Januš Qolee: )> Tmmpihl". Pred dobrimi 30 leti je bila močno razširjena po Obsotelski dolini med priprostim narodom loterija. Ljudje so posvečali največjo pažnjo ter važnost sanjam. Iz sanj so sklepali na loterijske številke, in se pehali za srečo. Zložiti je moral vsak igralec 5 številk od 1 do 90 v eni vrsti. Te je stavil na svoto enega groša, ene do treh desetic, da, do enega goldinarja. Ako je pogodil dve številki v vrsti, je dobdl po visokosti stave: ainbo. So bile zadete tni številke, kar je bila zelo, zelo velika redkost, mu je izplačala loterija: terno. Lahko si izbral samo eno številko, če je bila izžrebana, si prejel 14kraitni stavIjeni zneseik — takozvani: solo. Večkrat so bile sanje bolj zamotane, da jih ni bilo mogoče poriniti kar iz glave v loterijske številke. Za te slučaje so bile v vsaki hiši sanjske bukve, katere je imenoval kmetski narod z nemško spakedran ko: »trampihl«. V trampdhlu so bili uvrŠ5eni vsi sanjski zapletljaji pod številkami od 1 do 90. Že pri zajulreku so si pripovedovali sta rejši člani družine sanje in jih razlagali. V bojazni, da bi ne pozabil kakib za loterijo prav imenitnih sanj, se je dvignil sanjač v noči na ležišču in načorgal 5tevilke na steno z nalašč za ta posel že pripravljenim voglencem. Pred desetletji so bile pri nas st©ne hiš in bajt počrgotane s številkami ter raznimi skrivnostninii znamenji iz sanjske knjige. Za mojo rojstno župnijo Sv. Miklavža na Polju je bila loterija v poldrugo uro oddaljenem trgu Podčetrtek. Loterijskim prijateljem je bilo nemogoče vsak teden dvakrat tako daleč. Sta-viti je bilo treba začetkom ledna, proti koncu sd se moral pobrigaiii za izid. V novejših časih je objavljalo čaisopisje iloterijske številke. Tednik je bil pred 30 leti bela vrana v krajih ob Sotli. V vsaki župnijd je bila oseba, ki je zbirala po hišah številke in prinašala žrebe proti malenkostni denarni odškod- nini. Treba povdariti, da je bila loterija v prejšnjih letih vkoreninjena strast, ki je izžemala iz kmetskih žepov zadnje krajcarje, ki so bili izgubljeni za zmpj! Ko je bilo lotriranje po naših krajih na vi^ku, je životaTil v šenlmiklavški fari možic, katerega smo poznali le pod inie- nom: stairi iTrampilil. Bolj majhne, suhljate postave, zakrrvljenih nog, obritega obraza, prijazno migljajočih. oči, s čukom (pipdco) v zobeh, z leskovko v roki je tckal možakar kljub starosti kakor lovski kužek po vaseh in posameznih hišah. V pondeljek je zibiral loterijske številke, proti petku raznašal večikrat zgrešeno nego zadeto srečo. Onim, ki niso bili vešči razlage sanj, je pomagal Trampihl s svojo čarodejno učenostjo. Ob vsaki strani hlač mu je bingljal globok žep. V levega je skrival vrečico s številkami od 1 do 90. Če ni igralec slučajno nič sanjal, je segel z roko v la žakeljček, privlekel iz njega na slepo srečo pet številk in stavil na te. Desni žep je čuval -svetost — isanjske bukve, kojih vsebino ter notranjost je hranil Traraphil do smrli sam zase. Toliko smo videli radovedni otroci, da je bila knjdga vezana v staro, uglodano usnje, več ne! Pri tolmaču nju sanj se je umaknil vedež v kak koi, izrlekel bukve, listal po njih, jih zaprl, porinil v žep in narekoval z napol odsekanim palcem številke sreče. Za posredovanje pri loteriji je prejemal točno določeno takso v krajcarjih. Bolj premožni so ga pogoščali z žganjem, pijačo in prigrizki, ki so bili ravno na mizi. Veliko zaslužka ni odpadlo na Trampdhla, z raznašanjem loterije je podžigal ter hladil ludi lastno igralno strast. V času, ko ni bil zaposlen z loterijo, je pletel stari čarodej: koše, canje, lese za sušenje sadja in bičnike iz mladih kostanjev. Posedal je proti vrhu fare lastno bajto z nekaj zemlje. Stanoval, gospodaril dn gospodinjil si je sam, odkar mu je umrla par let po poroki ljubljena ženica. Trampihl je bil priljubljen, «poštovan in občudovam radi sanjske vede. Vkljub babjervernosti je bil moč-no na bogamolno stran. V čislih se je gibal v očeh samega starega gospoda fajinoštra, ker je znal v cerkvi tako lepo naprej moliti, da ga ni prekašal v tem nobeden vižar daleč naokrog. Pri glasni molitvi pred službo božjo si je natikal na začudenje nas vseh očala, dasi ni gledal nikdar v molitvenik. Ženice so bdle glasnega mnenja, da nosi v hramu božjem naočnike radi tega, kcr je v cerkvi prvi za gospodom, ki je presojal dušno stanje zaupanih mu vernikov vedno skozi z zlatom obrobljeno steklo. Za večje praznike je živel stari od prostovoljnih. darov po gosposko in vabil pod svojo streho najljubše znance ter prijatelje na kaj pečenega in vimsko mokrega. Resni&ni uspehi Trampihlove loterije so bili bolj malenkostni. U&tno izročilo zna povedati o večjem številu amb; a le o eni večji terni, ki živi še danes v najživahnejšem apominu med mojimi rojaki. V vasi Brezovec nad faro je gospodaril premožnejši gruntar. Hiši pravijo: pri Ko stajnšekovih. Poleg krepkega hlapca in večje dekle je bila tamkaj za pastarico Jcrivonoga Roza. Nezakonski otrok brez matere je bil vržen iz bolnice na občino. Usmilil se je šepavega revšeta Kostajnšek in ga vzel za pastarico. Dolgo let je služila Roza in dorasla pri enem gospodarju v sicer po obrazu pnikupljivo dekle, vendar jo je pačila pri hoji mnogo krajša leva noga. Dobrega ni bila vajena, pač pa je bila v osiroteli nerazvajenosld zadovoljna in je znala tako milo prapevati po pašnikih in travnikih. Nekega pondeljka zjutraj je korecal Trampihl od Kostajnšekovih, kjer je pobral loterijske številke. Na povratku je zadel na vedno — veselje — pastarico Rozo, ki je žgolela v brezskrbni pesmi za živiino. Stari je ogovarjal vsakega in se dotaknil tudi Roze z opazko: »Rozoka, ti dekletce moje, ali se tebi res nikdar nič ne sanja, da ibi stavila loterijo in poskusila srečo?« Pevka se je odrezala: »Stric, ravno nocoj se mi je sanjalo tole: K zorrnacam sem šla. Kmalu od hiše pa sem zagledala na Kostajnšekovem križu pod nogaini Križanega z žreblji pribite moške hlače. Radovednost me je premagala, kaj neki je v žepih. Segla sem z roko in potegnila iz levega žepa eno številko, iz desnega dve. Za vse tri sem znala v noči; zjutraj so mi izpadle iz spomina. Bi jih bila zapisala z voglenom na steno, dekla me je vrgla jezno na ležišče, češ: Saj ti krum.pl nisi za loterijo!« Trampihl je poslušal pazljivo, sedel na tla in se globoko zamislil . . . Ko je vstal, je potrepljal pastarico po rami in jej razlagal z očetovsko resnostjo: »Rozika, sanje so iz neba, loterija je za siromake. Terna je pred teboj, le zagrabiti jo moraš. Na kFižu so visele hlače in lcriž = 10. V enem žepu ena numara = 1; v drugem dve — 2. To je terna, ki je gotova stvar. šla si k zornicam in sv. maša = 17. Farrni patron naše cerkve je sv. Miklavž. Ta drži tri jabolka na knjigi in to je peta številka = 3. Pomnd dobro: tema je: 10, 2, 1; ker moraš staviti v eni vrsti 5 številk, morata biti spremljevalki popolne srece: 17 in 3. Stavi tri seksarje in nikdar več ti ne bo treba šepati ter se mučiti za Kostajnškovimi kravami.« Revici so se zaiskrile oči v prvem objemu obljubljene sreče . . . Eo je potipala za žep, je zaupala dobremu stricu: »Še nikoli nisem imela v žepu groša, a lcaj še le kar tri seksarje!« V očigled beraški revščini Trampihl ni bil skopuh. Zabeležil je prerokovane šte- vilke na papir in odkrevljal z zatrdilom: *Bom založil jaz. Pri hiši boste imeli botrifo. Boir^ ti bo podsrila, ko bo pripe- ljala pogačo, 5 seksarjev. Vrnila boš Jedaj, če ne, trideset krajcarjev me ne bode spravilo ob bajto!« V petek je voglaril Trampihl po Kostajnšekovini, Roze niti pogledal ni. In reva je bila prepričana, da je — pozabil stric, kar jej je obljnbil, ker je oplaknil poprej grlo s par fraklji. V nedeljo po zgodnji sv. maši je poklical gospod župnik Kostajnšekovo mater izpred zvonika in jej pošepnil, naj pride po večemicah njena pastarica Rozika k njemu v farovž. To je bilo ugibanja pri Kostajnšekovili, kaj neki je zagrešil ta vedno režeči se šepavs, da mora na odgovor pred samega gospoda. Dekla je nagnala revljetu toliko strahu v nedolžno dušo, da je bila Rozika večkrat umita po obrazu z lastnimi solzami, predno je prestopila v vidnem trepetu prag župnišča. Gospod župnik jo je &e potisnil v sobi v kot in jej zabičal, naj počaka, dokler ne odpravi drugih. Sirota se je spustila v glasen jok, ko je govoril gospod župnik z drugimi in spletal korobač kazni za njo, ki si je očitala preveč vsem očito — veselost. Miklavžekova Jera je zaprla zadnja duri. Gospod župnik se je okrenil proti Roziki v vsej dobrodušnosti: »Avša, ti mala, že cmerigaš se kakor kaka stara baba, ker te je doletela sreča.« Gospod je razlagal pastirici, da je bil v petek pri njem stric Trampihl. Razika je zadela veliko terno. Loterija jej bo izplačala 700 goldinarjev. Stric bo prinesel denar njemu, ker iz nje presrečne bi izvlekli razni nevoščljivci vse do poslednjega krajcarja. Kupil ji bo od Nadribenskega vinograd s hišico, hlevom in še par njivami za 500 goldinarjev. Ostalih 200 bo razposodil on pri zanesljivih gruntarjih. Ta de nar naj bo prihranjen za slučaje bolezni ali kake druge nesreče. Obljubiti je morala pri presveti Trojici, da ne bo črhnila niti besedice napram nikomur, dokler ne bo pravomočna posestnica pri Nadribcnskih. Kako se je zmotala Rozika iz farovža in kako je prišla domov. ni znala. Kostajnšekovi so jo izpraševali, kako in kaj. Na vSe — nasmeh in niti ene besedice ne! Mati Kostajnšica jej je zagrozila, da jo bo pognala od hiše, dekla je pošteno nabunkala tega trdovratnega šepurja, prcdno je zaspal. Tudi drugo jutro je bil odgovor pastarice na vse, zakaj je bila klicana na odgovor pred žaipnika — molk! Pri Kostajnšekovih so bili po enem ted nu vsi edini: trdovratna in zakrknjcna grešnica mora izpod strehe. Naj odšepa, kainor hoče. Kogar kličejo fajmošter na posvarilo ter poduk, ne spada pod krov dobroglasnih Kostajnšekov. Rozako bi bili napodili brez culice v nedeljo popoldne, da se ni prikazal po večernicah v Brezovcu gospod župnik. H Kostajnšekovim je zavil, poklical k tnizi: gospodarja, gospodinjo in Roziko, kalero je pahnila v izbo dekla s surovo brco v hrbet. * Gospod je ostal trdno v mrak pri Ko stajnšekovih. Rozika je spala taisto noč v hiši 7. gospodarjeTn in gospodinjo .... Celi prihodnji teden je strmela fara Sv. Miklavža na Polju nad čudežem, katerega je narosilo nebo s pomočjo Trampihla nad pohabljeno siroto Roziko. Terna — terna — križ — hlače na križu — Trainpihl — je šlo z glasnim krikom od ust do ust! V očeh Poljancev je zrasel krevljasti Trampihl v čudodelnika, ki jemlje iz žakljov srebro in ga deli med najbolj revne. Rozdka je postala iz Kostajnškove pastarice imovita Nadribnica. Ni bilo slišati, da bi bila starila kedaj več loterijo in hlepela po še večji denarni sreči. Po razbobnanjiu TOOgoldinarske lerne po celi Obsotelski dolinici je imel Trampihl opravka z loterijo preko glave. Vsak je poskušal postati vsaj podobno srečen, lcakor Nadribnica. Ljudje so stavili — in stavili! O, te uboge moške hlače, ki so se prikazale osrečeni Roziki na križu! V loterijo so se zagnali moški, še bolj pa ženski spol, ker je potegnila za tedaj ogromno terno — ženska iz — žepov moških hlač! Skraja je čakalo vse na sanje o na križih pribitih hlačah. Teh ni bilo in — ni bilo! Nestrpnice so hotele izsiliti osrečujoče sanje, izmikale v nočeh možem ter fantom hlače in jih pritrjevale na križna znamenja. Trampihl je rezal vedno nove papirnate ntunare, jih basal v vtrečico iii prodajal ,po hišah srečo, ki je romala v nočeh z najtrdnejšim upanjem v žepe — moških hlač in na križe! Gospodar, hišni sin, hlapec so hoteli .poskakati ob svitu zore v hlačnice, a kako, ko je viselo oblačilo bogznaj kje na križu . . .! Rozika ni dobila naslednic nili v ainbah, kaj šele v — terni! Nevolja radi babjevernosti s čarodejnostjo moških hlač je rasla med možakarji. Moški spol je zagrozil Tramiphlu z dejanskim obiračunom, ako ne bo prenehalo izmikanje ter pribijanje hlač. Lapov Anzica je pretepel in premikastil svojo Nežo, da je ležala 14 dni, ker mu je odnesla na Debelakov križ nedeljske blače. Mestno praznione obleke je otel s križa ničvredne cape Holtitecovega Andreja. Vzgled sreče ponižno vesele sirote Rozike je klical v loterijo; izvoljena in denarnega blagra deležna je postala samo ena in to pohabljena sirota. Trampihlova zvezda čarodejstva je bledela, bal se je resno, da bj ga kdo ne podkrepelil ali nahlodil, ker malodane vsako jutro čakati na hlače, je nekaj vež kakor potrpežljivost. Proti Sv. Trem kraljem je šlo. Trampihla so podili od bajt kot navadnega goljufa in >to ga je jezilo. Obiskoval je radi loterije le še pametnejše ter večje posestnike, kočarjev z enimi in še lo pokrpanimi hlačami se je ogibal. Mramorjeva Polona je zadela z dvema stavama na Gradec in Trst dve večgoldinarski ambi. Srečne številke so bile plod sanjanih šlevilk iz žepov moških hlač. Trampihl, ki je prinesel na dom izplačilo, je bil pogoščen z jedjo in pijačo. Nakresal se ga je do doibra v temno noč in je prikolovratil komaj in komaj v svojo kočuro po visokem snegu in v ostri zimi. Zakuril si je v gašperju. Ko je zaplapolal ogenj v železni pečki in razžaril železo, je zbral stari svoje ude čisto k peči. čuka je zanetil z ognjem, spravil tedaj novodobni pakelc žveplenk v žep k sanjskim bukvam. Oprijela se ga je ginjenost, ker je storiil ljudem z loterijo toliko dobrega, pa žanje za dobroto šepavi revi — črno nehvaležnost! Prav milo se mu je storilo, sodze so mu zapolzele po obrazu —. Popito vino je pritisnilo na rahločutnost »rca, srce na welec solz — solze na po- zabljenje vsega gorja, na spanec  Trampihl se je zleknil oblečen po klopi ob gašperju in zahrnjavsal s polnim pakelcem žveplenk v žepu, katerega je obi ndl proti žareči železrui peči.  Trije Kralji so bili na nedeljo. V pondeljek ni bilo Trampi-ila po fari. Prikimal je petek, raznašalca loterije od nikoder! V nedeljo so govorili pred cerkvijo moški in ženske, da je stari čarodej gotovo obolel prav nevarno in bi moral nekdo pogledati za njim. Brezovljani so stopili po službi božji na hrib do bajte pogrešanega. Duri zapahnjene. Po kočuri vse miimo . . . Priti&ku krepkih rok se je udal zapab. Ogledniki so videli na prvi pogled, kar je nagnalo za nekaj časa žalost vsem fara- nom Sv. Miklavža. Na tleh pod klopjo pri gašperju je ležal Trampihl trd in grozno opečen po celem telesu. Možje so se okorajžili, da so si ogledali bolj od daleč vzrok strašne smrti. Žveplenke so se bdle užgale žrtvi v žepu v trdem spanju od preveč razbeljene peči. Žveplo je zanetilo sanjske bukvice, te hlače in stari Trampihl je moral biti cel v plameiiih, predno se je prebudil in se začel valjati po tleh. Priletel je pri padcu z visoke klopi na glavo, ni mogel stigatd naglo goreče obleke s telosa, izdahnil je vsled opeklin čisto — sam in ležal kot od vseh pozabljeni mrlič celi teden! Žalovala je odkrito za ponesrečenim starim razpečevalcem loterijske sreče pri pogrebu cela župndja. Moški so pozabili na nadlogo s hlačami, vse je govorilo o blagopokojnem le najlepše. Tirampihlov pogreb in sedmino je plačala Nadribnica in mu okopavala ter lci¦tila grob do poklica po veono temo. S srntrjo in pogrebom Trampihla je bilo pokopano v naši župniji pehanje za loterijsko srečo, ambami in eno terno, ki je osrečila do smrti pohabljeno siroto — Roziko!