Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 4 Glas Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki The f*rst Slovenic Daily" in the United States. Issued every" day* except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered m Second-Class Matter, Sep tember 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t tinder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 210. STEV. 210. NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 7, 1906. — V PETEK, 7. KIMOVCA 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. a (arami List" priznava svoje stare laži. Na naš poziv, naj Hrvatom več ne laže o "hr-vatskom parobrodarskom poduzeču", po-tepeno priznava, da so v prosluli "Zotti Steamship Co." Hrvatje le interesirani. KLJUB TEMU PA ISTI LIST OBJAVLJA INSERATE IMENOVANE "NEKDANJE" družbe. Priprosti švindel. -o Ka pri p znano, smo se nedavno na ^ nam oficijclno prošnjo bivše Frank Zotti Steamship Co. rado- '4 Glas Naroda" odzvali in nas je tajništvo imenovanega parobrodnega društva na pro 1. parebrodna dražba "Frank Zotti Steamship Co." več ne obstoji, 2. da imenovana družba, kljub temu, da je "Narodni List" vedno pisal o rije j kakor "o potpuno hrvatskimi tn«iu/.< ■ u", ni nikdar bila hr- oglas, v kterem vabi Hrvate, naj od — Frank Zotti Steamship Co. kupujejo delnice, ktere veljajo po $G komad. Te oglase čitamo tudi v drugih hrvatskih časopisih in celo v nekem slovenskem listu. To je torej povsem priprosti švindel, ker so dokazi tako očiti, da niti malo ne dvomimo, da bode krpetina "Narodni List" imela opraviti s pošto in končno še z državnim pravni-štvom. kajti družba, ktera več ne obstoji. jk> zakonu nt sme pobirati denarja. 1 )a se pa zamorejo med Hrvati dodajati take stvari, kriva je temu — javnosti sporo- jvojiea inaividij. Prvi v tej dvojici je polentarski harlekin, ultra Tuljan Francesco Zotti. kteri se izdaja med Hrvati za Hrvata in istodobno psuje Hrvate, da so "porchi Croati", dočim med Italijani svečano prisega, da Je — ultra Dego, ter po polentarskih vatska. "'P1 tb te- pisali. * podjetje popolnoma itali-ni nikdar bilo italijansko in tari parohrod Brooklyn, ki je irc Exchange na Broad St. kot Luc ■ »at vat« jaei P .va last m metua last pluje (kje Nai za American ižbe, v ktero •tih a la društvo *'t madjaron, to raj propali-! • i prve vrste, prodajal Hrvate Madja-' ro.n in čifutom. s kterimi se je pajdaši!. dokler i« bil prisiljen hežati v ; Ar. . riko. dočim ga še dandanašnji i proklinja vsakdo, kdor ga pozna iz ; Koprivnice. j Take ničle se toraj usiljujejo ame- Iz delavskih krogov. Razni štrajki. ŠTRAJK VSLUŽBENCEV ULIČNIH ŽELEZNIC V S AN FRANCISCU JE ŽE KONČAN. Štrajk livarjev v Chicagu bode še tekom tega meseca izgubljen. POVIŠANJE PLAČE. Hrvatje vložili kacih 30 j v, smo se tem raje od- j ri-kim Hrvatom za njihove vodje in taki tedaj nice' irva 31 Vi iar 1 ju 1 je hočejo imeti med njimi prvo besedo! Take eksistence se tudi drznejo napadati dobrodelno avstro- 0 grško društvo, kteremu je predsed-■ 'k na- vrli rojak Mr. Frank Sakser. Oni se drznejo sedaj, ko so pred vso hrvatsko javnostjo razkrinkani igralci va-hanque, črniti ono društvo in o- 1 i"_a predsednika, koje je že v nešte-j tih slučajih pomagalo onim pomilovanja vrednim Hr7atom, ktere je Dego- m let« d, i e bila naša časnikarska ; atom naznaniti, da so sej deli svoje novce za "del-j '.be, ljnto varali, ako so j -kemu "Narodnemu Likajo svoj krvavo prislu-— .hrvatsko podjetje. List" je namreč dan za f •javljal članke, «la je Fran- i ustanovil hrvatsko paro- J ^ kQ gQ ga prosffi pomočii yrgel užbo, s ktero bode razbil pQ račinn priprostega fakina ^ svoje "hrvatske kuče" na ulico. Tako je ravnal ta sloveči Tuljan s Hrvatom Majeenom in celo vrsto dragimi Hrvati, Tako je ravnal baš včeraj, ko je poslal iz svoje "hrvatske" kuče jedi-nega hrvatskega uslužbenca, ker ni bil Dego in ker ni bil madjaron, kakor njegov trabant iz Koprivnice. Dolžnost hrvatskega naroda v Ameriki pa je, ua take propaliee iztira iz svoje srede, kajti sramota za vse ameriške Hrvate je, da imajo v svojej or-iranizaciji. Nar. Hrv. Zajednici, člana, človeka, ki ni njihove narodnosti in kteremu je le na tem ležeče, da Hrvate vleče za nos. V koliko pa znajo a-meriški Hrvatje čuvati svojo narodno čast, bodemo videli najbolje pri konvenciji "Narodne Hrvatske Zajedni-ee", ktera se vrši ta mesec v New Yorku. Ako so Hrvatje dosledni, ravnali bodo t. Degom ravno tako, kakor -> s 11* > ri 1 i člani društva "Sokol" v New Yorku, kteri so svojega društvenega predsednika Zottija jednostavno 1 'bacili na polje". Ako pa želi "Narodni List" o zgoraj imenovanem kameleonskem Tu-Ijanu še kaj izvedeti, smo mu vedno na uslugo. -te < uti !!), premagal Morgana e milijonarje in izračuni!, ko-ega dobička bodo nosili parni-itd. Temu naravno ni »udar se je pa "Narodnemu Listu" posrečilo od ubogih ljudi izvabiti obilo denarja za takozvane "delnice", ktere so prodajali tedaj po komad, za ktere pa sedaj nekdo v Chicagu plačuje le po 25 centov. Ko je končno nekdanji Luckenba-chov stari brod Brooklyn parkrat plul po Atlantiku, pisaril,* je trobilo "Narodni List", da mu bodo sledili še dragi parniki. Toda mesto tega sledilo je to, da je Brooklyn v "megli" za vozil na pečine in tej megli sledilo je zgoraj omenjeno, nam priposlano uradno poročilo tajništva Frank Zotti Steam>hip Co., da je imenovana družba prenehala eksistirati ter se prelevila v American Navigation Co. Od tega je že preteklo precej časa, toda "Narodni List" je premišljal dan za dnevom, kaj mu je storiti, in ko je končno uvidel, da molčati več ne srne, vzel si je toliko srčnosti, da je v svojej številki 223 z dne 5. septembra vendarle sporočil Hrvatom, da Frank Zotti Steamship Co. več ne eksistira in da družba nikdar ni bila hrvatska, temveč da sc bili Hrvatje v njej le interesirani. To je čudno od strani "Narodnega Lista", dasiravno si je s tem zavdal smrtno moralicno zaušnico, kajti s tem je priznal 1. da bo vsi prejšnji njegovi članki o "hrvatskem poduzeču" priprosta laž, 2. da dražba v resnici ni bila nikdar hrvatska in 3. da je vlekel vse ameriške Hrvate m nos, ko je pisaril o onem podjetju. "Narodni List" torej sedaj sam priznava, da je bilo njegovo pisarenje navaden žvindel in potrjuje to tudi v Številki 223. od 5. t. m. Med tem, ko piše n» prvgj, etr^ni, da družba Frank Zotti Steatns*iA Co. v«č n* eksistira, 32nadstropna hiša. Stavbeni urad našega me&ta dobil je včeraj od arhitekta Francis H. Kimbala od Broadway-Cortlandt Co. v potrditev stavbene načrte za novo pisarniško poslopje, ktero bodo zgradili med Broadwayem, Cortlandt St. in Trinity Place. Poslopje bode na Broadwayu visoko 26 in na Cortlandt St. 32 nadstropij. Oni del, ki bode stal na Broadwayu bode imel obliko stolpa, okrašenega z veliko kupolo. Slog bode italijanska renesanca. V hiši bode 21 vspenjač v tr^h oddelkih: prvi do 9., drugi od 9. do 17. in 3. od 17. do 32. nadstropja. V pptličju bode vodila od Broadway« do Trinity Place objavina čefctej ftmi i*t«fa isti*a1 dvonadstropna arkada. San Francisco, Cal., 7, sept. Štrajk vslužbencev združenih družb tukajšnjih uličnih železnic je končan in unija ga je oficijeJno proglasila končanim. Štrajkarji so se takoj javili k delu in promet je sedaj popolen. Prvi voz je občinstvo z veseljem pozdravilo. Chicago, 111., 7. sept. Tajnik tukajšnje Metal Trades Association naznanja. da bode štrajk 500 livarjev železa kteri delajo v tukajšnjih livarnah, še tekem tega meseca zgubljen, ker so podjetniki mnogo delavcev nadomesti i s stroji. Philadelphia, Pa.. 7. sept. Pennsylvania železnica je svojim telegrafistom povišala plačo. -o- Revolucija in boji v San Oominp. PODROBNOSTI O NAPADU IN OSVOJITVI MESTECA DAJABON. Me-sto Monte Cristi v San Domingu v velikej nevarnesti. —o— NAPAD. Cape Haytien, Hayti. 7. sept. O napadu na mestece Dajaban v San Dominiku -se poročajo še nektere podrobnosti. Mesto so napadli ustaši pod vodstvom generalov Quellito, Mauri-cio Jiminez, Andrea Navarro in Mi-guelito Rivas. Ti vodje so dospeli na čelu 800 ustaŠev pred Dajaban, kjer je bila le mala posadka vladinih vojakov. Mesto se je podalo dne 4. sept. Nato je general Quellito razdelil svoje Čete v dva dela in poslal jedne-IZA proti Monte C" ' a drugega proti Guavabinu, da vladi prepreči poslati nove čete v Monte Cristi. Quellito je pozval posadko v trdnjavi Dajaban, naj se uda. da se tako prepreči pro! iv an je krvi. Tako na to so vladini vojaki dezertirali in se pridružili ustašem, kar je pred vsem pripisati priljubljenosti generala Quellito. Sedaj bode brezdvomno padlo tudi mesto Monte Cristi ustašem v roke. Napad na banko. Rainier, Ore., 5. sept. Dva roparja sta včeraj pri belem dnevu izvršila drzen napad na banko State Bank of Rainier, kjer sta blagajnika S. W. Van Anchesa premagala, zvezala na rokah in nogah in ga tako pustila potoni, ko sta odnesla $2500 v zlatu. Srebrnega in papirnega denarja se nista dotaknila. Blagajničar se je rešil šele po dveh urah svojih vezi, na kar je o napadu naznanil policiji. O roparjih ni ne duha ne sluha. Denarje v staro domovino pošiljam«: ei f 20.60 ............ 100 kron, sa $ 40.90 ............ 200 kron, ca $ 204.00 ............ 1000 kron, sa $1020.00 ............ 5000 kron. Postarina je všteta pri teh vsotah. Dcma a« nakazane vsote popolnoma Izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarno pošilja*** ispktaj« cJcr. poštni hranilni urad ▼ 11. 4» 12. dneh. Denarje um poslati je aajpriUfc-aeje de $25.0* t *etovini w priporočenem ali reciatroranem pisani, vetje sseske po Domaelie Postal Koaiy Order sli pa f«v Yorfc Bank Draft. 109 Greeny ftrsffc, r 6104 St Olair Ave. tf JL Olevdaod, O. Revolucija na Gubi. Sedaj vlada mir. CUBANSKI VSTAŠI Z MALIMI TZ.rp.MAMT MIRUJEJO. Vstaški vodje so že pričeli z mirovnimi xtes^j^ji' tudi Pino Guerra je naklonjen miru. delovanje veteranov. Washington, 7. sept. Državnemu oddelku se brzojavlja iz Havane, Cuba, da se vrše meni vlado in vs+aši nai-rovna •jx* rajanj a, tako da bode revolucija kmalo končana. Podrobnosti o tem pogajanju niso znane, vendar se je pa pričel položaj jasniti. Havana, 7. sept. Več revolucijskih veteranov je izjavilo, da bode pri so v Havano, da prisostvujejo zborovanju v prid miru. Odl>or veteranov, kteri je odšel generalu Guzmanu v pokrajini Santa Clara, da ga naprosi, naj preneha s sovražnostmi med mirovnimi pogajanji. se je vrnil v Cienfutegos s poročilom. da bode G-uzman miroval. Od-bor, ki je odšel v Pinar del Rio k generalu Pino Guerra, se še ni vrnil. Toda spltKMio se sodi, da bode Guerra tudi miroval. Vstaši poni vodstvom Arencibe, kateri so dne 4. septembra odšli iz Las Vegas Havana, so včeraj napad.i Ca-lahaznr in odvedli ; svo.j-i nie-ia. da zamorejo vstaši svoje orožje < bdržati itd. Zopet revolucija v Srednjej Ameriki. dne 1. novembra se baje prične v srednjeameriških republikah: SPLOŠNA vstaja. v New Orljeansu, La., ima tozadevna junta svoj glavni sedež. VSTAJA V SAN DOMINGU. Vesti iz Rusije. Razne novosti Boljši časi. iz inozemstva. ST3ITSLANDA BODE MABOKO IZROČILA Z JED. DRŽAVAM. Washinjtonske oblasti so dobile naznanilo, da jim bode marokanski sultan isrečil ube-glega bančnega predsednika Stenslanda. "Washington, G. sept. Marokanske oblasti se ne bodo protivile izročitvi tjekaj ubeglega predsednika propadle chicaške Milwaukee Ave. State banke, Stenslanda. Državni oddelek je namreč dobil iz Tangerja, Maroko, tozadevno uradno poročilo. Brzojavka tudi nazanja. da je Stensland sedaj zaprt v ameriškem poslaništvu. Uradniki državnega oddelka naznanili so vsebino brzojavke takoj governerju Deneenu v Springfieldu, 111. Kako bodo Stenslanda poslali iz Maroka nazaj v Zjed. države, še ni določeno, toda vlada bode poslala nekako tjekaj kako vojno ladijo, da dovede Stenslanda nazaj. Mogoče bode pa zadostovala tudi kaka trgovinska ladija in v Washingtonu nameravajo sedaj poslati kako tako ladijo iz Gi-braltara v T anger. Ta ladija potem ne sme obstati v nijednej evropskej luki, da ne postanejo radi izročitve Stenslanda kake neprilike. Ivakor hitro pa pride Stensland v New York, bodo skušali njegovi odvetniki potom sodnega povelja izposlovati njemu prostost, kajti njegova aretacija v Maroku je bila protizakonita. New Orleans, La., 7. sept. Danes se tukaj naznanja, da obstoji v New Or-leaaisu junta, ktera nabira denar in vojne potrebščine za revolucijo, katera se prične istodobno v vseh petih srednjeameriških republikah: Costa Rica, Honduras, Salvador, Nicaragua, in Guatemala. Don Angel Urgatel, stričnik hondu-raškega predsednika Bonilla, se mudi tukaj in naznanja z ozirom na imenovano revolucijo: "Naznanja se mi. da se v vseh petih srednjeameriških republikah prične dne 1. novembra splošna vstaja. Jaz sem pos.an semkaj. da nabiram prispevke za revolucijo v Hondurasu, 'kjer bode vstaŠe vodil predsednikov brat Policarpo Boni! 1 a. Prebivalstvo v vseh petih republikah je s svojimi predsedniki nezadovoljno." Urgatel je mnenja, da revolucija v San Salvadorjn ne hode uspela, pač na v v-eh d ni gib republikah. V hoten. kjer stanuje Urgatel. se je vršilo več konfen nc. Tobias Zrnisra, ■;tereira so pred 1- t rni dni prognali iz <"e I faction. Ilayti. 0. sept. Iz San Domin.ga se javlja po jiosebnem ?e!n. da - > vstaši, kteri > > oblegali mesto Monte Cristi, poraženi, in da so bežali. Kasneje so napadli mestece I>a-jabon in vladi ne čete, 'ktere so morale bežati v trdnjavo, še vztrajajo. — Vlada je posla "a, svoji mtamosnjim tam mož na pomoč. O HOFELJI. V poletju je največje važnosti, da si človek pogostoma privošči kopelj, pa naj že bode doma ali pa na prostem, da so na ta način znojne luknjice vedno odprte. Truplo se potem vedno dobro počuti in ne bode podvrženo vsakovrstnim boleznim. Ako tudi redno rabimo Trinerjevo ameriško grenko vino, nam poletje s svojimi nevarnimi boleznimi na prebavalnih organih ne more škodovati. To sredstvo je popolnoma zanesljivo v vseh boleznih, ktere je spoznati po slabosti, zgubi teka in bledosti in ono bode vedno pomagalo, ako se ga uživa pravočasno. Tudi pri kroničnih boleznih prebavalnih organov, doseže se s Tri-nerjevim ameriškim grenkim vinom najboljše uspehe. Radi tega to vino naj topleje priporočamo nervoznim in bolehnim ljudem in onimf ki žele, da bode njih f>reb«*ljanje popolne. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Avenue, Chicago, HL Mehikanski ustaši. . Priprave ob meji. OBLASTI ZJEDIKJENIH DRŽAV SO ODREDILE VSE POTREBNO, DA ČUVAJO MEJO. Mehikanci nameravajo prekoračiti mejo in oprostiti svoje tovariše. REVOLUCIJO NARNI SPISI. - Phoenix, Ariz.. 7. sept. Jetnike, katere so zaprli radi razširjanja revolur-cijonarnega. gibanja proti mebikan-skej vladi, so včeraj dovedli v tucson-^.ie ječe. Zvečer jele so krožiti po mestu vesti, da nameravajo tovariši jetnikov iz mehikanskega mesta No-gales v državi Sonori prekoračiti mejo, da potem jetnike šiloma oproste. Serif Fowler je poslal imenova.nej ječi veliko stražo in tako ni prišlo do pričakovanega napada. 75 mehitan-skih konjenikov dospelo je iz Cana-neje v Nogales. Ježa je bila pri tem tako naporna, da je pri tem jeden vojak umrl. V Douglasu, Ariz., so oblasti zaplenile več tisoč iztisov revolucionarnega programa "mehikanske liberalne stranke. Te programe so revolucionarji razdelili že po vseh krajih ob mehikanski meji. Vstaja je naperjena proti predsedniku Porfirio Diazu. REFORMNI PROGRAM VELJA KOT ZNAK, DA V KRATKEM NASTOPI BO-LJA DOBA. Carski ukaz glede vojnih sodišč. — Vznemirjenje radi tega. SUMARIČNA JUSTICA. Kolin, 6. sept. Kolinskemu časopisju se brzojavlja, da se bode ruski kabinet v kratkem bavil s predlogom, da se gosudarstvena duma skače še pred prihodnjim februarjem. Mini-sterski predsedni'k Stolvpin je o tem poročal carju, kteri se je o predlogu izrazil povoljno. Petrograd, 7. sept. Vladini reformni program, kteri je bil objavljen včeraj, objavila je danes vlada tudi v svojem uradnem glasilu in v vseh drugih uradnih časnikih. Kako je mnenje o tem programu, še ni mogoče doznati, dasiravno vsa javnost o tem govori. Medtem, ko stranke opozicije Stolvpinov program obsojajo, so v ti-nančnih krogih s programom zelo zadovoljni. To je opaziti tudi na borzi, ■ijer gredo cene hipoma kvisko. Carski ukaz, kteri ustanovlja vojna sodišča po vsem carstvu, je javnost nekoliko vznemiril, kajti rikaz sedaj odreduje ono. kar je Wit te zahteval. »kar je pa tedaj car zavrgel. Vendar pa širši sloji priznavajo, da je bil ta korak prepotreben. ker le na ta način se stori uponsia in i:.:nir :: konec. Varšava, 7. sept. Tukaj je zavladala velika razburjenost ra li ti-ga. •ker so oblasti dobile nalog vse prijete revolueijonarje takoj saditi u: usmrtiti. Stoprinj. 7. sept. Kevolncijonarji so napadli tukajšnje zaj>ore, da bi oprostili dva agitatorja. Prišlo je d<> boja, v kterem so bili napadalci razkropljeni. Več o-..b je bilo ranjenih. — FRANCOSKI ŠKOFJE SO GLEDE ZADRŽANJA NAPRAM LOČITVI CERKVE IN DRŽAVE NE-JEDINI. Na Španskem so ljudski zastopniki napoveda'i konkordat in zahtevajo odločne korake proti Vatikanu. RAZNOTERO STL dlo- 1 ill Paris, (i. sept. Fram-ski sk- fje in nadškofje so imeli \čeraj dve -t'.,i. toda o čemur >e je pri tem raz..i1 ;alo, ni znano. Iz vit .'. -. , i..i viio. s>' je pa zvedel.■- .la š\ i;.- š-.-čili. kako naj sv za-li/e čitvi cerkve in d:žave. Z:.;., da vlada mtul samimi a soglasje. Madrid, ti. sept. Kazn Špansko in Vatikan ni ; bolj napeto in po v-. nego o i redo\ Iz Avstro-Ogrske. Nemiri na Reki, VOJAŠTVO MORA SEDAJ SKR BETI ZA MIR IN RED NA REKI. IZGREDI V PRID VEL. HRVATSKE SE NADALJU-JE JO. Hrvatje so razbili vse madjarske napise na reških ulicah. V PRID MIRU. nikov in redovnic. Časopisje graja neodločnost vlade Ln zahteva eneigič-uiii korak'.v napram cerkvi. Pred vsem se zahteva, da se k-.nkordat odpravi. London, 6. sept. Pri današnji sej: kongresa augreštili unij govorila je j>oseben gov<>r tudi grofica Warwi-chova in zatrdila, da j>i radi sotdjaliz-ma progaiijn aristokracija. Me»l ilriv-gim je tudi izjavila, da ne bode več dol- > trajni . ko se p <"".e vihar so-eijane re- n i •• :kterej hode ona bolj [koristna, neg-, sedi: . Paris. U. sept. Znani zrake plaveč Albert Tissandier je umrl. Za časa obleganja Pariza je ostavil r zrako-plavom Pai*is in po vojni se je povsem p. svet i. zralkoplovst vu. liukarešt. Rumunska. G. sept. M d vojaškimi in inornarii-nimi vajami pri Constaci prevrnil se je včeraj je len čoln: 12 vojakov je ti tonilo. Bremen, o. :>p»iludiie sej«, in so sklonili porisati delniški Ikapital za $6,250,000, da se pomnoži brodovje imenovane družbe. Tokio, Ja|K>nsl$a. 6. sept. Vslužben-c-i tukajšnjih družb uličnih železnic so se spr i z družbami in včeraj večer je prišlo v raznih delih mesta do resnih nemirov. Po vsem mestu so štrajkarji ustavljali vozove in pet so jih popolnoma razdejali- Več osob je bilo pri tem ranjenih. - s Železnični delavci štrajkajo. Včeraj popoludne pričelo je kakih 200 železničnih delavcev, po večini Slovaki, Italijani in Irei, ki delajo na železničnej progi med Rahway in New Brunswickom, N. J., štrjkati za povečanje plače. Najpreje so pričeli štrajkati oni delavci, kteri so delali v Brunswicku. od kjer so odkorakali dalje po progi proti Jersey City in po-vsodi vzeli seboj delavce, kteri so bili če pri delu .Policija miroljubne delavce ni nadlegovala. Budimpešta, 7. sept. Iz Reke na Hrvatskem se poroča, da postaja tamoš-nji položaj od dne do dne bolj resen in bolj nevaren. Policijsko posredovanje ni doseglo zaželjenega uspeha in protimadjarski izgredi, ktere prirejajo Hrvatje, trajajo dalje. Da se mir zopet ustanovi, moralo je sedaj nastopiti vojaštvo, ktero je napadlo Hrvate, Madjare in Italijane, koji so si medsebojno v laseh. Do nemirov je prišlo radi velikje sovi^ažnosti med imenovanimi tremi narodnostmi, posebno pa še radi zagrebške resolucije, ktera zahteva ustanovitev Velike Hrvatske. Hrvatje so po vsem mestu razbili vse madjarske napise. V kratkem se prično zopet med Avstrijo in Ogrsko obravnave v prid poravnave. V soboto pride semkaj avstrijski ministerski predsednik Beck in takoj nato se prično imenovane obravnave med obema državnima polovicama Bogata mačka poginila. Wilkesbarre. Pa.. G. sept. "Včeraj je poginila jedna izmed onih dveh mačk, kterima je n jen prejšnji lastnik Benjamin F Dillev testamentarično osta-vil hišo v vrednosti $40,000. Dilley je umrl 1. 1905. Ločitve in gledišče. "Najslavnejši" divorcerji gredo običajno k gledišču: znana May Yohe alias Strongova in bivša Blanche Mo-lineaux pikantnega spomina: obe sta angažovani kot "stars" pri jednej in iste j igTi. Ako bi se sedaj še posrečilo pridobiti — Hairy Thawa za isto igro — potem bi bil to največji napredek med "matineegirls". CRETAN JE FAXNTKOV. Doipeli m: Pretoria 6. sept. iz Hamburga. Deipeti ixnaje: Patricia iz Hamburga. Kaiserin Angus te Victoria iz Hamburga. St. Cuthbert iz Antwerpena. La Lorraine iz Havre. Campania iz Liverpoola. Francesca iz Trsta. St. Paul iz Southamptona. Carpathia iz Reke. La Bretagne iz Havre. Kroonland iz Antwerpena. Purnessia iz G.asgowa. Smolensk iz Libave. Bovic iz Liverpooia. Nieuw Amsterdam iz Roflerdama. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Odpluli so: Zeeland 7. sept. v Antvrerpen. Celtic 7. sept. v Liverpool. Odplmli Me: Umbria S. sept. v Liverpool. Philadelphia 8. sept. v Southampton. Columbia 8. sept. v Glasgow. Patricia S. sept. v Hamburg. Hudson 8. sept. v Havre. "GLAS NARODA" < is* slovenskih delavcev y Ameriki. v fednik: Editor ZMAGOST-AV VALJAVEC W»wJk: Tablishec FRANK SAKSER, W9 Greenwich Street, New York City /a leto velja list za Ameriko . . . $3.00 J4 poli-ta............. 1.50 Ca Evropo, za vse i^to -......4.50 " P<~1 leta 250 " *' četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. "GLAS NAHODA .ihaja vsaki dan iz-vzetaši nedelj in praznikov. ^oice of the People") *ed eve^y dav, except bjndays and Holidays. Subscripticn vear.y $3.(JC. Advertisement on agreement. Ultima ratio: državni pravdnik. Za oglase do dotaknili. V ostalem pa tudi vodje vstaje žele, da bi priš.o končno do posredovanja po našej republiki. Vstajo namreč vodijo talk oz v an i "li-i>t-ralci'kteri bi morali imeti sedaj vlado v svojih rokah, ako bi se zadnje prt M.ltii-ke volitve vršile jxtsteno. Da i»ri teh volitvah niso bili ogoljufani na vseh koncih in krajih, nihče ne dvoi! i. kajti predsednik Palma se je posluževal načinov naših vo.itev in marljivo korigiral. V imenikih volil-eev. v tere je izdelala njegova vlada, je bilo skoraj pol milijona imen, do-čim na vsem otoku ni niti 20U,000 volileev. Pri tem so na Cubi torej a.i ravno tako, kakor v South <'arolini, ko so volili demokratičnega -nalorja Tilhnana, ob ikterej priliki so našteli več glasov za jedno stranko, nego je bilo vseh volileev. Tudi tiewyo;ški demokratje (Tammany) bi se lahko še mnogo pri Palmu naučili. Vodjem vstaje je sedaj na tem ležeče, da dobe upravo otoa v svoje roke, kajti jNt»em a cubanski "liberalci" ne nameravajo poboljšati položaja tamošnjih | delavcev, je razvidno bas iz njihovega manifesta, s kterim naznanjajo vzroke vstaje in svoje zahteve. V celem manifestu niso delavci niti ome-iijeiii, pač pa zahtevajo, da se volitve še eiikrat, tudi ako se to godi v varstvu Zjedinjenih držav. Cubanski 'Mi "i-alt-i" so torej ravno tako "liberalni", kakor oni na Slovenskem, \e i. r se pa razlikujejo od slednjih v toiiko, da so mnogo bolj energični in podjetni. Zastrapljenje s krompirjem. Znano je, da ima vsa krompirjeva rastlina mnogo strupa, takozvanega solanina v sebi. Najbolj strupeni so belorumeni poganki, ki se narede čez zimo na krompirju. Mnogo tega strupa pa ima v sebi tudi mlad, nezrel krompir in čestokrat se zgodi, da zbole ecle rodbine, celi vojaški oddelki po - ž: vanju nezrelega krompirja. Bolezen je podobna koleri ter je lahko celo, smrtna. Najbolj nevarno je pa uživati poškodovan krompir, ker se poškodovani deli prevležejo s skorjo, ki je zelo strupena. Pri nesrečah, ko je že vse končano pride coroner, a vrši svoje dolžnosti Pri. velikih mora.ičnih katastrofah pride naposled državni pravnik. Pri velikih tinaneijalnih "pomotah" na stopi državni bančni revizor, čestokrat za jedno z državnim pravnikom On mora priti, ako se dožene, da so se take "pomote' pripetile radi drz ne kršitve zakonov, radi prevare, tat vine in druzih tacih činov. Vsi trij uradniki so pa morali nastopiti pri velikem bankerotu Real Estate Triist Company v Philadelphiji. Coroner je imel dosedaj največ opraviti, dasirav-no je z a mogel ffta,jmanj doseči. Za njim je nastopil bančni revizor — toda kakor je coroner le malo opravil talko tudi bančni revizor ni ničesar dosegel, nego da je dognal, da je ime ! novani bančni zavod popolnoma ban keroten. Coroner bi pa v tem slu čaju ne bil potreben, ako bi preje bančni revizor večkrat prišel v ban ko vršiti svoje dolžnosti in ako bi tem povodom tako revidiral, kakor bi moral. On bi lalhiko pronašel, da je denar. kteri je prihajal v banko poča su, toda gotovo odhajal iz banke mno-go hitreje v svrho raznih vratolomnih špekulacij. On bi potem pronašel da podjetja, ktera je pričel predsednik niso vredna niti onega črnila, s kterim so bila inkorporirana. Povsem sličen je slučaj raznih podjetij, za ktera mora newyorski "Narodni List" dan za dnevom delati reklamo. Ta list vabi hrvatskemu narodu dan za dnevom krvavo prisluže-ne novce za neko navidezno parniško podjetje imenom Frank Zotti Steam ship Company, ktero sploh ne eksi-stira, in sicer v obliki inseratov, kteri javljajo, da parniška "družba" še vedno obstoji in da je -hrvatska. Žal, da za tako švindlarijo ni na razpolago kak revizor, toda — državno pravni-stvo še vedno obstoji. Gospodarstvo, Slovanska gospodarska vzajemnost. (Konec.) r Osrednja banka čeških hranilnic v Pragi se je ustanovila pred tremi leti, dne 1. avgusta leta 1903. Od dveh milijonov prvotne delniške glavnice je isto zvišala v tem kratkem času na 10 milijonov kron, od ktere svote je danes 7 milijonov vpisanih in vplačanih- Med 520 delničarji je dobra tretjina denarnih zavodov kot delničarjev. Tudi nekaj slovenskih hranilnic in jKjsojilnic je med njimi. Prav tako! Če Cehi trajno investirajo denar pri nas, zakaj bi ga Slovenci nasprotno ne na Češkem? Hrvatsika eskontna in mjenačna banka v Brodu na Savi zvišuje ravno sedaj svojo delniško glavnico od K 350,000 na K 700,000 in to s posredovanjem dunajske po-drufeniee Osrednje banke čeških hranilnic, ki razpeeava te delniee med Cehi. Omenjeno podružnico na Dunaju je banka ustanovila z ozirom na slovanska jug, kjer se hoče Osrednja banka udomačiti. Banka ima namen organize vati slovenski denarni trg in združiti slovenske denarne zavode v svojej sredi. Da ne potrebujejo slovenske hranilnice organizacije, ne bo pač nihče trdih Stoje po slovenskih mestih osamljene, da bi kmalu ena za drugo ne znale. Gotovo bi jim ne škodovalo, če bi se pridružile sikupini svojih čeških sester in razširile s tem svoje obzorje. — Na prihodnjem občnem zboru predlaga ravnateljstvo banke enega Slovenca v nadzorstveni svet bančne uprave. S tem dobe Slovenci neposredni vpogled v poslovanje tega denarnega zavoda, Hrvatje so v 'tem o žiru eno leto pred nami — drugače pa še morda več let. P«osebne važnosti pa je Osrednja banka čeških hramiiinic za nas Slovence glede občinskih posojil. Slovenske občine najemajo občinska posojila pri nemški Kranjsfei hranilnici v Ljubljani. To je za nas Slovence sramota. Štiri procente je Nemeev na Kranjskem in ti gospodarijo poljubno s slovenskim grošem in gospodarskimi interesi slovenskih občin. Slovenci jim nosijo denar v hranilno, Slovenci jih prosijo zopet denarja kot posojilo — in Nemee vtakne dobiček v žep. Ali ne moremo to posredovanje opraviti Slovenci sami? In ee ne, ali nam ni Slovan Čeh bližji, ifcot sovražni in sovraženi Nemec T Banka Slavij a v Pragi ima že 25 let svojo podrufcnico v Ljubljani. To banko vsakdo pozna. Odlični Slovenec načeljuje celo Četrtstoletje temu glavnemu zastopstvu banke Slavije v Ljubljani in posrečilo se je njega ne-ut rudiji vi pridnosti izredno razširiti to slovansko zavarovalnico med Slovenci in ž njo izpodriniti laske in nemške zavode. Hribarja po pravici lahko imenujeano predbojevnifet gospodarske slovanske vzajemnosti. Mož ima pač zaslužene zasluge, ker oral je ledino in pripravljal nam pot. (Prva češka splošna delniška dražba za zavarovanje na življenje je pričela zadnji čas širiti svoj delokrog tudi po Slovenskem. Značilno za to zavarovalnico je, da je uvedla na svojih zavarovalnih listinalh enotkronsko vseslovensko izkaznico, ki jo je založilo akademično društvo Sava na Dunaju v prid družbi sv. Cirila in Metoda v Ljub.jani po inicijativi ravnateljstva te zavarovalnice. DruJžba je imela meseca junija t. 1. za 73S,9S0 kron ponudb in je izstavila za 530,006 kron zavarovalnih listin. SLOVENCI posJednja desetletja tudi nismo rok križem držali, temveč gospodarsko mnogo napredovali. Politični medsebojni spori so provzročili tekmovanje in nas obvarovali zaspa nostL V svoji polilevnosti in neza vednosti bi-i smo dolgo časa podlaga tujčevi peti; danes pa sovragu že občutno stopamo n anjegova kurja očesa. In še premalo! Kranjse mestne hranilnice delujejo že mnogo let z najlepšim uspehom v korist svoje okolice. Mestna hranil niča v Ljubljani je denarni zavod na kterega moremo biti Slovenci opravičeno ponosni. Istotako lepo prospe-vata Južnoštajerska hranilnica v Celju in Tržaška posojilnica in hranilnica v Trstu, 'ki sta stara s.ovenska denarna zavoda in za obmejne, zatirane Slovence eminentne važnosti. Tudi naše posojilnice uživajo, zbog svoje vzorne uprave, splošen ugled. Ljudska posojilnica v Ljiabljani je založila obilo slovenskih 'rajf ajzenovk' po deželi in ima kot gospodarska or-ganizatorica brezdvomne zasluge. Danes zavzema ta posojilnica prvo mesto med slovenskimi denarnimi zavodi. Rmetska posojilnica ljubljanske o-kolice" si je priborila vsestransko zaupanje najširših slovenskih slojev in ji jj zagotovljen najlepši razvoj i v bodočnosti. 11Posojiitnica v Celju" je štajerskim Slovencem to, lkax je ribam voda. Pozabiti pa ne smemo naše odlične celjske'1 Zadružne zveze'ktere predsednik je Miha Vošnjak, "oče slovenskih posojilnic". Strokovnjak Fra-njo Jošt, tajni Ikzveze, nadzoruje s svojim opreznim očesom slovenski de-narski trg in probuja ljudstvo iz gospodarske zaspanosti. Tudi na drugih poljih smo se Slovenci gospodarsko povzdignili- Omenjamo le mlekarstvo, ki je postalo Slovencem vir preje neznanih dohodkov. Nikalklor pa še nismo gospodarsko toliko trdni, da bi se mogli gospodarsko osamosvojiti. O t rešimo se Nemcev in stopimo premišljeno, previdno, toda zaupno s Čehi v gospodarske stike. Ot rešimo se tudi predsodkov napram "Pemcem", ikitere so nam Nemci vcepili v glavo in kteri so popolnoma neopravičeni. Čehi so realni in egoistični, toda pošteni. Tudi za nas Slovence bi bilo dobro vreči ekaj svoje idealnosti — za plot. Združimo se torej ž njimi, delajmo njimi, glejmo na svojo korist in če smo drug z drugim zadovoljni — bo-de-mo dobri prijatelji. Geslo "slovanska vzajemnost" s tem preneha biti abstraktni pojem in dobi konkretno veljavo. '1 Slov. Tehnik." A c e t i 1 e n. Spisal Jaroelav Zahradecky. I ASTHO IN POŠTENO JAMČENJE ZA VAŠE ZDRAVJE Kdor luaa mn°g° skušnje in tehnično IH JL| sj>osobnosti, je za vas in za vse bolnike veliko več vreden, kakor tisli nepraktični zdravniki kteri se hvalijo po časopisju in izstavljajo svoje slike. Ako obiščete moje zdravniške prostore, ali samo pišete, najdete me vedno kot zdravnika, kteri zdravi že 16 let uspešno. Kadar pride bolnik k uieni, se kar najbolj potrudim za njegovo zdravje. Moje 16 letno praktično in izvrstno zdravljenje, zdravniške šole, društva in pismena priznanja so dokaz največjega zaupanja bolnikov v vseh slučajih bolezni j. Naj se vsakdo obrne name in meni zaupa v raznih boleznih in govori potem, ko bode popolnoma ozdravljen. Poskušajte ; to vas nič ne velja. Le odločite se, da se obrnete v vseli slučajih bolezni 1§ name. Pišite mi in opišite točno Vašo bolezen. Pišite tudi po mojo zdravniško knjigo in druge tiskovine iz kterih razvidite in spoznate sami bolezen. Opišite mi jo potem dobro in jaz Vam takoj povem, ali se da ozdraveti ali ne. Moje plačilo za zdravljenje je majhno in ga vsakdo lahko plača. Zato naj vsakdo, pa naj bode bolan kakor hoče, takoj piše name in naj ne odlaša, da se mu bolezen zastara. Zato pa še danes pišite na Dr. LEONARDA LANDESA 140 Eaat 22nd Str. NEW YORK, N. Y. Cast in hvala doktorju leona rdu lan- DESU! V iskrenih in srčnih besedah se zahvaljujemo Slovenci in Hrvatje vsak dan doktorju Leonardu Landesu za naše povrneno zdravje innašo srečo. Najnovejše zahvale so poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Fili-povič, Box 81 Mountain View, Cal.: Mat. Cambry, Box 179 East Helena, Mont.; Ivan Turk 5 Chestnut St., Calumet, Mich, in Andro Ivančič, 320 E. Front St., Youngstown, O. dr. leonard landes. ^lo v nstv 3 katoliško POZOR, ROJAKI! ogljika in en del so ostali različni plini. Acetiien se razvije iz karbida, ki pride z vodo v dotiko. Kemični znak tza acetiien je C2H2 in za karbid pa CaC2; prvi se razvije iz dru-zega sledeče: CaC2 (fcarbid) in 2H20 (voda) = C202 (acetiien) in Ca (OH) (odpadki). Ti odpadki se uporabijo kot apno za malto ali pa kot umetno gnojivo. Karbid je spojina, koksa z apnom, ki se izdeluje z veliko vročino v elefb- Išče se RUDOLF ERBEŽNIK, do-tričnih pečeh. Ker mora biti izdelo- ^ 'ma iz frare Prečna, posta Berš 1 in pri vanje karbida kar najcenejše, se za to j Novem mestu. Ni še dolgo, ko se je uporablja le vodno silo. Tovarna za'omenjeni poročil z mojo hčerjo Anto- Acetilen poznamo že dolgo časa. Za razsvetljevanje pa smo ta plin začeli rabiti še le leta 1895, ko se je razvilo pridobivanje karbida. Kot prva tovarna za karbid se navaja tvrdka Eimer & Amend v New Yorku. Prevažanje karbida iz. Amerike v Evropo pa je istega toliko podražilo, da se acetilenova razsvetljava ni mogla udomačiti. Po uslamovitvi tovarn za pridobivanje karbida v Švici, Italiji, Avstriji in drugod pa se je začel acetiien vsestransko uporabljati kot eena in dobra luč, ker se jfr vsled novoustanovljenih tovarn pridobivanje karbida mnogo -zboljialo in postalo tudi obilo cenejše. Še leta 1898, ko se je dova-žal v Avstrijo karbid iz Švice, je stalo 100 kilogramov te tvarine 120 •kron in danes velja ista množina karbida le 2S kron. To znižanje eene karbidu je pro-vzročilo razširjenje aeetileoove razsvetljave po eeli Evropi. Statistika nam danes izkazuje na Francoskem 50,000 acetilenovih naprav, v Nemčiji 30,000, v Avstriji 20,000 itd. Tudi mnogo mest ima acetilenov oluč, in sicer nahajamo v Franciji 120, v Nemčiji 100, v Italiji 120 krajev, ki uporabljajo to moderno svetijavo. Tudi nektera avstrijslkia mesta razsvetljujejo svoje ulice s pomočjo aeetilena in že samo na Češkem dobimo istih približno deset. Da se je acetilenova razsvetljava v tem kratkem času tako udomačila, se je zahvaliti edino le prednostem in izbornim lastno®tem, ktere so ace-tilenu splošno priznane. Brez dvoma je tuidi za vsekega posameznika ugodno, že si more postaviti plinarno, po svoji potrebi, c malfrmi stroški. Acetiien je plin brez barve in brez vkusa, toda silno smrdi po česnu; specifična teža je 0.90; devet delov je pridobivanje karbida ima navadno po več tisoč konjskih sil za uporabo. Avstrijska tovarna v Jajcu v Bosni deluje s 1100 Ikionjskimi močmi. Ysled tega nahajamo tvornice karbida le ob rekah, ki derejo čez vodopade ali pa imajo saj zadosten strmec. Karbid se hrani v pkčevinatih posodah po 50 in 100 kg; zrak ne sme imeti pristopa, ker vsesa karbid vlažnost in zgubi pri tem na svoji zmožnosti razviti pri uporabi čimveč ace-tiliena, Acetilenova luč je bela in podobna dnevni svetlobi; barve vidimo neizpre-menjene; sveti imirno, močno in za oči prijetno. Acetiien vodimo v železnih ceveh na kraj potrebe. Acetilenov plamen za 32 normalnih sveč požge v eni uri 20 litrov acetileno-ega plina; za istotafko močno svetlobo pa porabimo v istem easu 200 do 250 litrov navadnega premogovega p.ina (pri žarnicah pribliz o 100 litrov). Vsled tega je tudi naprava a<*etilenove razsvetljave mnogo cenejša in pripravnejša. Pri acetilenovi razsvetljavi uporabljamo gorivce različne velikosti, in sicer od treh do »sedemdesetih litrov porabnosti plina v eni uri. Najpripo-ročljivejši so isti srednje velikosti, ker večji acetilenovi plamen kaže ru»-menkasto barvo. Tudi acetillen tvori, kot navadni plin, v gotovem razmerju pomešan z zrakom, treskave pline, tki eksplodirajo pri dotiki z ognjem. Acetiien tudi sam eksplodira, in sicer pri temperaturi 780 stopinj Celzija ali pa pri tlaku nad dvemi atmosferami. Pri dobrih acetilenovih napravah je taka eksplozija nemogoča, ker ima ista tozadevne hladilnilke in znaša tlak le eno stotinko atmosfere. AcetiTen, ki ga pridobimo iz karbida, im av sebi več druzih plinov, četudi le v neznatnih množinah (amo-njak etc.), ki pase odstranijo takoj pri pridobivanju aeetilena; za dobro razsvetljavo potrebujemo tehnično čisti acetiien. Čistilniki so pri acetilenovih aparatih neobhodno potrebni. Naprava acetilenove razsvetljave je danes pod strogim vladnim nadzorstvom. Izvršitev iste je dovoljena le koncesijonovanim instalaterjem in vsaka taka naprava mora biti presku-šena in potrjena od pristojnega vladnega p r e dst ojniš t va. Konečno še nekaj o cenah. Gorivec na 32 normataih sveč, ki porabi 20 litrov aeetilena v eni uri, stane kon-sumenta v te mčasu 2 vinarja, kajti iz enega kilograma karbida, ki stane danes 30 vinarjev, se razvije približno 300 litrov aeetilena. Pri vseh ugodnostih acetilenove razsvetljave cena ni previsoka in želeti bi bilo, da bi se ta luč udomačila na Slovenskem in spod rinila po deželi — stare leščerbe. "S. T." nijo ter je ne ve se kam popihal. Kdor izmed rojakov ve zanj, naj blagovoli poročati njegov naslov meni: Mrs. Agnes Contenti, West lan d No. 2, R. D. 1, Canonsburg, Pa., ali pa njegovi ženi, oziroma moji hčeri: Anto-nia Erbežnik, Westland No. 2, R. D. 1, Canonsburg, Pa. (7-10—9) Kje je IVAN NOVAK T Zadnji čas ee je nahajal nekje v PennsylvanijL Kdor ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti brata: Franfc Novak, 274 drove St., Milwaukee, Wis. NAZXANXLO IK PRIPOROČILO. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem dne 16. marca 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni slovenski SALOON V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND 8T To je prva in jedina slovenska gostilna v tukajšnjem mestu. Rojake postrežem z iz borno pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi smod-kamL Pogovorite se z menoj lahko po domače; telefon štev. 2213—M Iow» Th one. Obeevalni jezik: slovensko, hrvat dko, slovaško ali nemško. Za mnogobrojen obisk se oenj. n* j ako m toplo priporoča Anton Flori, lastnik gostiln* IZVEŽBAN BRIVEC dobi takoj stalno delo. Plaea dobra na dan, mesec ali leto. Po dogovoru dobi se brivnica tudi v najem. Pisma naj se pošljejo upravništvu "GLAS NARODA", 109 Greenwich St., New York, N. Y. (1-10—9) BRATOM Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam na prodaj izvrstna domača naravna vina lastnega pridelka po jako nizkej ceni. ( Staro belo ali črno vino po 40c., Claret 40c. s posodo vred. Pri manjših naroČilih od 50 galon se mora plačati $2 za posodo. Z naročilom i|| se naj dopošlje polovica zneska na- " prej, druga polovica sc pa plača pri sprejemu vina. Za obilna naročila se toplo priporoča Prank Stefanleh, posestnik vinogradov Bez 34 K. It Ne. 7 Prano. CaL podp. društvo Jfj svete Barbare Zledlnjene države Severne A nierlk©. Sedež: Forest City", Pa. afrttoBipiirli uno dn» a«, mnuarja I902 v državi Pennw/r ** r(), -o-o-- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Iiuii", Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ALOJP1J ZAVERL, Bos 374, Forest" City Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 23, Forest Citv, Pa ANTON PIRNAT, Box SI. Durvea, Pa. ANDREJ SUDER, Box I0S, Thomas, W. Va FRAN SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest Citv, Pa. " ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". DR. JI. THOMPSON 334 W. 39th St. NEW;YORK. V slučaju vsake bolezni in ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, pišite ali pa pridite na to zdravišče in dobili bodete hitro in popolno pomoč in najboljša zdravila. Edino v tem zdravišču morete dobiti za malo denarja popolno postrežbo in zdravje, in samo tukaj govori se slovensko. Mi trosimo denarje samo za dobra zdravila. Rojaki! Pišite na SL0VENSK0-HRVATSK0 ZDRAVlSCE Dr. J. E. THOMPSON, 334 WEST 29th STREET, NEW YORK, N. Y., po dr. Thompsonovo malo knjižico "REŠITEV BOLNIKOV", ktero dobite zastonj! — POGODBA ZA IZDELOVANJU DO«. Ml kupujemo in izdelujemo pogodb« za francoske dige in sa dog« za kadi Posodimo tudi potrebni denar sa Izdelovanje dog. Ako imate doge na predaj, pilite nam, nail pogoji so agodni FJLEEDLAENDEJt Ji OLIVEN 00, Unreport. La. P. o. Bex 5tl Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik. JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd 8t., N. E., Clev«lai,d, O. Izdelovalec kranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovan> in popravljen je harmonik- Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpei-no in dobro. Cene trivretnih od $21 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tndi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri-xrraf-TPm nd <5-15 An ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI PREPRIČAJTE SE SAMI!!! Želimo, da se oglasijo vsi tisti ljud je, kterih niso mogli oz-draiiti drugI zdravniki! Mi jim nameravamo poslati zdravila zastonj na poskušnjo, da se tako preprič ajo, da imamo mi zdravila s kterimi se je mogoče popolnoma ozdraviti. Naj nikdo ne misli, da ni zdravnika, ne zdravil, s kterimi bi se dalo ozdraviti; nekteri zdravniki obetajo mnogo, store na malo. Naš zdravnik za slovenski oddelek v America Europe Company je prončaval kronične in zastarele bolezni celili dvajset let. On dela zdravila po predpisih Ijndij in zdravnikov, kteri so leta in leta prou-čavali te bolezni, da so iznajdli zdravila, s kterimi se gotovo ozdravi vsaka posamezna bolezen. Zdaj hoče delovati javno, da pomaga ljudem, Jcterib niso mogli ozdraviti drugi zdravniki. Ce so Vas torej že zdravili drugi zdravniki, ne da bi Vam pomagali, javite se nam in popišite svojo bolezen. Zajedno pa nam pošlite 50 centov v znamkah, kteri znesek je le povračilo za zabojček in steklenico v kteri vam pošljemo zdravila. Ta zdravila Vam pošljemo samo za poskušnjo, da se prepričate, kako Vam pomagajo. Kje je resnica? V mestu Milanu je po celem svetu poznat laboratorij za zdravila ktera se imenujejo Orosi. Tam se napravljajo najnaravnejša in najboljša zdravila na svetu; ta zdravila so napravljena po predpisih tistih zdravnikov, kteri so proučavali leta in leta posamezne bolezni in iznašli zdravila, ktera gotovo pomagajo. S temi zdravili se človek gotovo ozdravi; taka zdravila predpisuje ter pripravlja naš zdravnik in taka tudi pošiljamo vsem tistim, kteri nam pišejo. S temi zdravili se ozdravi na stotine in stotine takih bolezni j, kakor jih imaje vi; a tudi Vi ozdravite. Kogar niso ozdravili drugi zdravniki, naj ne misli, da ni zanj ne zdravnika ne zdravil. Naš zdravnik Vas ozdravi! Nova knjiga za Slovence. Izdala America-Enrope Company po zakonih države New York. Stem naznanjamo v tem časopisu vsem čitateljeni odkrito, jasno in brez strahu, ne da bi nam mogel kdo prigovarjati, da izdamo največjo in najmodernejšo knjigo v slovenskem jeziku za slovenski narod v Ameriki z imenom: Slovenski zdravniški svetovalec. Pisana in izdana je v blagor Slovenskega naroda. V tej knjigi bode povedano kako nastane bolezen, kako se jo zdravi, kako in iz česa so napravlje-nja zdravila in kako delujejo zdravila na raznovrstne bolezni. Ta knjiga bode malo popisala vse velike svetovne zdravnike, kteri so iznašli taka zdravila, da se vsakdo lahko ozdravi. Naša nova knjiga bode veljala 50 centov; onemu pa kteri nam pošlje naslov dveh oseb, kteri so zdravili drugi zdravniki, a jih niso mogli ozdraviti, pošljemo knjigo zastonj, ako nam priloži par znamk za poštnino. Pravtako jo dobe zastonj siromašni ljudje, če nam le pošljejo znamke za poštnino. Onim pa, kteri žele priti osobno k nam, svetujemo, da pridejo vsak dan od 10—12 ure dopoldne, ker je drugače predrenj. Pridite h nam ali pa pišite na: Zdravniški oddelek za Slovence t AMERICA-EUROPE CO., 161 COMMBU8 ATE., NEW YOBK, K. S. -v: y-:; ■ . --iTV 1 Jugosli ivansl (a Katol. Jednota. ^lilr Inkorponrana dne 24.januaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GRADNIKI: predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Ca3umet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewinp Ave., So. Chicago, III. IVAN PRIMOŽIČ. II. nadzornik, B< x 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 13S, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, LL porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. _ Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem dru-gem/zast. pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poSiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. ■ Društveno glasilo je: "GLAS NABODA". SUSPENDIRAJO. Iz društva sv. Roka št. 55 v Lemont Furnace, Pa., 29. julija: Josip Lavrič cert. 4956. Iz društva sv. Jožefa št. 30 v Chisbolmu, Minn., 16. avg.: Ivan Gornik cert. 1947 L razred. Društvo šteje 93 udov. Iz društva sv. Petra in Pavla št. 15 v Prebiti* Colo., 16. avg.: Stefan Stare cert. 11S1, Ivan Janežič cert. 3710. Oba v I. razredu. Društvo šteje S9 udov. Iz društva sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa., 16. avg., Ivan Dolenc cert. 2151, Josip Bevk cert. 2919. Oba v I. razredu. Društvo šteje 119 članov. Ls društva sv. Mihaela št. 40 v Oaridge, Pa., Jurij Flander cert. 2393 I. razred, Fran Joger cert. 3199 I. razred. Društvo šteje 86 udov. Iz društva sv. Martina št. 44 v Barberfconu, Ohio, 16. avg.: Fran Ser-jafk cert. 4296 I. razred. Društvo šteje 43 udov. Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Meh., 16. avg.: Stefan Bahor cert. 4618 I. razred. Društvo šteje 250 udov. Iz društva sv. Štefana št. 11 v Omahi, Nebr., 16. avg.: Marko Ostranič cert. 3474. Društvo šteje 41 udov. Iz društva sv. Jožefa št. 53 v Little Falls, N. Y., 16. avg.: Ivan Grbič c*rt. 3591 I. razred. Društvo šteje 27 -udov. Iz društva sv. Barbare št. 39 v Roslynu, Wash., 12. avg.: Anton Plut cert. 4421 I. razred. Društvo šteje 140 udov. Iz društva sv. Jožefa št. 21 v Denverju, Colo., 18. julija: Matija Biz-jak cert. 2636 I. raz-red, Ivan Vihtelie ceit. 5040 I. razred. Društvo šteje 03 udov. Iz društva Sveto Ime Jezus št. 25 v Evelethu, inn., 30. julija: Luka Campa cert. 273 I. razred. Josip Mih]e cert. 3904 I. r»zred, Ivan Mihle cert. :i902 11. razred, Fran Pogačnik cert. 444S I. razred. Društvo šteje 125 udov. Iz društva Marija Pomagaj št. 42 v Pueblu, Colo., 22. julija: Fran Teka ve cert. 2466 I. razred. Društvo šteje 32 udov. Iz društva sv. Alojzija št. 31 v Braddocku, Pa., 28. julija: Anton Ko--irevc cert. 2029 I. razred. Ivan Martinič cert. 2039 I. razred. Od društva sv. Jožefa št. 45 v Indianapolisu, Ind., 30. julija: Anton Gerba cert. 4168 II. razred, Luka Česnifc cert. 4077 I. razred, Ivan Hutar cert. 3508 I. razred. Društvo šteje 6S udov. I/, društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Micli., 31. julija: Ivan Molek cert. 2667 I. razred, Štefan Bahor cert. 461S I. razred. Družno šteje 249 udov. 17. društva sv. Jožefa ši. bi v Pittsburgu, Pa., 31. julija: Louis Golob cert. 979 I. razred. Društvo šteje 107 udov. Iz društva sv. Jožefa št. 23 -v San Franciseu, Cal., 31. juAija: Fran Ogulin cert. 1640 I. razTed. Društvo šteje 60 udov. Iz društva sv. Barbare Št. 39 v Roslynu, Wash., 20. avg.: Anton Plut cert. 2361. Društvo šteje 139 udov. Iz društva sv. Alojzija Št. 31 v Braddocku, Pa., 24. avg.: Josip Te-kavc cert. 4142 I. razred, Društvo šteje 198 udov. Iz društva sv. Barbare št. 4 v Federalu, Pa., 24. avg.: Josip Gorup cert. 659 I. razred, Venceslav Hafner <"eri. 4942 I. razred. Društvo šteje 56 udov. Iz druišfva sv. Jožefa št. 52 v Mineralu, Kansas, 24. avg. : Štefan Štefani? cert. 3973 I. razred, Ivan Vlah eert. 3176 II. razred, Fran Vlah cert. 3182 II. razred. Društvo šteje 42 udov. Iz društva Marija Pomagaj št. 42 v Pueblu, Colo., 24. avg.: Ivan Jopič cert. 3998 I. razred. Fran Verhovec cert. 4099 H. razred. Društvo šteje 31 udov. Iz društva sv. Štefana št. 11 v Omahi, Neb., 25. avg.: Ivan Šutej c-ert. cert. 967 I. razred. Društvo šteje 41 udov. Iz društva sv. Jožefa št. 45 v Indianapolisu, Ind., 30. avg.: Ivan Huter cert. 3;i08 I. razred. Luka Česnik cert. 4077 I. razred, Anton Juhes cert. 416S II. razred. Društvo šteje 88 uidov. Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., 28. avg.: Matija Grahek cert. 7S4 I. razred, Ivan Butala cert. 765 I. razred, Josip Brez« i vac eert. 3919 I. razred, Ivan Vidoš cert. 939 I. razred. Društvo šteje 248 udov. ' I z .1 va Marijina Zvezda št. 32 v Black Diamondu, Wash., 28. avg.: Alojzij Mavric cert. 2119 I. razred, Anton Hartman cert. 2107 I. razred, Fran Komar eert. 2103 I. razred. Društvo šteje 65 udov. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. OROBNOSTI KRANJSKE NOVICE. Vojak se je izgubil. Mokro no šk o orožništvo je našlo blizu trga nekega narednika, naslonjenega na vrtni plot — bosega, brez kape in sablje. Iz moža ni bilo mogoče spraviti imena, zato so ga poslali v Ljubljano v bolni co zaradi njegovega duševnega stanja. Služil je baje v Zagrebu. Izpred deželnega sodišča v Ljubljani. Žena z dvema možema. Ana Makuc, delavka iz Sokovca, je opisana kot sleparica in malopridni-ea. Dne 11. majnika se je v Viški gori poročila z delavcem Antonom Maku- cem. A ta jo je kmalu po poroki odslovil. Dasi je dobro vedela, da njen mož živi, kajti ni še leto dni, kar ga je srečala na Vrhniki ter ji je še 1 K 20 h podaril. Seznanila se je potem s kajžarjem Antonom Severjem v Škof-ji Loki in se letos dne 5. junija ž njim poročila. Še pred poroko je trdila škofjeloškemu župniku, da je njen prejšnji mož umrl leta 1902 in sicer da je bil tisti neznanec njeni mož, ki je istega leta 13. avgusta v Škof j i Loki umrl. Obdolženka je pa tudi Franiško Tršar z lažjo prevarila, da ima v Idriji posestvo ter dobila od nje za 19 K 32 h blaga. Opeharila je tudi Marijo Sever iz Puštala, da ji je izročila svojo hranilno knjižico, na ktero je v Ljubljani pri Ljudski posojil- Prvi in edini slovenski zdravniški zavod v Ameriki3 Zdravimo vse plucne, želodčne, srčne, očesne, uieane, nosne, vratne, krvne in koine bolezni, mrzlico, revmatizetn, jetiko, sploh vse notranje in xunanje bolezni in vse * tajne moške in ženske bolezni. Dobra, prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z evropej»ko in ameriško zdravniško prakso. Rojaki! PiSite ali pridete. Ni humbug. Vsak bolnik se lahko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem predpisu. Kecept je vsakemu bolniku na vpogled. Govori se slovenski in hrvatski. _ _ Ordinacijske ure so vsaki dan od 9 zjutraj do 6 zvečer, ob sredah in sototah pa do 8 zvečer in ob nedeljah od y zjutraj do 3 popol. THE WORLD'S MEDICAL INSTITUTE, 38 EAST 7th STREET, NEW YORK, N.Y. nici dvignila zase 60 K. Ana Makuc je bila v vseh točkah krivim spoznana in obsojena na trinajst mesecev težke ječe. Aretovati ga ni pus til. Dne 20. julija okolu 10. ure po noči jo je po Dunajski cesti v Ljubljani mimo Tavčarjeve hiše z dvema tovarišema primaiial Emanuel Žagar, in so vsi trije peli. Z dvorišča te hiše pridrvita delavca Andrej ' Fink in Janez Mar-kun in jo mahneta za fanti. Fink vrže poleno za Žagarjem ter ga zadene v levo nogo. Ko ju je kasneje stražnik aretoval in hotel Markuna ukleniti, iztrgal mu ga je iz rok Fink s pripombo, da ta ni nič naredil. Sedel bo zato pol leta v težki ječi. Za agenta se je predstavil brezposelni Alojzij Wuerzer iz Maribora trgovcu z delikatesami Henriku Hiengu ter ga z raznimi pretvezami opeharil za 40 K posojila, in za 21 KI na zapitku in jedilih, kar obdolženec priznava. Bil je zaradi goljufije na osem mesecev težke ječe obsojen. V Ameriko je hotel odpraviti posestnik Pavel Perše iz krškega okraja, mladoletnega delavca Franceta Markelca. Ker pa ta še ni zadostil vojaški službi, je na južnem kolodvoru v Ljubljani službujoči stražnik oba aretoval. Zagovarjala se bodeta pred sodiščem. Strela. Iz Ajdovca pri Žužemberku se poroča: Zopet se poroča nesreča, ki se je pripetila tudi v Srednjem Lipovcu. Nedavno okrog osmih zvečer je udarila strela v dimnik pri Pozni-kovih, šla v hlev ter ubila krava in , omamila starejšo sestro. V enem ted- | nu sta bili nesrečni dve hiši, kar je posebno občutljivo za sedanje žalostne kmetske razmere. Iz medvodske občine se poroča, da je toča po katarinski župniji bila kakor orehi debela. Tudi nektere vasi Golobrdo, Žlebe preške fare je močno zadela. Deček utoniL Dne 16. avg. je odšla bajtarica Helena Drahsler iz Drulov-ke v Kranj in pustila tri otroke, od enega do pet in pol leta stare, pod nadzorstvom svoje desetletne hčerke Marije doma. Med tem ko se je deklica pripravljala iti z otroci k Savi perilo prat ,zvabil je sedemletni de-1 ček Janez Dragorin pet in pol leta starega PeterČka Drahslerja, da sta naprej tekla k Savi. Med tem ko sta jo skušala prebresti, odnesli so Pe-terčka valovi in je takoj izginil pod vodo. Ponesrečenega dečka še sedaj niso našli. PRIMORSKE NOVICE. Tujci ▼ Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. septembra 1905 do 15. avgusta 1906 25,819 oseb, od 9. avg. do 15. avgusta jih je prišlo r$08, a 15. avg. je bilo v Opatiji nastanjenih 2647 oseb. Smrt pri prijateljevem pogrebu, i Dne 16. avg. ob 1 uri 20 min. zjutraj je umrl v Dobravljah na Goriškem vsled tuberkuloze sedmošolec-odlič-njak Rud. Hrobat. Na njegov pogreb, ki se je vršil dne 18. avg. prišel je med drugimi dijaki tudi pokojnikov sošolec in osebni prijatelj Henrik Vogrič iz Podgore pri Gorici. Po pogrebu se je šel še z drugimi dijaki kopat v bližnjo reko Vipavo, ki je pa bila vsled dežja malo kalna. Skoraj pri prvih se je podal v vodo, ki pa je bila na onem mestu zelo globoka.' VogriČ. Kmalu nato so začuli njegovi nekoliko oddaljeni tovariši klic: "NaI pomoč, pomagajte!" Ko so prihiteli na mesto tovariši, videli so ga še, kako je izginil pod vodo. Rešitev je bila j vsled strmega obrežja, vsled velike globočine in razburjenosti dijakov nemogoča. Mrtveca se je posrečilo s pomočjo čolna le po dolgem iskanju ] potegniti z vode. Pokopan je bil pri i svojem sošolcu ob 4. uri popoludne na dobro vskem pokopališču. Opatijske novice.. Kanaliziranje Opatije, ki se je pričelo pred dobrim letom, bode kmalu končano. Opatija je s tem storila zopet velik korak naprej. Vendar se pa mora konstatirati že sedaj, da kanalizacija, ktero dela podjetnik Schwarz, je komaj začela deloma funkcijonirati, ne bo niti naj-manje služila za napredek Opatije, če se kaj na njej ne spremeni. Najlepša stvar, ktera tujce v Opatiji največ na sebe vleče, je obmorska pot, in najraje si tujci, ki prihajajo v Opatijo ali Volosko, izbero vile pri samem morju, da se navžijejo zdravega in čistega morskega zraka, kterega so se v resnici tudi dosedaj navživali v o-bilni meri. Odkar je pa dobila Opatija kanalizacijo, se je pa to vse spremenilo, ker se neprijetni duhovi iz ka-i.alov ravno ob morski obali tuintam pojavljajo. Zrak posebno na potu ob morju je naravnost okužen. Tujci, ki se najraje sprehajajo po tem potu, morajo vedno držati robec na nosu, zlasti ko pridejo mimo vile Schalk ter mimo Tomaševca. Pri novem "Kurhausu" pa smrdi, da bi človek kmalu vsled tega padel po tleh. Kaj je temu krivo, se ne ve, le toliko je gotovo, da tega pred kanaliziranjem Opatije ni bilo. Dolžnost merodajnih oseb je toraj, da še pravočasno ukrenejo potrebno, da ne bo ogromen denar vržen naravnost v morje brez vsake koristi. — Ogenj. Nedavno zjutraj sta zgoreli v hotelu "Bellevue" dve sobi z vsem pohištvom. Ogenj je n«ctal vsled napačnega stiska električne žice. Popoldne je pa zopet gorela hosta za ravnoistim hotelom, ktero hosto se je pa posrečilo ognje-gaseem po enournem delu pogasiti in ogenj lokalizirati. — Avstrijska eska-dra pred Reko. Pred Reko se je usidralo 23 bojnih ladij in pričakuje angleškega vojnega brodovja, kteri pride v Jadransko morje. ŠTAJERSKE NOVICE. Smrtni padec. Ko je nedavno več otrok skakalo s poda posestnika Cesarja v Vrbovcu pri Doberniku na kup slame, je Cesarjev šestletni sin priletel na kamen, ob kterega je tako nesrečno butnil, da je bil na mestu mrtev. Legar v celjski bolnici. Po Celju se govori, da je *T ondotni bolnici izbruhnil legar vsled nepazljivosti nekega zdravnika. Bolnih je baje 26 oseb, med temi sedem usmiljenih sester, da so si jih morali dobiti od drugod na pomoč. Poskusen samomor vojaka. V Mariboru se je ustrelil infanterist Jakob Vogrin s službeno puško v prsi in najbrž ne bo ozdravel. Vzrok je kazen, ki so mu jo naložili, ker nekega častnika v pijanosti ni pozdravil, ampak mu vrhu tega priložil še par klofut, ko ga je ta ustavil. Izgubljeni sin se je našel. Dne 13.. junija je zginil v Mariboru gimnazijec Karel Cepič in so vse poizvedbe po njem ostale brezuspešne. Zdaj se je pa dognalo, da jo je Cepič pobri? Bosno, kjer se je v Krupi sam j. il orožnikom. Cepiča so že pripeljali v Maribor. Iz Braslovč se piše: Dne 17. avg. je treščilo v gospodarsko poslopje posestnika Franceta Travner v Kamen-čah. Strela je ubila enega konja in zažgala poslopje ,ki je bilo hkrati v plamenih. Velika nevarnost je bila za sosednja poslopja, zlasti za Travner-jevo hišo, koje se je ogenj prijel. Ob pravem času so pa prišli gasilci iz Braslovč, hišo rešili ter ogenj omejili samo na prvo pogorišče. Orožniki prijeli ministerskega predsednika barona Becka. Nedavno so vlomili v grad Novo Celje pri Žalcu in mnogo stvari pokradli. Ta as se je mudil na počitnicah na graščini Plevna v tem kraju pri svoji materi mini-sterski predsednik baron Beck. Vsi letoviščarji so bili vsled dogodka zelo oplašeni in dve dami, ki sta stasovali v poslopju žalskega orožništva, sta doživeli še poseben strah. Nekega večera čujeta nenadoma, kako pridrdra voz in se ustavi pred hišo. Nato eu-jeti moško govorjenje in kmalu potrka nekdo trdo na vrata. Ena dama je stopila k durim, odprla vAta in vprašala došleca po zahtevah. Ta je vprašal, kje stanujejo orožniki in to tudi zvedel. Med tem je pa druga dama sklicala vso hišo in nje okolico na noge, češ, da so prišli tatje. Ljudje so prišli od vseh strani z močnimi svetilkami, orožništvo je razburjeno nastopilo s puško in bajonetom in spoznalo, da sta došleca — baron Beck in njegov sluga. Ministerski predsednik je prišel orožništvu priporočat, naj pazi z ozirom na vlom v Novem Celju, posebej še na grad Plevno, ker se je bal za bolno sestro in staro mater. KOROŠKE NOVICE. Strela je udarila v skedenj posestnika po domače Jurca v VogrČah. Po hitri pomoči so rešili skedenj. Nevarnost je bila za celo vas velika, ker primanjkuje vode in brizgalniee. HRVATSKE NOVICE. Not izum. Dinko Karlovič iz Hvara v Dalmaciji je izumil avtomatično pripravo za sklapljanje železniških voa, s čimer je rešil j ako važno vprašanje, s kterim so se baviii več let razni svetovni mehaniki. Karlovič je angleški vladi ponudil svoj izum proti 30,000 PAULINA ŽAGAR, 1516 Hecla Street, -—- CALUMET, MICH. Velespoštovani gospod Collins M. I. Najprvo Vam naznanjam, da sem se po 3 tedenskem rabljenju Vaših zdravil več ko polovico bolje počutila, a sedaj moram reči, da sem zdrava hvala Bogu vsi znaki moje bolezni so popolnoma izginili in celo teio se mi jeojačalo, tako, da se moji znanci čudijo ko im pripovedujem ovaših čudovitih zdravilih Nikdar nisem mislila, da bi Vi mene od tako težke bolezni ozdravili, pa ste me hvala liogu, in Vam se lepo zahvaljujem, ker sedaj vem, da ste Vi c-n učeni in hvale vredni zdravnik, ker je in bolezni, katero bi Vi ne ozdravili, pa ste tudi mene ozdravili od tako težke bolezni, katero sem trpela 7 let in pol in od katere me ni jeden tukajšujih zdravnikov ni mogel ozdraviti, ker vsaki mi je rekel, da mi ni nič in da ne ve kakšna bi mogla biti moja bolezen, ker ni-č -sar ne razumijo kakor denar pobirati. Ako človek ne bi bil bolan bi mu tudi ne bilo teba zdravnika in ne bi denarja zastonj proe metal. Jaz sem sedaj zdrava hvala Bogu, mene sedaj nič ne boli, zato priporočam vsakemu, kateri je bolan, da se obrne le na slavnega in učenega zdravnika Collinsa, ker verujte mi, da je on najbolji zdravnik na tem svetu in jaz mu ostajam hvaležna do zadujega časa mojega življenja. Ozdravljena sem od nečiste, otrovane krvi, od belega toka, bolečin v trebuhu in maternici, od glavobola, bolečin v rokah in nogah, prebadanja v križu, prističev in slabosti telesa. Prosim, da Vi to pismo prepišete in priobčite Rojakom ter ostajam hvaležna Paulina Zairar, __ __1516 Hecla Str., Calumet, Mich. Dragi Dr. E C. Collins M. 1. New York. Jaz Jožef Pavlič Vam naznanjam in Vas srčno zahvalim za Vaše zdravila, ki ste mi jih pošiljali. Vaša zdravila so moji ženi tako nucala, kakor ste Vi meni spročili. Zda je čisto popolnoma zdrava hvala Bogu, in moj dragi sinček je čvrst ter ni udan nobeni bolezni, zato se Vam dragi zdravnik iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležni Jožef Pavlic, Box 334 Aspen, Colo. Izdravljen od revmatizma v rokah in nogah in želodčne bolezni. V. S Jovanovich, New Albany, Ind. Poleg teh imamo še mnogo zahvalnih pisem, ketere so nam v zadnjem času pisali rojaki zahvaljujoč se za nazaj zadobljeno zdravje, katerih pa radi pomankanja prostora ne moreno tukaj priobčiti. ROJAKI SLOVENCI iz tega sami lahko razvidite kje je resnica, zato pazite kaiuu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na: Dr. Collins N. Y. Medical Institute, 140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y. ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in temeljito znana ter edini zainore v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krv, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavl-janje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (heme-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjst, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samo izrabljevanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazulje, ture, kraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli *tok bolezni na maternici i.t.d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, ka-teri ozdravi jetiko in Sifilis, kakor tudi vse TAJNE SPOLNE BOLEZNI MOŠKE in ŽENSKE. (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popolnoma tajno.) ^ Da pa vsaki bolezen natančneje spozna, naj piše po obširno knjigo ,,Zdravje" katero je napisal slavni »r. E. C. Collins M. I., katera je potrebno, da se nahaja v vsaki Slovenski družini in katero vsaki dobi zsstonj, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino. ZATORAJ ROJAKI ! Zakaj da bolujete in trpite? VSE VAŠE BOLEZNI, TRPLJENJA IN SLABOSTI točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: » Dr. E. C. COLLINS, MEDICAL INSTITUTE. 140 West 34th St., New York, N. Y. Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. Za tiste, kateri želijo sami osebno priti v ta zavod, je isti odprt od 9-nre zjutraj do 5 popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10-ure dopoludne do 1 popoludne. funtov šterlingov in ta ga je sprejela ! pod imenovanim pogojem. Karlovič je pred dvemi leti ponudil svoj model ■ avstrijskemu trgovinskemu jmmister-stvu, a so ga odbili, ker je — Hrvat iz Dalmacije! Dalmatinski Hrvatje cesarju. ! Spletski župan dr. Trumbič je sklical ! posvetovanje, kako naj se vedejo dalmatinski Hrvatje, ko pride cesar v Dalmacijo. Trumbič je predlagal, da naj dalmatiski poslanci cesarja kor-porativno sprejmejo cesarja v Dubrovniku in njihov govornik naj v pozdravu naglasa, da spada Dalmacija pravno k ogrski kroni ter naj zahteva, da se Dalmacija združi s HrvaŠko. Hkrati se naj dela na to, da dalmatinsko ljudstvo cesarja nikjer slovesno ne sprejme. Dr. Trumbič je vnet pristaš reške resolucije in hoče na tako občutljiv način pokazati vladarju nezadovoljnost Dalmatincev. BALKANSKE NOVICE. Bolgari in Grid. Sofija, 2-. avg. Ministerski svet je sklenil, nakazati ma-cedonskim Bolgarom, ki so jih grške čete materijalno uničile, pol milijona frankov. Grški diplomatični agent v Sofijo se pripravlja na odhod. RAZNOTEROSTI. Avstrijski proračun za leto 1907. Kakor poročajo z Dunaja, bodo sredi meseea avgusta dovršene konference za ustanavljanje proračuna.'Že sedaj je možno videti glavne obrise proračuna za leto 1907. V proračunu je zopet povišana plača raznim dTŽavnim uradnikom. Za same uradnike državnih železnic bi moral proračun narasti za približno štiri milijone kron. Princ don Jaimes d« Bourbon, sin španskega pre t end en ta don Carlos a, se baje poroči v kratkem z neko avstrijsko prineesinjo. I Rojakom na znanje ! v ( Ne kujjuite, likerjev in žganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za drag de-^ nar, kar si lahko sami napravite in sicer za 80 odstotkov ceneje. Mi prodajanj mo izvleček, napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Orosi v Milanu. /X, Ta izvleček kupujejo zdaj trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta, ker W je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami. I NapraTljati žganje in likerje ui težko. Če-imate jedno steklenico našega izvlečka, preberete samo listek na nji ; ® tam je natačno zapisano, kako morate mešati, da dobite zahtevani like#. Jam-- čimo vam da dobite žganje, kterega bi inorali sicer drago plačati. Velja pa Vas ta 80 odstotkov manj. To se pravi: namesto jednega dolarja, kterega Di1 morali izdati, plačate le 20 centov. SPRirFVAI O itabjanskem zakonu $43, sklenjenem 24 junija Ji IVlvll. V AL.U 1895 se vsi naši izvlečki prej pregledajo po držav-' nih uradnikih; če so čisti,odtisne se na njih pečat. Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več. ^ Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi," mu pošlemo tt, mi v napravo 12 litrov (U galon) Kterega sibodi sledečega žganja: ^ ifti 1 liter slivovke 1 liter Pelinovca 1 liter Chartreussa $ ® 1 „ JVlahova 1 „ Konjaka 1 „ Ferneta A «( 1 „ Maraskina 1 „ Brinovca , 1 ,, Absinta % \|) 1 „ Kimljevca 1 „ ^uma 1 „ Anisetta. I Y2i litrov (3 malone) «amo za t ri dolarje. | /» Istočasno Va.n priložimo zastonj jedno knjigo, v ktere] je popisano, kako ffi) J*, se delajo razna žganja. ):' f Pošlite nam tri dolarje po money orderu ali v pismu in pošlemo Vam ta- (fi/ fj) koj rečene izlvlečke in knjigo. Brezdenaria se ne odpošilja. I NADALJE PRODAJAMO « vsemogoče parfume iz starega kraja in sicer jeden liter za en dollar. J) Prodajemo zdravilno milo za lišajasto kožo in razne prišle na njej; naše J/ milo je napravljeno iz čistih koreninic, je zdravilno in odstrani vso nesnago (S* »iz telesa. !0j MI JAMČIMO ZA VSE NASE STVARI. (D Pišite nam zauplivo, karkoli potrebujete tukaj ali v starem kraju. ^ Poskusite pravtako zdravila iz laboratorija "Orosi", ktera imamo za vsa- .'gi ko bolezen. * Pisma in vse poizvedbe naslovite na AMERICA-EUROPE COMPANY I 161 COLUMBUS ATE., NEW YOBK, X. Y. | TwK ▼ klerej prebivate, je ▼ njej vedno dovolj mm Bitom Pud Expelfer prati m droge bo-po 50 in 25 aeufov. Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO^«. ktero je varjeno iz najboljšega importiranega Češkega hmela. I znanju, ktero se potrebuje in po jezikih, kteri se morajo prej znati. Take pustolovske irosjKide ozdravim z vso gotovostjo z mojimi odgovori, v kterih jim naslikam stranske, v knjigi neomenjene stvari. Ivo preišče m svoje žepe, zapazim v svoje veliko veselje, da imam še vse pri sebi: le orožje so mi bili pobrali. Izvlečem škatljico od sardin; moje US1, ^ v njej. a med njimi šop Winnetouvovih las. Vtaknem jo zopet v y.ep in le/em j^nurjen ter zasj,im. Komaj se zbudim proti večeru, ko vstopi 7, |»et N.—či ter mi prinese jesti in piti. Sedaj sem jedel brez njene pomoči i,, hi različno vpraševal, na kar mi je ona odgovarjala ali pa ne, kakor je bilo vprašanje. Imela je seveda navodila, po kterih se je morala ravnati. Bilo je mnogo, česar nisem smel vedeti. Vprašam jo tudi, zakaj me niso oropa 1 i. "Moj brat Winnetou je tako zapovedal," odvrne ona. "Ali veš zakaj?" "Ne, ker u mi verižico, ktero je naredil Sam iz zob in krempljev medvedovih; tudi konca ušes sta bila poleg. "Kako je mogel on to napraviti," vprašam začuden. "Menda ne s samimi rokami. Ali so mu pustili nož in drug«? njegovo lastnino?" ••Ne, ti si edini, kteremu se nič ni vzelo. A rekel je mojemu bratu, da hoče napraviti verižico in ga prosil, naj mu pusti kremplje in zobe. Winnetou ga je uslišal in mu vrnil vse potrebno. Nosi jo takoj danes, ker se je itak ne bodeš mogel dolgo veseliti." "Seveda ker bodem moral kmalu umreti?" "I)a." Vzame mi verižico iz rok in mi jo položi okrog vratu. Od tega dne sem jo vedi.o r .si!, kadar sem bil v divjem, zapadu; zato odvrnem lepi Indijanki: "Ta spomin bi mi bila lahko tudi pozneje prinesla. Saj se ne mudi tako. ker ga bodem, kot upam, nosil še mnogo let." "Ne. samo še malo, malo časa." "Ne vrjamom! Vaši vojniki me gotovo ne bodo usmrtili." "Gotovo! Tako je sklenil zbor starejših." "No, pa sklenejo drugače, ko izvedo, da sem nedolžen." "Tega ti ne vrjamejo!" "Pa bodo vrjeli, če jim lahko dokažem." "Pokaži. <1< kaži! Mene bi zelo veselilo slišati, da nisi ne lažnik. ne i j ;..i. s (' ::r! z,u;:ov.-Š dokazati, da povem mojemu bratu Win- - Delavci na prostem izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehati ju zareuuiatizmoin in neuralgij*, ako rabijo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller, ko čutijo prve pojave. To zdrarilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekotn 35 ^ let. V vseh lekarnah, 25 ^ centov, ali pa pri ^r izdelovalcu. F. AD. RICHTER & CO., New York. BB.ZOPARNTKI francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Torka v Evropo, in sicer: V Havre : La Lorraine. .13. sept. ob 10. uri dop. La Touraine. .20. sept. ob 10. uri dop. V Bremen: Kaiser Wilhelm der Grosse 11. septembra ob 10. uri dopoldne. Y Hamburg : Deutschland. .20. sept. ob 6. uri zjutr. Deutsehland. .18. okt. ob 5. uri zjutr. Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANE SAKSERJA, 109 Greenwich St., New Tork City, kteri Vam bode točno odgovoril. Parniki Anstro-Americana-črte: Francesca... .13. septembra opoldne. Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odplujejo iz New Yorka: V Antwerpen: Zeeland......8. sept. ob 9. uri dop. V Hamburg: Aug. Victoria. .13. sept. ob 12.30 pop. Graf Waldersee. .22. sept. ob 7.30 zj. V Rotterdam : Noordam.___12. sept. ob 10. uri dop. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku. ! Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnib družb. FRANK SAKSER 109 Greenwich St., New York City. ! Alojzij Cešark 59 Union Ave., Brooklyn, N. Y. Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje. Preskrbuje parobrodne listke, (ftifkarle) za razne prekoinorske črt**. V zalogi ima veliko število za-harnih in podučijivih knjig. Ayouunj&jt* «% J t i^tu^ -.i^j. nas* prekorlsiiic Aru*t;t «.» Olrii* tu Metoda v Ljunljaui HU1 poloti dai cioiur- na oltar i t r di Pozor! Slovenci Pozor! SALON ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCEN7UŠI DNEVNIK! Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Amerieana - črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi: Parniki Cunard-črte: Pannonia... .11. septembra opoldne. Carpathia... .25. sept. ob 10. uri dop. SI Čast mi jc naznaniti slavnemu jI občinstvu * Cliicagi, ILL. kakor 0 tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni 6 saloon pri "Triglavu'*, 617 S. Center Ave., Chicago.. III., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uleža1".} Atlas-pivo, izvrstni whiskey. ^sjoolja vina in dišeče smodke so pri meč! na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keg-ljl&č« in miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za cbilen obisk se priporoča Mohor Mludič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L ROJAKl, NAROČAJTE SF. N i "GLAS. S ARODA", NAJVEČJI IN j NAJCENEJŠI DNEVNIK! i zmodernim kogljiščem. Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Pomniki dobe p. i meni čedno prenočišče za nizko ceno. j Postrežba točna in izborna. 1 Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča IVfartin F*otoIc«r 564 So, Center Ave. Chicago. III. |-------- ■ Rojaki, naročajte se na **&las Naroda". narečji in naicenejii dnevniki Compagole Beaeraie Transeriaotrgiie. (Francoska parobrodna drti?ba.| ' -i. K-v- ■ ;* . ■ '. - S:\-r. r • sM OIREKTKA C-TA CD HAVRE, PARIZA, Š/IGE, 1NDM3STA IS UU3LJANE. POSTiNl PARNSK1 SO : r,ica ................14,2r,0 ton, "O.HOit konjsl ih moči. NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 6u do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropa vica od $1.50 do $3 galon s posodo vred. ^ Manj nego 30 galon naj JK nihče ne naroča, ker manje ko-ličine ne morem razpošiljati. JSjt' Zajedno z naročilom naj £g na- vlR ročniki dopošljejo denar. oz;ro- Jsž' ma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, vfc J/ S94 Verm ant St., Sao Francisco, CaL Al ■•:» •J-" '1; II . 0 9,i 0 t V'i 0 %\:m Ajene'ja: 32 BPOACW/.Y, NEW YOF.K. Parniki od pluje o od s* j iii-puj »> 10 uri dopoludne vi pristanišča St. iNortii liner, ob Morton St., n.y. •LA LORRAINE La Bretagne •LA TOURAINE •LA SAVOIE La Gascogne Parnika z JW. W, 13. sept. 1906.-LA PROVENCE 4. okt. 1906. 15. sept. 1906.*LA LORRAINE 11. okt. 1906. 20. sept. 1900. La Bretagne 13. okt. 1906. 27. sept. 1906 "LA TOURATNE IS. okt. 1906. 29. sept. 1906.-LA SAVOIE 2o. okt. 1906. zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. » Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Deaborn St.,Chicago, 111, da ai. Na ()u pride k meni. pa bode zvedel/' Wii PUM • , , p.. n,- i/ve. J../, ni--m n;'.vajen prosjačiti za prijateljevo ali ido občevati s kom. kteri priue lahko k meni." Kak Ani ljudje -te vendar vi vojniki! -laz bi ti tako rada sporočila ..............Ipušeanje; ti sam ga pa ne dobiš." •M M|m;. a: :i ne rabim, ker nisem ničesar zakrivil, kar bi se moralo od- li. A prosim te za neko drugo uslugo." * -Kakšno ? " '»(",. in uteunila zopet .»bi-kati Sam Havvkensa, reci mu, naj ne skrbi. Ko ozdravim, smo prosti." '• Ted stepe do stene. Rekel sem Nšo-či, da m sem navajen sedeti na j; i zke i i i: -eni .jo prosi', ali bi ne mogel dobiti nekaj večjih kamnov, kteri bi mi bi'i za |H.«llair«». To željo so sporočili Winnetouvu. kteri mi pošlje več kamnov m 'lične velikosti: najtežji je vagal nekaj nad jeden eent. S temi kamni sem >e vadil vedno, kadar sem bil sam. Napram moji postrežnici -eni >e delal slabega, v resnici sem bil pa že po štirinajstih dneh tako močan, ,hi sem največji kamen že po večkrat dvignil. To je šlo vedno bolje. Ko je t-.i ul tretji teden, st-m vedel, da sem prav tako močan kot prej. B:1 sem šest tednov tukaj, a nisem še ničesar čul, da bi bili Kiowi iz-].<;-. = i. T.1 je bilo nekaj, preživeti dvesto ljudij tako dolgo! Vsekakor so morali Ki. v. i plačati za to. rim delj bi torej bili, tem večja bode odkupnina. v:,,; j.-nekega jutra mi prinese Nšo-či zajutrek in se vsede, ine.ite ... o sei.i jaz jedel, na i>osteljo. Nje oko je bilo mokro in vame uprto; konečr.o se ji utrne solza in kane po lejjem licu. 44 Ali jokaš?" jo vprašam. "Kaj se je zgodilo, da si tako žalostna?" ••Se šele ln»de in sieer danes." "Kaj?" "Kiowi bodo oproščeni. Njih seli so prišli to noč do reke z vso odkupnino, kar smo jo zahtevali." "Ali t. to tako žalosti? Ti se moraš vendar veseliti nad tem!" "Ti ne veš kaj govoriš in ne slutiš, kaj te čaka. Slovo kiowasko se slavi s tem, da bodo tebe in tvoje tri tovariše končali na mučeniškem kolu." Vedel sem že davno, kaj ima priti, a sem se vendar prestrašil. Torej danes je bil dan odločitve, mogoče moj zadnji dan. Kaj mi bode pae prinesel. če bode res zadnji? Delal sem se ravnodušnega in sem jedel; ko sem končal, sem ji dal posodo. Ona jo vzame, vstane in gre. Pri vhodu se še enkrat obrne, pride k meni in mi da vsa solzna roko: (Dalje prihodnjič.) PARNIKI PLUJEJO MED TRSTOM, REKO iN NEW Y0RK0I parniki imajo jako obsežjen pokrit phost' ii m kr0yu za šetanje potnikov tretje ti a 11 * Z REDA. PfflfTO Y"fnw I x. : 1 -uli... septembra. P i* pO i fTUVt : " Uiililr Xliti septembra. C] imtik VorkadnelG »Jllh ! I iUli oktobra. P ijjhije i/. New ITLTONI V, SLA VONI A in PAN VOX IA so pamikl na d a vijaka. Ii parniki so naprav jeni po )iajn iioju in ; rlo }> il. i.i ni za tretji razred. JEDILA s » dobra iu potaikoui ti i krat n;i t; n pri mizi postrež na. Voy-n e listk« prodaj.ijo jioob-aščeni u_entjif in T&8 giari SteamsiiD Go, m, BOSTON:. . MINNEAPOLIS: tHICACO: 126 State. St. Guaranty Bundir-r^. 67 Hecrborn St STATE ST., NEW YORK. .i?*« < .Jc -'i.j: =r r — 3 * C. kr. poštna hranilnica izplačuje vse vsote. KUPUJE IN PRODAJA AVSTRIJSKI DENAR PO DNEVNEM KURZU." Sprejema denarne vloge ter jih nalaga v zanesljive hranilnice ali posojilnice i o. bresti. V^^k uložnik dobi izvirno hranilno ki ji-žico. Obresti tek« od dneva uloge. Iz|daruje u-loffe n a hranilne knjižice in daje posojila uauje. odprodaja parobrodhe listkf^J za razne parobrodne družbe ]>o izvirnih cen ali. Kdor od rojakov kupi v Clevelandu listek za parnik, se ga počaka v New Yorku na kolodvoru ter oipelje na parnik ali v kak cenen liotelj prevzame se fuli vsa skrb za prtljago. ta način se prihrani potnikom mnogo truda in denarja Sprejema naročila na GLAS NARODA, KOMARJA in druge slovenske liste. Prodaja razne knjige, koledarje, pratike in sprejema v&a v tiskarski po. sel spadajoča d da. Kdor taoč * fciti fetro a rt čleto | cdrdtc, naj se obrue m podružnico. 0 £ gf £ «i .arrjftAOi ' EDINA, NAJVEČJA SLOVENSKA -:- -:-GOSTILNA -:- -:- -:- KAKOR TUDI TRGOVINA Z VINOM IN ŽGANJEM NA DROBNO IN DEBELO (WHOLESALE AND RETAIL) V CLEVELAND-U -:JE :- (T Travnikar-ja ' -6102 St. Claif Ate., N. E,- CENE NIZKE. PRISTNO VIJNO od 50c.;do $1.25 gal. Kupujte kar potrebujete od doma- fa-{a. činov, ne pa od tujcev, kteri l Vas v sili ne poznajo. kejjuliirni potni parnik) "FRANCESCA'4 odpluje 13. septembra. "SOFIA MOrtENBERG" odpluje 3. okt. voiiJ<» rtied New N'orkom, TfKtom in K?t:ko. yajpiipravnejsa in najcenejša ] arriporoča rojakom svoj ^S A L O O N,^ v kterem vedno toči sveže pivo, dobra Tina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groce-rije po nizkili cenali. Pošilja denarje t staro doiuorlno iclo Litro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v Kev Yorku. i > i mi t