo polagoma Čisto slovensko odrsko umetnost. Na osnovi te odločitve je bila ustanovljena v nedeljo zadruga Neodvisno gledališče z namenom, da povzpefiuje razvoj slovenskega avantgardnega gledališča, da ustanavlja dramatske šole, prireja tečaje tn predavanja, propagira gledališko umetnost z izdajanjem knjig, revij in brošur ter da pridobiva potrebne zgradbe tn sredstva. Ustanovna skupščina je upoštevala, da je treba pritegniti k delu za izvrševanje tega programa čim večje število ljudi. Zato je določila majhen delež, ki znaša 10 din in pa enkratno vpisnino 50 din. Vsak zadružnik bo pa imel pravico do polovične vstopnine k vsem predstavam N-odvisnega gle. dalisča in poleg tega še ugodnosti pri naročilu publikacij, ki jih bo zadruga izdajala. Tako vidimo, da bo po pravilih, ki jih Je skurpščina odobrila, omogočen vstop v zadrugo tudi slabše situiranim Za predsednika zadruge je bil izvoljen odvetniški pripravnik g. Kovač Štefan iz Maribora. Sicer so pa v odboru mladi, napredka zeljni ljudje. Zadrugi želimo, da bi uspevala, saj bo to samo v korist slovenske kulture. Najvažnejše določbe za izvoz sadja v inozemstvo Že izdana navodila za Izvoz sadja ostanejo v veljavi do 1. junija 1939 Ljubljana, 20. septembra Ker cvete po nekaterih srezih dravske banovine sedaj kupčija 8 sadjem, je dobro za naše izvoznike, če se seznanijo z najvažnejšimi določbami nove uredbe o kontroli pri izvozu sadja in sadnih izdelkov. Sveže sadje, namenjeno za irv©2 kot namizno sadje, mora biti zrelo, čisto m nepoškodovano in z roko brano, v kolikor ni predpisano drugače. Sadje, ki ne ustreza tem predpisom, ne sme biti izvoženo kot namizno sadje. Sveže namizno sadje, ki se odpošilja v zabojih, moro biti ▼ čisti, stiki in novi embalaži. Vsak zaboj bo motal imeti v latinici napis »Jugoslavija«. Za zavijanje sadja se sme uporabljati le čist papir, prepovedana je uporaba časopisnega papirja. Sveža jabolka, hruške in kutine, namenjene za izvoz, se klasificirajo ▼ kabinetne (izbrane) namizne, konzumne rn industrijske. Kabinetno sadje je prav lepo. debelo ki brez vsakršnih napak Namizna jabolka, hruške in kutine morajo biti zdravo, pravimo razvito nepoškodovano m ne n«nn> lo sadje. Namizna jabolka ne smejo imeti manj kot 5 cm v premeru. K on rum no sadje ima že delne napake, ki pa ne škodijo trpežnosti Industrijsko sadje pa je ono, ki ga m mogoče izvažati kot namiznega in ne konzumnega, ne sme pa biti grrBo. Namizno sadje mora btti na tovor jeno v vagonih, le če je čisto in obloženo s papli Jam, lesno volno aH slamo. Orehi, namenjeni za izvoz, morajo biti zreli, celi. zdravi, suhi in časti, bres sledu zunanje zelene lupine in ne smejo biti mešani s starimi orehi. Orehi v lupini as smejo izvažati kot »original« t J. neaortirano blago in kot sortirani po debelosti 34 do 26 mm, 26 do 28 mm, 28 do 30 mm ter 30 in reč min. Pri orehih, namen j enih isruen, mora biti na zavoja omafha kvalitetna stopnje. Pakirani morajo bati v nova In ©gaHrirane vreča s tefto največ 50 kg laas to. Novi orehi se ne bodo smeli izvaliti pred 25. oktobrom. Z izvozom sadja m sadom izdelkov se morejo baviti samo sodno registrirane tvrd-ke, ki s posebnimi potrdili trgovskih zbornic dokažejo, da je izvoz sadja njihov obratni predmet, potem zadružne zveze in kmetijske zadruge ter producenti sadja« in sadnih izdelkov za svoje pridelke. Vsako podjetje, ki izvaža sadje, bo moralo imeti svoj znak, s katerim bo treba označiti zaboje. Znaki bodo morati bati pri zavoda za pospeševanje zunanje trgovine registrirani. Kontrolo sadja bodo izvrševali v sezoni posebni kontrolorji. V dravski banovini so is imenovani sa vsak sam Pssgisilnfrl bo- do izdajali potrdila o kakovosti. Carinske oblasti ne bodo smele izvrševati izvoznega carinjenja pošiljk, za katere jim ne bo predloženo potrdilo o kakovosti. Železniške m perobrodne postaje ne bodo sprejemale sadja in sadnih izdelkov za prevoz v inozemstvo brez predpisanega potrdila. Vs« skladišča, v katerih so vskladiščene tudi slive, pekmez in orehi, so podvržena razni kontroli po zakonu o živilih, pa tudi kontroli preglednikov m revizorjev po tej uredbi. Kontrola mora nadalje ugotavljati, 6e so zaboji sposobni za transport ter ako odgovarjajo uredbi. Vsi driavni, Samoupravni in občinski organi so dolžni pomagati kom tromim m revizijskim organom pri izvrševanju njihove sittžbe. Minister za Ugovioo je po uredbi pooblaščen, da izda tudi pravilnik sa izvoz suhih jabolk in suhih hrušk, in da izpreme-ai tip, dimenzije in težo zabojev, kakor radi način paktrenja m tovorjenja ▼ vagone. Z nOVO nrcdbO SO razveljavljene določbe Sttkona O kontroli kmeti jakih pridelkov, v kolikor se nanašajo na sadje, in določbe pravilnika o Ugorini s suhimi slivami in pekmezom ter pravilnika o kontroK svetega sadja, namenjenega sa izvoz, od 3. junija 1931. Predpisa in že izdana navodila o pakiranju sadja, kakor radi že izdana navodila za izvoz sadja, Ostanejo v veljavi do 1. jwnja 1039- _ Cankarjev večer v Šoštanju Šoštanj, 17. aopt 1968 aa ja napolnila dvorana de premajhna je hA*, da bf mogla sprejeti med svoje stane vsa stotine ljudi, ki so prišli na prestavo aOtetniea Cankarjeve smrti. Mnogi so morali ostati na hodnikih, pa tad* od tam so čuti mogočno Cankarjevo besedo, vso polno Ijubesr ni m skrbi sa slovansko ljudstvo. Večer, Id aa Ja priredilo Društvo jufpalovenekfii akademikov, ^ae^e^pretvorfl^ in^ ne- dd pr| najbolja volji nismo mogli prikovati. Bo spontanf in dororj izdatni predigri, pri \ ■tai 1 fe sodelovala vsa dvorana, se je pvt-eel program priredi Na Prva točka je bilo črtanje Cankarjevega govora >SJoveoei in Jueosloveni«. Cankar je govoril ta govor leta 1918. danes po 26 letih pa se nam zdi. da bi ga moral gusmitl vnovff. morda Se s močnejšim pondarbom. Tudi ostale recitacij«. >0 vojni«, yO naputra< itd., je občinstvo posmealo s pravim razumevanjem. Na-Ji janji. Sledila je uprizoritev >Hlapca ja in njegove pravice« v kolektivni tizacšjL V odlični mseenecjji sa je z tor s Hlapcem Jernejem retorMno vil do popolnosti. Posamezne spremljali mapositivi. B* je i*P *«čer, U naj spominu. In tudi bol zadovoljni s tO? — Pozimi odpotujejo vodno na jug, da prihrani denar za kurjavo, pose* pa hodijo na morje, da jih kopanje nič ne Mariborske in okoliške novice — Gledališka sesana se Misa! Wm več dva tedna in otvoritev predstave bo ta. Zato, kdor že ni abonent naj se čim prej odloči za gledališki abonma, s katerim si napram večerni vstopnini prihrani mnogo denarja. Ze prieetek seaone prinaša zelo zanimiv repertoar. — Cene abonmajem v mariborskem g**" dališča. Ložna sedeži: 47, 33 27, 17. (za uradnike): 39 28, 24, 12; parterm" sedeži: 42, 33, 27, (za uradnike) 36. 28 »; balkonski sedeži: 42 83 25, 20, (za uradnike) 36, 28. 21. 16; galerijski sedeži: 21, 17. 12, (za uradnike) 17. 12. 8 din. — Mestni avtobusni premet opozarja, da je parkiranje kakršnihkoli vozil okrog osred nje postaje na Glavnem trgu strogo prepovedano. Ravnotako na dovoljeno voziti in prislanjati koles na peronu, ki je namenjen samo potujočemu občinstvu. — Izsledena tatica. Dne 1. septembra je bito ukradeno uslužbenki fctfc splošne bolnice Kristini Peričič iz zaklenjenega kovčege v spalnici 6000 din gotovine m svilena ruta. Oblastvom »e je sedaj posrečilo izslediti drzno tatico v osebi 43letne Marije Kranjčeve iz Vojnika pristojne v Sk>v. Ko-ptice, ki p za Časa tatvine zdravila na oceanom oddelku. Kranjčevo so izsledili v celjski bolnici. Po napovedani aretaciji je sicer spočetka vsako tatvino tajila, izdala pa jo je svilena ruta. ki je last PeriČiČeve. Pri zasliševanju ie končno priznala, da je vlomila v kovčeff ter še istega dne od&a iz mariborske bolnice. Za ukradeni denar si je na poti v celjsko bolnico nakupila raznih potrebščin in uro. tako da so ob aretaciji našli pri nje i samo še 362 dLn. Aretirana Kranjčeva trdi. da ni iz kovčega vzela 6000 din. temveč samo 1300 din. — V odbora zadruge >Neodvisno gledali. *ee< so: Štefan Kovač, predsednik, Janko Sernec, podpredsednik. Fran Žižek m Dušan Spindfier tajcika, Mira Ancin. blagajni-čarka. Albert Wilhelm. gospodar. Odborniki: Ivan Potrč. Mirko Lorger m Primož Sod-mak. Nadzorni odbor: Božo Podkrajšek. Joža Štuckt, Jaroslav Dolar in Vito Kraigher. Namestnika: Marino Kralj in Emica Kraigher. — Gori! Posestniku Ivanu Napotniku iz Zavodnja je pogorela lesena stanovanjska hiša in trpi okoli 15.000 din škode. Požar je baje nastal zaradi slabega dimnika — Sahari neek ... 26 škatlic in 29 paketov saharina je zaplenil žandarmerijski narednik Ropoša Jožef, ko je v Bohovi ustavil nek en a K. Karla s sumljivim tovorom. K. bo i mol opravka z oblastmi, ki mu bodo odmerile orecej občutno globo. — Slana unifuje ajdo. V noči na nedeljo je pobelila slana Ptujsko polje in povzročila zlasti ns ajdi občutno škodo. — Prometna neigoda, ki je zahtevala dvoje irtev. V tuk. bolnico so prepeljali 19-letnega Slavka Kraglja i« Studencev. Krpanova 12. ter Mihaela Ofcruda. Oba sta padla. Krače*] je težje poškodovan nad levim očesom, dočim ie Obrul odnesel notranje poškodbe. Oba se zdravita v bomied. — Z boksariem v oko. *Tov. delavec Peter Laporšek stanujoč v Jeadarskd ulici 8. ie naznanil poHciji. da ga je pred neko gostilno v Danjkov- ulici napadel pekovska pomočnik K. Kovačič iz Tezna ter ga udaril z vso silo z boksarjem v oko. Fant je po napadu rjobocnal. — Studendke n°vice. V soboto je bil na stavbi novega gasilskega doma likoft, ki je potekel v najlepšem razpoloženju. Stu-denški župan Alojatj KaJoh je imel pri. mer en nagovor, v katerem je poudarjal namen v službi bližnjega. Tipamo, da bo gasilski dom se pred zimo dograjen. — Iz obrtniških vr«t. Za komisarja Okrožnega odbora obrtniškrn zdnruaenj v Mariboru je imenovan dosedanji tajnik g. Florijan Bender. — Ugotovitev. Prejeli smo s prošnjo za objavo: >Ve nedeljo 18. t. m. ob 90-48 Sem sel na Grajskem trgu mimo skupine ljuta. Med njimi je faU tudi krosnjar fi^ najbrže Koče var. V istem času je prihajala, po Aleksandrovi cesti povurita mariborskih Sokolov od seutiljsikega slavja. Vzklikala je kralju in ju^ostovensfeemn Mariboru. Tedaj sam snaal, kako je s. v naduto pra-orljrvem tono dejal: >Za take ljudi bi bila potrebna ena fajeraprica.!« Do dna duša ogorčen nad tem sem deda prav trdo pri. jei m mu povedal, kar mu je slo, jo je utnih krač pobrisal. Tega a-, si stvi Od nas, pa si bom dobro znpornnfl Opazovalec.« — pogaftltev J- IiulianTia V ottvtru joV bilajnega zbora mariboraklh pekovskih mojstrov Ob 30 letnici Združenja pekovskih mojstrov v Maribora j» bo daieien posOUm poessrtjtv* g. Jakob Zadravee Is Središča, čsgar aaetu«e je poudarjal združen jsSri predsednik g. Koren T svoji spo-nzmatd besedi. V zsirvaso m priznanje sa veftflte zasluge ga je Združenje pekovsih liajjBtlor V Mariboru imenovalo ob svoji SO letate* za svojega častnaga Sana traje predsednflc g. Koren krt« g. Bs^irav-on lepo darOo m diplomo. assszdBsl sjrat-nfk g. Zadrcrrec, ki J» hO dftožen topte^. apfcraa, se je prisrčno zatovag sa počs-Sitev, fadavtjejoč, da bo vedno podpiral težnje asssjncssjdh pukutufcJn um»Jzuow. želel je organizaciji ki rudstvu etm lepem uspenov v borbi za interese č^snsfcss. i- S postimo sBS*ssss doMado se bodo krffi strofid sa poyia*flo stjebe marg**-ske stofcnce. ki jo bodo ta* umia^ftiino S *eSa^e^^ bor" sSSdbodD znzdhdl okoli 180.000 Tekste« v Maistru* and Sedaj ae pogajajo posestniki t Maistrovi und z mestno upravo, da se podaljša vodovod od postajališča do nova roso** zgradb« na Ptujski cesti. Po. gajenja bodo kmaba ugodno zaključena, kadimo pa se tistim, ki se te ugodnosti, ki jo najborj potrebujejo, ne posluži jo. — tTmetnJ#ki khm v Mariboru sklicuje izredni občni zbor, ki bo v nedeljo 25. trn. ob 10. v lovski sobi hotela Orel v Mariboru. — Dnevni red: prireditev umetniškega tedna in ustanovitev društva za zgrad*vi novega gledališkega, poslopja. — Pobreake novice. Nedeljski koncert pri Renčrju je lepo uspel. Obsegal jg umetne tn narodne pesmi, ki so zbudile pozornost Pobrežanov, saj so bile na sporedu tudi nekatere manj znane narodne pesmi m Pohorja, ki jih je mojstrsko priredil prof. M trk, pod cigar priznano umetniškim vodstvom je septet bratov živkov sijajno in blesteče izvajal koncertni spored. Id je navdušil vse navzco« in katerega čisti dobiček je bil namenjen obdaritvi revne pobreake doce. — Pogreb gospe Marije Maistrove bo v sredo 21. septembra 1938 ob 17. izpred kapele na mestnem pokopališču na Pobrežju, kjer leži pokojnica na mrtvaškem odru. Iz Celja —c Komemoracija v Narodnem domu. Danes je poteklo 30 let, odkar je avstrijska soldateska v Ljubljani ob priliki manifestacij narodne Ljubljane umorila mučenika Lundra in Adamiča in odkar je rene-gatska drhal v Celju priredila pogrom na zavedne celjske Slovence ob priliki prireditve Kluba naprednih slovenskih akademikov v celjskem Narodnem domu ter pretepala nase ljudi in razbila Sipe na Narodnem domu ter na številnih slovenskih narodnih trgovinah in drugih lokalih. V spomin na septembrske dogodke pred 30 leti in v počastitev septembrskih žrtev bo priredila Starešinska organizacija ^Slogec v Celju d revi ob osmih komemoracijo v Narodnem domu. Na to spominsko svečanost je vabljeno vse narodno zavedno občinstvo. —c SK Atletik : SK Celje. V nedeljo 25. t. m. ob 16. se bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« podsavezna prvenstvena nogometna tekma med celjskimi Atletiki m SK Celjem. Za ta ^celjski derbv« vlada v Celju že sedaj zelo živahno zanimanje. —c V celjski bolnici je umrl v ponedeljek petletni sinček privatne uradnice Friderik Jakovič iz Celja. V Drešnji vasi pri Celju je umrl v nedeljo v starosti 77 let občinski tajnik v p. g. Franc Kajtna. —c Lobanjo so mu prebili. Ko se je vračal 27-letni sodarski mojster Ivan Jazbec lz Gaberja v nedeljo okrog 23.30 z Ljubeč-ne pri Celju proti domu. so ga na Sp. Hu-dinji napadli neznani moški in mu z udarci z nekim topim predmetom po glavi prebili lobanjo. Jazbec se zdravi v celjski bolnici. —c Preureditev prostorov mestnega poglavarstva in policije. Preureditev Winkler-jeve hiše v Gosposki ulici, ki jo je kupila mestna občina in nastanila v njej nekatere občinske urade, ?e stala 152.516 dH, dočim je znašal prvotni proračun okro£ 80.000 din, obnovitev fasade in nekaterih prostorov mestnega poglavarstva pa je stala 68.375 dro. Sedaj bodo eš preuredili vodovodno delavnico na magistralnem dvorišču v dvosobno stanovanje za hišnika. Z*i sodni in magistra tn i arhiv bodo uredili dva oddelka na magistratnem podstrešju. Hižnikovo stanovanje v srtarem magistratnem dvoriščnem traktu bodo preuredili za policijske pisarne. Policijska pisarna v pritličju starega dvariJonega trakta bodo odstopili za namene zračne obrambe. Sobo pole-g sedanjega arhiva pa bodo uporabili za razširjenje policijskega zapora. Vsa ta dela bodo stala 91.790 din. Za nabavo novih uniform, plaščev, čepic in čevljev za organe varnostne straže je občina določila 68-900 dinarjev. ——c V celjski bolniei je umrla v petek 90- tetna mizarjeva iena Marija Hrvatičeva s Tebairja. —e Na Ljubečni je gorelo. V soboto okrog 30. je nastal na Ljubečni pri Celju požar, ki je vpepelil hišico, ki se je držala opekarne Marije Kofitomajeve. Celjski gasilci 80 preprečili, da ni ogenj zajel tudi Opekarne, škoda je> krita s zavarovalnino. Z Zidanega mosta _ gO*o|Bko društvo ZWia.nl raott s0 Popravlja, na Itonieanora^rjo 9. oktobra ter sestavlja načrt za proslavo državnega praznika 1. decembra, Telonradnd spored bo ado pester, aa kar uam jamčijo vsi telovadci tukajšnjega Sokola. Načrt,, za »roboljeo akademijo dela tehnični odbor a načelnikom KrajŠkom Marjanom na Čelu. Društvo je aejo agilno, dela ob vsakem času, zavedajoč se Tyrsevega reka: >Vec. no gibanje, večno neoadovoljefcvo!« Društvo si je dalje nabavilo nov načrt za povečanje Sokolakega doma. Prestavi] se bo odar, zadaj dvorane bo galerija; načrt za gradnjo je Zr odobren. Vsak član bo delal 40 ur kuluka aH pa bo plačal za uro 2 dhi, a čimer obveščamo vse nade člane. — Odnkovanja. G. Dimec /viakovodja na Zidam en mostu je prejel te dni srebrno kolajno za vestno siužbo. G. Dimcu, ki je naa zaveden Sokol m je vzgojil enako svojega sina Štefana .ki je bas te dni dobil fl&uzbo pri sekciji za trasiranje ž , T Sevnici, prav islereno Čestitamo! »roftnjs oi#UiauMi odboru v LaaKern, t)tmmw mostom in Sv. Petrom in •a dalje proti Sevnici so večji kupi gramoza, ld po svoji obsežnosti zavzemajo nad s^tjtao ceste. Ker je tu vehk avto. mobOski promet zlasti do Radeč, bi bilo Vgšjn potrebno gramoz odstraniti. Zavedajte se ogromne val-moett nabiralne akcije za gradnjo dama Obmejnega