Nekaj sa ftFojftarje.
tStrojbarjem, kersnarjem in tiftim, ki fe s ftrojbarfkimi in kersnarfkimi re/.hmi pezhajo in fe vezliji del fmerekovi-ga lubja in jeshiz poflushijo, samorem is fvoje fkufhnje povedati, de ni farno fmerekovo lubje, temuzh tudi ver-bovo sa zhreflo dobro. Verb veliko in urno ob vodah in na mokrim fvetu srafte, ktere v butarah s lubjem vred sa kurjavo imajo; tudi jerbafe in pletenize is njih pleto; pa lubja od mladik ne pornjtajo in fhkoda je , de to ljudje is nem ar pufhajo. Ne le lubje od debla, temuzh tudi od mladik in perje je dobro sa ftroj, zhe fe ob takim zliafu napravlja in pofpravlja , ko fe  fhe ni  zhifto  isfliufhilo.
SSa bolj debelo ufnje da tudi mezefnjevo lubje dobro zhreflo; pa takrat, kadar ima nar vezh foka v febi, ga nar menj porajtajo. Opomniti fe pa mora , de je farno vno-trajna ftran tega lubja slafti, kakor vfaziga fploh , sa ftrojbo pripravna ; unajne hrafte fe morajo ? dokler fhe lubje ni ras-fekano , odftergati.
Tudi bresovo lubje je dobro, slafti sa terdnejfhi ufnje. Smerekovi ftershi in lupine od divjiga koftanja fo tudi dobri, in tefhko ni, jih veliko nabrati , ker fe lahko klatiti dajo, kadar dozorijo. Sa temi pa hraftovje s fvojo fkorjo, s mladikami in s perjem vfe da, kar je sa ftroj bo dobriga ufnja treba.
Kako fe is tega ali uniga lubja od imenovanih derveC zhreflo pripravlja, fe vfak lahko podu/hi, in s vefeljem fim pripravljen ali v pifmih ali pa s befedo vfaziga podu/hiti. She v letu 1826 v mefzu roshniga zveta fim od tega v Duuajfkih novizah pifal in ftroj barji v moji fofrfki fo po f rez hi tako ftorili. Od takrat fim s pomozhjo kmetov fvojih blishnili krajev to rezh tako daljezh dognal , de mi fadaj Iiraftoviga in verboviga lubja toliko pripeljejo, de 20 do 25 tavshent teletnjin v letu vftrojim Zhe bi fe v vezh krajih naihiga zefarftva taziga boljfhiga lubja sa zhreflo poflu-shili, bi fe tudi ufnje kmalo poboljfhalo in krnalo bi nafhi ftrojbarji uuajnim kof bili                   J   Javernik,
vlaltnik ftrojbarfke fabrike v "VVilchelms« burgu v Avftrii.
40