50 I KRONIKA Lr izvirni znanstveni članek UDK 94(497.4 Ig):259 312(497.4 Ig)"17/18" prejeto: 26. 6. 2001 Jelka Pi univ. dipl. zgodovinarka, Ig 241 b, SI-1292 Ig Prebivalstvo na Ižanskem skozi matične knjige IZVLEČEK Članek se ukvarja z glavnimi značilnostmi prebivalstva na Ižanskem v letih med 1775 in 1825. Predstavljeni in analizirani so osnovni statistični podatki o številu rojstev, porok in smrti, ki so bili dobljeni iz matičnih knjig- Poleg njih so obdelani še podatki o starših in botrih, imenih otrok, boleznih ter povprečni življenjski dobi. Življenje takratnega podeželskega prebivalstva je bilo močno povezano z naravo in njenimi letnimi cikli. To se odraža tako v mesečnem gibanju rojstev, kot tudi porok in smrti. V celoti je bilo demografsko gibanje dokaj konstantno, saj ne zaznamo občutnejših skokov in padcev. KLJUČNE BESEDE matične knjige, prebivalstvo, Ig, župnija Ig, rojstvo, poroka, smrt SUMMARY POPULA TION IN THE IG REGION THROUGH REGISTER BOOKS The article deals with major characteristics of the population in the Ig region from the year 1775 to 1825. Presented and analysed are basic statistical data on number of births, marriages and deaths that were acquired from the register books. Presented are beside the mentioned data on parents, godparents, names of children, diseases, and average length of life. The life of the then rural population was strongly connected with nature and its annual cycles. That reflects in monthly variation of births as well as of marriages and deaths. As a whole the demographic course was a good deal constant as we do not sense considerable leaps or falls. KEY WORDS register books, population, Ig, the Ig parish, birth, marriage, death 1 I KRONIKA 50 2002 JELKA PIŠKURIĆ: PREBIVALSTVO NA IŽANSKEM SKOZI MATIČNE KNJIGE 1-16 : Nekaj o matičnih knjigah in Igu Oris prebivalsva na Ižanskem temelji na matičnih knjigah ižanske župnije za leta 1775 do 1825. Osnovni podatki, ki nam jih ponujajo, so število rojstev, porok in smrti. Toda matične knjige niso samo vir za preučevanje demografskega gibanja. V njih najdemo vrsto zanimivih podatkov o preprostih ljudeh, ki v svojem življenju najpogosteje niso zapustili drugih sledi kot le podatke o rojstvu, poroki in smrti. To so bili mogoče najpomembnejši oziroma najsvečanejši dogodki v njihovih življenjih, ki pa nam povedo mnogo več kot samo to, koliko otrok so imeli, koliko stari so stopali v zakonski stan in koliko časa so živeli. Seveda so pomembni tudi ti podatki, a nam matične knjige prinašajo tudi marsikatere druge zanimivosti. Razmak med rojstvom in krstom, ki je bil kar se da kratek, lahko osvetli versko občutljivost takratnih ljudi. Otroci niso bili naključno rojeni oziroma spočeti, prav tako so obstajala ustaljena obdobja za sklepanje zakonov. Leti so se najpogosteje sklepali v času brez verskih prepovedi in v obdobjih predaha med poljskimi opravili. Smrtnost je bila še bolj odvisna od letnih časov. Dve obdobji večje smrtnosti sta bili pozimi, ko so umirali starejši in odrasli, in poleti, ko je umrlo več otrok. Zanimivi so tudi podatki o vzrokih smrti ali pa nekaj tako osnovnega, kot je poimenovanje otrok. Pri izbiri imena so bili pomembni vpliv botrov, predaja imena iz generacije v generacijo in seveda svetniki. Botri pa niso bili pomembni samo zaradi poimenovanja. Z izbiro botrov so se stkale pomembne vezi med družinami, zato so jih starši za svojega novorojenčka verjetno zelo premišljeno izbirali. Botri namreč niso bili dolžni pomagati samo svojemu krščencu, ampak v primeru stiske tudi njegovi družini. Pomembni so torej tudi podatki o stanu oziroma poklicu staršev in botrov. V drugi polovici 18. stoletja je začela habsburška monarhija z utrjevanjem centralistične državne politike in novega vojaškega sistema pritegovati matične knjige v svojo zakonodajo, do takrat pa so bile le evidenca pripadnikov verske skupnosti. Po novem so torej postale evidenca prebivalstva za državno upravo. Marija Terezija je prva začela posegati na področje matičnih knjig, Jožef II. pa je s patentom iz leta 1784 predpisal državno vodenje matičnih knjig.1 Pred tem so bile matične knjige pisane narativno v latinskem jeziku. S tem patentom je bila določena enotna podoba matrik, uradni jezik je postala nemščina, podatke pa so vpisovali v vnaprej določene tabele. Informacije, ki jih dobimo iz teh matičnih knjig, so na prvi pogled bolj skope, saj je število podatkov določeno s tabelo. Stare latinske matrike nam marsikdaj posredujejo prav zanimive podatke, a so bile na žalost vodene preveč nedosledno in za preučevano območje nudijo večinoma samo osnovne podatke. Nove matrike so bile začetek doslednega zapisovanja poklicev, najprej samo za botre, potem pa tudi za starše, kar nam lahko pomaga pri razpoznavanju družinskih strategij. Za župnijo sv. Martina na Igu sem pregledala matične knjige za obdobje med letoma 1775 in 1825. Za to sem se odločila prav zaradi prehoda iz latinskih matičnih knjig na nemške. Toda vse knjige niso ohranjene. Pri krstnih manjka le knjiga (oziroma knjige) za leta 1786-1794, pri mrliških je luknja večja, od leta 1784 do 1812, poročne pa so ohranjene le od leta 1816. Do leta 1784 krstne matične knjige vsebujejo naslednje podatke: datum rojstva (pogosto je navedena tudi ura) in krsta (če le-ta ni bil opravljen še istega dne), ime otroka, ime staršev in dekliški priimek matere, ime botrov, ime duhovnika, ki je opravil krst, ter kraj in hišna številka. Stan oziroma poklic staršev in botrov se je na začetku pojavljal zelo redko. Včasih je navedena tudi župnija, iz katere je prihajala žena. Vsak krščenec je dobil svoj odstavek, ki se je na primer glasil: "28 Oc-tobris. Circa 2dam postmeridiam noctem nata et eadem die baptizata est Elisabetha Joannis Pu-zighar et Margarethae Sterlekerin légitima filia. Levantibus earn Andrea Zernigoi et Ursula Glinschzek per Franciscum Fargar Coop. Podreber N. 14."2 Ob robu so bila zaradi preglednosti izpisana imena otrok in hišna številka. Po letu 1784 so zapisi tabelarični, vsebujejo pa podatke o kraju in datumu krsta, ime krščenca, religijo, spol, ali je zakonski ali nezakonski ter podatke o starših in botrih. Na začetku so podatke zapisovali še dokaj nedosledno. Včasih se niso držali obrazca, pod rubriko o datumu krsta so pisali tudi datum in uro rojstva, na začetku še v latinščini. Zapisi si niso sledili dosledno po datumih. Imena so začeli pisati v nemški obliki, vendar se še vedno pojavljajo tudi latinska imena. Slednja so počasi izginjala, pojavljati pa so se začele tudi slovenske oblike imen, vendar bolj redko. Stan oziroma poklic staršev na začetku še ni bil zabeležen, zapisani so bili samo tisti, ki niso bili kmečkega stanu. Šele za dvajseta leta 19. stoletja lahko zasledimo stan oziroma poklic staršev, bolj dosledno pa od leta 1825. Stan oziroma poklic botrov so v tabele zapisovali že od začetka. Vodnik po matičnih knjigah za območje SR Slovenije I, Ljubljana 1972, str. XVIII-XIX. NSAL, Župnijski arhivi, Ig R 1775-1784, 28. oktober 1777. Poleg vira bom navedla tudi natančen datum rojstva, poroke oziroma smrti in stran, če je to mogoče, saj te niso dosledno označene. 2 1 2 ™ I KRONIKA JELKA PIŠKURIĆ: PREBIVALSTVO NA IŽANSKEM SKOZI MATIČNE KNJIGE 1-16 Podatki v krstnih matičnih knjigah so zelo raznovrstni in niso bili vodeni dosledno. Podobno je tudi pri mrliških matičnih knjigah. Prva pregledana knjiga je še pisana v latinščini. Podatki so skopi, vsebujejo samo ime in priimek umrlega, starost ter kraj in hišno številko. Vzrok smrti je zapisan samo občasno. Tudi starosti niso pisali dosledno, ponekod ta podatek manjka, ponekod pa je zabeležen zelo natančno. Podatki se nanašajo na pokop, le redko je zapisan datum smrti. Zapis ponavadi vsebuje samo osnovne podatke, lahko pa je tudi bolj natančen, kot na primer: "Sepulta Maria Saver vidua obiit 12ma hujus hora 3. pomeridiana per me Josephum Schrinner. Solam extremam nec-tionem percepit, prius tarnen in eodem morbo ante 4 menses sacramentis provisa aetatis 49 an-norum per Josephum Schrinner ex Shelimle Nro 3."3 Tabelarični zapisi pa so vsebovali naslednje podatke: ime pokojnika, datum smrti oziroma pokopa (ponavadi so vpisovali oba podatka), kraj in hišna številka, starost, vera, spol, bolezen oziroma vzrok smrti, ali je prejel poslednje sveto maziljenje ter podpis duhovnika. Poročne matične knjige so na voljo šele za čas od leta 1816. Tabele vsebujejo podatke o datumu poroke, o ženinu in nevesti (prebivališče, ime in priimek ter dekliški priimek neveste, stan, religija, starost, ali sta samska ali vdovec oziroma vdova), o njunih starših (ime, priimek in stan očeta ter ime in priimek matere) in o pričah (ime in priimek ter stan). Poleg tega so navedene še listine o sklenitvi poroke, če so le-te obstajale. Na koncu je bil podpis duhovnika. Prvotna župnija sv. Martina na Igu je obsegala kraje Ig oziroma Studenec, kot se je imenoval takrat (ime Ig je bilo skupno za celo okolico), Staje, Kot, Iška vas, Mala vas, Iška, Gornji Ig, Strahomer, Vrbljene, Tomišelj, Jezero, Brest, Matena, Iška Loka, Dobravica, Podgozd, Skrilje, Gornje Golo, Dolnje Golo, Selnik, Rogatec, Visoko, Zapotok, Kre-menica, Draga, Sarsko, Klada, Pijava Gorica, Brezje, Smerjene, Gradišče, Vrh, Kopija, Skopačnik, Pleše, Podreber, Zelimlje, Suša. Konec osemdesetih oziroma v začetku devetdesetih let 18. stoletja, ravno v obdobju, za katerega manjkajo rojstne matične knjige (to je med leti 1786-1794), se je obseg župnije spremenil. Le-ta se je zmanjšal, ker je nastala nova župnija Zelimlje, kamor so vključili kar nekaj krajev iz župnije Sv. Martina. Kasneje je nastala tudi župnija Tomišelj. Kljub temu so se nekateri kraji, predvsem tisti z meja novonastale župnije, še vedno pojavljali v matičnih knjigah skozi vse obdobje, ki sem ga preiskovala. Nekajkrat sem našla tudi vpise iz Ljubljane (natančneje trikrat) in en vpis iz Lip. Sprememba obsega župnije sodi v obdobje preureditve župnij v avstrijskih 3 NŠAL, župnijski arhivUg M 1772-17S4, 14 januar 1781. škofijah, ki so jo izvedli za časa vladanja Jožefa II. Pri preureditvi so se ravnali po dveh načelih: nova župnija naj se uredi, če je dostop do stare hudo oviran, kraji naj pripadejo lažje dostopnim središčem; drugo načelo pa je določalo, da naj do središča župnije ne bo več kot uro hoda.4 Pri raziskovanju sem upoštevala vse vpise v matične knjige, čeprav so vpisovali tudi druge kraje. V Ilirskih provincah (1809-1813) je bilo Ižansko vključeno v eno izmed občin (mairie) province Kranjske. Sedež občine je bil v Brestu, je pa vključevala vasi Studenec, Iška Loka, Matena, Tomišelj, Vrbljene, Strahomer, Planinka, Jezero, Gornji Ig, Iška vas, Mala vas, Kot, Staje, Dobravica in Kre-menica. Občinska razdelitev se je deloma ohranila tudi v predmarčnem času. Leta 1829 je bila zgrajena cesta čez Ljubljansko barje, ki je Ljubljano povezala z Igom. S tem se je začela načrtna poselitev Barja, povečal se je tudi promet v smeri proti Ljubljani. Zaradi padca nivoja vode po izgradnji Grubarjevega kanala v letih 1772-1782 in te ceste je propadlo čolnarstvo. 5 Najprej so bila rojstva V kmečkem svetu v tistih časih rojstvo otroka ni bilo pospremljeno s takim pričakovanjem kot danes. Ženske tudi v pozni nosečnosti niso prekinile z delom na polju in z drugimi opravili. Boj za preživetje jim tega ni dovoljeval, visoka plodnost pa bi jih predolgo odvrnila od aktivnega dela. Preživetje ostalih družinskih članov je bilo pomembnejše, zlasti če je družina že bila številčna. Verjetno pa se tudi zaradi velike smrtnosti otrok matere niso pretirano navezovale oziroma ukvarjale z novorojenčki.6 Krstne matične knjige nam v prvi vrsti nudijo podatke o številu rojstev. Če smo natančni, so v matične knjige zapisani krsti, vendar so bili skoraj vsi novorojenci krščeni. Velikokrat namreč najdemo pripis, da je bil otrok "zaradi nuje" ("ob necessitatem" ali "im Noth") krščen kar na domu. Zato lahko število krstov vzamemo za število rojstev. Upadanje in naraščanje števila rojstev nam lahko pokaže, kako je naraščalo oziroma upadalo število prebivalcev. To pa nas opozarja na krizne in boljše čase, ko so se ljudje odločali za manjše ali večje število otrok. Zaradi pomanjkanja podatkov sem se odločila, da bom rojstva prikazala ločeno za dve obdobji, nekoliko bolj pa se bom osredotočila na drugo obdobje. Oglejmo si grafikona, ki ponazarjata število rojstev po letih. Zgodovina cerkve na Slovenskem, str. 160-161. Gestrin, Svet pod Krimom, str. 21-22. 6 Verginella, Družina v Dolini pri Trstu v 19. stoletju, str. 17-18. 3 I KRONIKA 50 2002 JELKA PIŠKURIĆ: PREBIVALSTVO NA IŽANSKEM SKOZI MATIČNE KNJIGE 1-16 : Tudi v obdobju, ki nam ga prikazuje drugi grafikon (1795-1825)/ še ni bilo izrazitega porasta rojstev. Opazimo lahko štiri večje padce števila rojstev v letih 1801, 1804, 1806 in 1817-1818. Imamo tudi nekaj porastov, in sicer v letih 1795, 1805, 1807-1808, 1812-1813 ter naraščanje števila rojstev med leti 1819-1825. V letih od 1801-1808^ si torej sledi več zaporednih viškov in padcev. Če združimo število rojstev po petletjih, opazimo podobne značilnosti: Veduta Iga, razglednica iz leta 1934 (lastnik Ivan Jakič, Ig 350) 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 140 120 100 80 60 40 20 0 Srafikon 1: Število rojstev (1775-1786) 1775 1776 1777 1778 1779 1780 1781 1782 1783 1784 1785 1786 Grafikon 2: Število rojstev (1795-1825) V drugem grafikonu opazimo upad števila rojstev, kar je posledica že omenjenega zmanjšanja obsega župnije. Zato grafikona med seboj nista primerljiva. Najprej se osredotočimo na prvi grafikon, ki prikazuje obdobje med letoma 1775 in 1786. V tem času izrazitega porasta rojstev ni bilo in je bilo razmeroma konstantno. Opazimo lahko samo manjši padec v letih 1778 in 1779 ter takoj nato sunkovit porast leta 1780. Skupno je bilo rojenih 1614 otrok, od tega 825 oziroma 51,1% dečkov in 789 oziroma 48,8% deklic. Število dečkov je resda malo večje od števila deklic, vendar se je razmerje med obema od leta do leta spreminjalo. Povprečno število rojstev na leto je bilo 134,5. Petletje Število rojstev 1796-1800 434 1801-1805 402 1806-1810 438 1811-1815 490 1816-1820 454 1821-1825 514 Tabela 1: Število rojstev po petletjih V obdobjih od 1801-1805 in 1806-1810 vidimo upad rojstev zaradi več zaporednih padcev po nekaterih letih. V obdobju 1811-1815 je opazen porast zaradi velikega števila rojstev v letih 1812-1813. V petletju 1821-1825 že zaznamo počasno naraščanje števila rojstev v primerjavi s prejšnjimi obdobji. Med letoma 1795 in 1825 je bilo rojenih skupno 2835 otrok, povprečno 91,5 otrok na leto. 1458 oziroma 51,4% je bilo dečkov, 1377 oziroma 48,6% pa deklic. Tudi tu se razmerje med obema spoloma spreminja, skupno pa je bilo rojenih malo več dečkov kot deklic. Skopi podatki o številu rojstev nam povedo le malo o takratnih demografskih značilnostih prebivalstva. Število prebivalstva v obravnavanem obdobju verjetno ni bilo konstantno, temveč je naraščalo in padalo. S pomočjo števila prebivalstva bi lahko izračunali stopnjo rodnosti. Število rojstev se ni spreminjalo samo z leti, ampak je bilo različno tudi v posameznih mesecih. V določenih letnih časih se je rodilo več otrok kot v drugih. Ker so rojstva pravzaprav odvisna od spočetja, tudi to pozna sezonska nihanja, seveda v drugih mesecih. Podatke o mesecih rojstva dobimo neposredno iz matičnih knjig, iz teh pa posredno tudi podatke o spočetjih. Od spočetja do rojstva preteče deset luninih mesecev, to je štirideset tednov oziroma približno devet koledarskih mesecev. Upoštevati je treba tudi kratek mesec februar. Torej so bili otroci rojeni prve dni marca, spočeti v mesecu maju, prav tako kot otroci, ki so bili rojeni Pri prikazovanju statističnih podatkov sem izpustila leto 1794, ker sem našla podatke samo za zadnja dva me- 200 7 4 ™ I KRONIKA JELKA PIŠKURIĆ: PREBIVALSTVO NA IŽANSKEM SKOZI MATIČNE KNJIGE 1-16 februarja. Seveda so se otroci tako kot danes, lahko rodili prezgodaj oziroma prepozno, čeprav nedonošenčki niso imeli velikih možnosti za preživetje. Verjetno lahko kljub temu posplošimo in vzamemo razliko devetih mesecev, saj nas zanima predvsem splošni trend. Za ponazoritev sezonskega gibanja rojstev in spočetij sem vzela podatke samo za leta 1795-1825. Oglejmo si tabelo in grafikon s številom rojstev in spočetij: Mesec Število rojstev Število spočetij januar 297 268 februar 243 267 marec 229 270 april 218 297 maj 202 243 junij 176 229 julij 196 218 avgust 235 202 september 234 176 oktober 268 196 november 267 235 december 270 234 Tabela 2: Število rojstev in spočetij po posameznih mesecih Grafikon 3: Število rojstev in spočetij —•— rojstva¦ spočetja 300 250 200 150 100 50 0 januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december Pri rojstvih opazimo dva vrhunca. Prvi je v začetku leta, meseca januarja. Do junija število rojstev upada, potem pa spet začne naraščati. Drugi višek rojstev imamo ob koncu leta: zajema tri mesece, oktober, november in december. Rojstva torej niso naključna, saj bi tako moralo skozi celo leto priti do ravnotežja. Vendar bi glede na te podatke težko govorili o kakem načrtovanju rojstev v mesecu, ki bi bil najbolj primeren za preživetje otroka. Lahko pa so nadzorovali velikost družine. Na plodnost so namreč vplivali naslednji dejavniki: starost mladoporočencev ob vstopu v zakonski stan, predporodni in medporodni intervali ter trajanje zakona.9 Pančur, Celjani v krstnih knjigah od 1773 do 1857. Odsevi preteklosti 1, str. 208. Chaunu, Civilizacija klasične Evrope, str. 174-181. Podobno velja tudi za spočetja, saj so rojstva vendarle odvisna od njih, vendar imajo le en višek. Prve tri mesece je spočetij relativno veliko, višek je aprila.10 Potem število spočetij upada do septembra, ko doseže najnižjo točko. Od tu naprej spet narašča do konca leta. Po odloku iz leta 1770 duhovniki niso smeli vpisati imena in priimka nezakonskega očeta v matično knjigo, razen če oče tega ni izrecno zahteval. Pogosto so za nezakonske otroke vodili posebne rojstne knjige "liber arcanus", kamor so vpisali tudi ime in priimek očeta, lahko pa so v običajnih matičnih knjigah za njih vodili poseben del. Patenta iz leta 1784 in 1787 sta določila, da v rojstne knjige vpišejo tudi nezakonske otroke, nezakonskega očeta pa vpišejo samo, če so duhovnik in botri potrdili, da je oče prisoten in da je sam priznal očetovstvo oziroma predlagal vpis. Mati ni bila dolžna navesti imena nezakonskega očeta.11 Pozakonitev otrok po poroki je bila odvisna od predhodnega priznanja očetovstva. Pri vpisu poza-konitve po kasnejši poroki so podatke o poroki vpisali iz poročne knjige.12 Tako se je na primer 22. novembra 1823 na Studencu rodil nezakonski Andreas Julius. Mati Katharina Edlauer je bila samska in je v "takem stanju" prišla iz Ljubljane.13 Vpisano je bilo tako ime očeta kot ime priče. 17. oktobra 1831 je bil dodan še pripis, da je bil otrok po poroki naknadno legitimiran. Pri proučevanju nisem naletela na posebne knjige za nezakonske otroke, vpisovali so jih skupaj z ostalimi otroki. Za celo obdobje do konca 18. stoletja je bilo število nezakonskih otrok majhno, za veliko let ni bilo zapisanega nobenega nezakonskega otroka. Za obdobje do leta 1784 oziroma do 1787 bi lahko bili ti podatki nezanesljivi oziroma pomanjkljivi, saj je bilo v starejših matičnih knjigah nezakonsko poreklo otroka zabeleženo le občasno, tudi nezakonski otroci, ki so umrli kot dojenčki, se ne pojavljajo.14 Vendar je bilo tudi po letu 1784 oziroma 1787, ko je bilo določeno, da se v matične knjige vpišejo tudi nezakonski otroci, število le-teh na začetku majhno, proti koncu obravnavanega obdobja pa se je nekoliko povečalo. 10 11 12 13 14 Chaunu omenja višek spočetij spomladi (str. 186-187), Štuhec aprila in maja (str. 130), pri Pančurju pa se višek zavleče od aprila do junija (str. 209). Vodnik po matičnih knjigah za območje SR Slovenije I, Ljubljana 1972, str. XL VIL Prav tam, str. LIL NŠAL, Župnijski arhivi, Ig R 1818-1834, 22. november 1823, str. 55. Pančur, Celjani v krstnih knjigah od 1773 do 1857. Odsevi preteklosti 1, str. 199. 350 5 I KRONIKA 50 2002 JELKA PIŠKURIĆ: PREBIVALSTVO NA IŽANSKEM SKOZI MATIČNE KNJIGE 1-16 : Leto Število nezakonskih otrok Odstotek nezakonskih otrok 1775 0 0% 1776 3 2,5% 1777 0 0% 1778 1 0,9% 1779 0 0% 1780 0 0% 1781 0 0% 1782 1 0,8% 1783 2 1,5% 1784 1 0,6% 1785 1 0,7% 1786 1 0,7% Tabela 3: Število nezakonskih otrok (1775-1786) Leto Število nezakonskih otrok Odstotek nezakonskih otrok 1796-1800 3 0,7% 1801-1805 6 1,5% 1806-1810 12 2,7% 1811-1815 15 3,1% 1816-1820 7 1,5% 1821-1825 24 4,7% Tabela 4: Število nezakonskih otrok po petletjih (1796-1825) V prvi tabeli sem prikazala število nezakonskih otrok za vsa leta in njihov delež med vsemi rojenimi otroci, v drugi pa sem jih zaradi velikega števila let prikazala po petletjih. Kot lahko vidimo, je delež nezakonskih otrok med vsemi novorojenčki relativno majhen. To je verjetnio posledica podeželskega okolja, kjer so se bolj ozirali na moralne norme. Na podeželju so zakon v glavnem spoštovali, nezakonska rojstva pa so prevladovala v mestih.15 Število nezakonskih otrok je počasi naraščalo v 19. stoletju. Nezakonski otroci tudi niso dobivali slabšalnih imen, njihovi botri pa so bili prav tako ugledni ali pa manj ugledni kot pri drugih prebivalcih. Ker so v matične knjige zabeležili datum krsta in ne rojstva, lahko proučevanje razmaka med rojstvom in krstom omogoča spoznavanje verskega občutja ljudi. Patent iz leta 1784 je določil, da morajo vpisovati v rubriko datum rojstva. Ker tega niso dosledno spoštovali, so leta 1812 določili, da morajo v rojstno knjigo zabeležiti datum rojstva pred datumom krsta. V praksi so oba datuma vpisovali v isto rubriko.16 15 16 Ljudje so se zaradi velike smrtnosti novorojenčkov potrudili, da so otroka krstili čim prej, ker so se bali, da bo drugače umrl nekrščen. Ponavadi so krstili otroka še na dan rojstva ali pa naslednji dan. V proučevanem obdobju sem naletela samo na tri primere, ko je med rojstvom in krstom preteklo več dni. Sodnemu slugi Hansu Georgu Rin-delmayerju se je 1. septembra 1803 rodila hči Anna Maria, krščena pa je bila 4. septembra.17 Prava rekorderka pa je bila mala Joanna Ludovica Eula-lia, ki se je rodila 7. julija 1810 v Gradišču, kjer so se njeni starši morali ustaviti na poti. Joanna Ludovica Eulalia je bila krščena na Studencu šele 26. avgusta.18 Blizu ji je bil tudi nezakonski Lorenz, ki je bil rojen na Studencu 17. julija 1823, mati pa ga je dala krstiti šele 10. avgusta v Zelimlju.19 Na vero v moč krsta kaže tudi pogost pojav opombe, da so bili otroci krščeni v sili kar doma. Ob odsotnosti duhovnika je lahko otroka krstila na primer kar babica ali pa mežnar. Do kakšnih skrajnosti je lahko prišlo, nam ponazarja naslednji primer: ker je bila nosečnica, ko je umrla, že v osmem mesecu nosečnosti, je ranocelnik odprl njeno telo, da so otroka lahko krstili, potem pa so ga skupaj z materjo pokopali.20 Česa takega si v današnjih časih verjetno ne moremo predstavljati brez zgražanja, takrat pa je bilo to nekaj samoumevnega. Ločili so tudi mrtvorojene otroke in nekrščene. Prvi so se že rodili mrtvi, drugi pa so umrli tako hitro, da jih niso mogli krstiti. Ker pa so bile krstne matične knjige v prvi vrsti evidenca krstov in ne toliko rojstev, se ta delitev bolj dosledno pojavlja v mrliških matičnih knjigah. Starši so pri poimenovanju lahko upoštevali različne dejavnike. Če so otroka poimenovali po svetniku, so ga zaupali njegovemu varstvu. Lahko so se odločili za nadaljevanje tradicije in so otroka poimenovali po očetu oziroma materi ali pa po drugih družinskih članih. Na ime so seveda vplivali tudi botri, zglede pa so iskali tudi v vladarskih družinah. Težko bi rekli, kateri dejavnik je imel pri tem prevladujočo vlogo, saj so se imena svetnikov, staršev, družinskih članov, botrov oziroma članov vladarske družine lahko prekrivala. Glede na to, da sem pregledovala matične knjige z izključno podeželskega okolja in da si velikokrat sledijo vpisi enakih imen, ki se v glavnem tudi pojavljajo v istih mesecih, bi lahko sklepali, da je imelo v tem primeru veliko vlogo poimenovanje po svetnikih. 18 Chaunu, Civilizacija klasične Evrope, str. 173. Vodnik po matičnih knjigah za območje SR Slovenije I Ljubljana 1972, str. XXXIX. 17 NŠAL, Župnijski arhivi, Ig R 1794-1805, 4. september 1803, str. 79. NŠAL, Župnijski arhivi, Ig R 1805-1812, 26. avgust 1810, str. 40. 19 NŠAL, Župnijski arhivi, Ig R 1818-1834, 10. avgust 1823, str. 52. 20 NŠAL, Župnijski arhivi, Ig M 1818-1840, 21. oktober 1825, str. 50. 6 ™ I KRONIKA JELKA PIŠKURIĆ: PREBIVALSTVO NA IŽANSKEM SKOZI MATIČNE KNJIGE 1-16 Da je pri poimenovanju lahko prišlo tudi do različnih mnenj, nam prikazuje tudi pripis pri malem Nikolaju, ki se je rodil 3. februarja 1809, da "naj bi se po navedbi očeta moral imenovati Blaž".21 Pri prevodu latinske oziroma nemške oblike imena sem se večkrat morala odločiti med dvema oblikama.22 Ime Andreas sem prevedla v Andrej in ne Andraž, Mathias v Matija namesto Matjaž, Mathaeus v Matevž namesto Matej ter Nikolaus v Nikolaj namesto Miklavž. Namesto Bartolomej in Georg sem uporabila imeni Jernej in Jurij. Pri ženskih imenih pa sem namesto nemških oblik Ger-truda in Agnes raje uporabila slovenski obliki Jera in Neža. Deset najbolj pogostih moških in ženskih imen nam prikazuje naslednja tabela: Moška imena Ženska imena 1. Janez 320 1. Marija 825 2. Jožef 240 2. Urša 243 3. Anton 239 3. Helena 238 4. Martin 199 4. Jera 193 5. Jakob 169 5. Neža 183 6. Matevž 150 6. Margareta 140 7. Matija 143 7. Elizabeta 139 8. Andrej 112 8. Ana 58 9. Jurij 105 9. Lucija 37 10. Mihael 86 10. Polona 36 Tabela 5: Pregled najbolj pogostih imen Pri tabeli sem upoštevala podatke za celotno obdobje 1775-1825. Pri moških imenih ni tako velikih razlik med imeni kot pri ženskih, kjer močno prevladuje Marija. V različnih obdobjih so bila verjetno popularna različna imena, zato se je vrstni red moških imen bolj spreminjal kot pri ženskih. Če pogledamo naslednji tabeli (za obe obravnavani obdobji posebej), vidimo spremembe v vrstnem redu. V prvem obdobju Jožef pade na četrto mesto, Janez na sedmo, Anton pa se povzpne na prvo. Malo je Francetov. Njihovo število se vztrajno povečuje v naslednjem obdobju, a jih je še vedno premalo za uvrstitev med prvih deset. V drugem obdobju je vrstni red približno enak kot v skupnem seštevku, ker je to obdobje daljše in v seštevku prevladuje. 21 NŠAL, Župnijski arhivi, Ig R 1805-1812, 3. februar 1809, str. 28. 22 Pri tem sem si pomagala z: Jan ez Keber: Leksikon imen. Celje : Mohorjeva družba, 1996. Moška imena Ženska imena 1. Anton 84 1. Marija 279 2. Matevž 74 2. Urša 100 3. Jurij 67 3. Jera 84 4. Jožef 64 4. Helena 84 5. Martin 62 5. Neža 71 6. Matija 53 6. Elizabeta 55 7. Janez 51 7. Margareta 45 8. Jakob 47 8. Polona 19 9. Andrej 45 9. Lucija 14 10. Mihael 34 10. Ana 12 Tabela 6: 1786) Pregled najbolj pogostih imen (1775- Moška imena Ženska imena 1. Janez 269 1. Marija 546 2. Jožef 176 2. Helena 154 3. Anton 155 3. Urša 143 4. Martin 137 4. Neža 112 5. Jakob 122 5. Jera 109 6. Matija 90 6. Margareta 95 7. Matevž 76 7. Elizabeta 84 8. Andrej 67 8. Ana 46 9. Jernej 59 9. Lucija 23 10. Mihael 52 10. Polona 17 Tabela 7: 1825) Pregled najbolj pogostih imen (1794- Če pogledamo, koliko imen so imeli krščenci, vidimo, da prevladujejo tisti z enim imenom. To verjetno lahko pripišemo podeželskemu okolju. Število krščencev z dvema oziroma tremi imeni se v drugem obdobju sicer malo poveča, vendar števili skupaj dosegata le dober odstotek vseh krščencev. Eno ime Dve imeni Tri imena 1775-1786 1611 99,8% 3 0,2% 0 0% 1794-1825 2793 98,9% 24 0,9% 6 0,2% Tabela 8: Število krščencev z enim, dvema ali tremi imeni Poleg imen in števila otrok najdemo v novejših matičnih knjigah tudi imena staršev in botrov ter njihov poklic ali stan. Do leta 1784 pa poklica oziroma stanu staršev nisem zasledila. Zelo redko se je pojavil zapis poklica oziroma stanu botrov in sicer le v primerih, ko botri niso bili kmečkega stanu. Natančneje - taka sta bila le dva zapisa. 5. januarja 1783 se je Gregorju Kallischarju in ženi Heleni rodil sin Gašper. Botra sta mu bila dominus Janez Glozpichler, prefekt na gradu Sonneg, in 7 I KRONIKA 50 2002 JELKA PIŠKURIĆ: PREBIVALSTVO NA IŽANSKEM SKOZI MATIČNE KNJIGE 1-16 : domina Ivana Apolonija Gottscher.23 Drugi primer je iz Strahomerja. Mariji Jožefi, hčerki Matije in Marije Roth, sta bila botra dominus Janez Krištofer Glazpihler, ki je bil omenjen že prej, in domina Helena Pishizhin.24 Oznaka "dominus" verjetno pomeni, da gre za človeka, ki je užival velik ugled, ni pa bil plemič, kajti plemiči so bili označeni kot "nobilis", "praenobilis" ali "illustrissimus dominus".25 Od junija 1784 so poklic ali stan botrov vpisovali dosledno, izjeme so redke. Zapisali so poklic botra in tudi botre, pri čemer so upoštevali poklic njenega moža. Poklic ali stan staršev, natančneje očeta, so do dvajsetih let 19. stoletja vpisovali ponavadi le pri tistih, ki niso bili kmečkega stanu. Toda teh vpisov ni bilo dosti, ker gre pač za izključno kmečko okolje. Bolj dosledno so poklic oziroma stan staršev začeli vpisovati šele leta 1825, prav na koncu obdobja, ki sem ga pregledovala. Takrat se tudi niso omejili zgolj na oznako kmečki stan, ampak so ločevali starše glede na velikost hübe (včasih so vpisali tudi kateremu gospostvu je pripadala). Poklici staršev so bili le redko omenjeni. Od junija 1784 do leta 1825 je bil poklic ali stan zabeležen samo pri štirinajstih primerih, šele leta 1825 so začeli vpisovati tudi kmečki stan. Domnevamo lahko, da je bila večina staršev kmečkega stanu. Delež staršev, ki to niso bili, je 0,6%, torej niti en odstotek. Ker so jih natančneje beležili šele od leta 1825, deležev ne moremo primerjati po skupinah. Najnižja skupina kmečkega prebivalstva so bili gostači (Inwohner), ki niso imeli nobene posesti, preživljali so se z dnino in rokodelstvom. Na višjem položaju so bili kajžarji (Keuschler), ki so imeli hišo in majhen košček zemlje.26 Sledili so jim kmetje s svojo kmetijo, ki pa je bila različno velika (% hübe, Vi hübe, cela huba itn.). Ker je bilo to izključno podeželsko okolje, obrtnikov skorajda ni bilo. Zasledila sem enega zidarja (ki pa je delal v Ljubljani) in enega kovača. Prav tako je bil med starši samo en trgovec. Po trikrat sta bila omenjena sodni sluga in učitelj, trije očetje so imeli vojaški poklic. Dva sta bila uradnika (iz Ljubljane), dva čolnarja in en mežnar. Pestrost poklicev botrov je večja kot pri starših, saj lahko poklice botrov spremljamo dlje časa in sta bila botra praviloma dva. Tudi ko sta bila botra zakonca in je bil stan žene označen le s pripisom "njegova žena", sem za ženo upoštevala možev poklic, ker so takrat tako tudi razmišljali in so le redke ženske imele samostojen poklic. Naslednja težava je bila, da se v relativno majhnem okolju velikokrat ponavljajo isti botri. Vendar sem se odločila, da bom prikazala celotno število botrov, čeprav se nekateri ponavljajo. Tako bomo lahko videli, kolikokrat so se starši odločili za določen poklic, čeprav ga je lahko opravljala ena in ista oseba. Tudi pri botrih je večinski delež pripadel kmečkemu stanu, vendar se je število drugih poklicev malo povečalo. Za obdobje od junija 1784 (ko so jih začeli zapisovati) do decembra 1786 sem našla naslednje: Poklic kmet 660 gostilničar 6 lovec 4 mlinar 2 mežnar 2 organist 2 padar 1 drvar 1 usnjar 1 Tabela 9: Poklici botrov (1784-1786) Birma s konca tridesetih let (lastnica Sonja Piškurič, Ig 241b) Odstotek botrov kmečkega stanu v tem kratkem obdobju je zelo visok, 97,2%. Sledi mu gostil-ničarski poklic z 0,9%, drugi poklici pa so redko zastopani. Zaradi večjega števila podatkov sem se bolj osredotočila na obdobje od novembra 1794 do decembra 1825. Za to obdobje sem našla naslednje poklice botrov: 23 NŠAL, Župnijski arhivi, Ig R 1775-1784, 5. januar 1783. ^ NŠAL, Župnijski arhivi, Ig R 1775-1784, 19. marec 1784. Stuhec, Prebivalstvo Ljubljane v drugi polovici 17. stoletja na podlagi matičnih knjig. Kronika, 33, 1985, št. 2-3, str. 135. 25 26 Pri tem in pri poklicih botrov sem si pomagala z razdelitvijo poklicov v: Pančur, Celjani v krstnih knjigah od 1773 do 1857. Odsevi preteklosti 1., str. 217-220. 8 ™ I KRONIKA JELKA PIŠKURIĆ: PREBIVALSTVO NA IŽANSKEM SKOZI MATIČNE KNJIGE 1-16 Poklic kmet 5427 rihtar, župan27 40 gostilničar 16 mlinar 15 učitelj 13 čolnar 9 upravitelj grofije Sonneg 6 plemstvo 4 lovec 4 mežnar 4 meščan 3 mesar 3 krojač 2 trgovec 2 mizarski mojster 2 milni mojster 2 konjederec 2 sodni sluga 1 Žagar 1 uradnik 1 kovač 1 babica 1 kuharica 1 perica 1 7aZ>