List 28.
Kmetijske skušnje.
(Kdaj naj seje m o?) Setev j ar in e naj se ravna po lastnosti zemlje, po toploti kraja in po na turi sadeža. Napačno je, ako ječmen spomladi v ilovnato zemljo že se-jemo, dokler se ni zemlja dovelj ogrela. Sočivje (grahr bob, grahoro) se morajo pa vselej kmali saditi, če tudi je zemlja še mokra in merzla; zakaj kdor sočivje pozno sadi', bo manj pridelal, pa tudi zernje se rado iztresa. Tudi ovsu in jari reži se kaj takega rado godi. Sploh se različne zemlje ne smejo eni čas obsevati, — drugačna zemlja, drugačen čas. — Tako, postavimo, se mora na težki (ilovnati) zemlji v jeseni zgodaj, spomladi pa pozno sejati, na lahki (pešeni) pa naj se v jeseni pozneje, spomladi pa poprej seje ko na ilovnati. Na rahli in lahki pešenki se ima spomladi posebno zato zgodaj sejati, da pride setvi že zimska vlaga (mokrota) v dobro; zgodnja setev v jeseni se pa težki, ilovnati zemlji zatega voljo prileze, da se more se pred zimo dobro u k o r e n i n i t i; slabo ukoreninjeno žito v ilovnati zemlji pokonča kaj rada zimska moča, ktera večkrat nadlegova polje. — Tudi na toploti kraja je veliko ležeče ; če mer zle j i je kraj , toliko pozneje je spomladi sejati. Mnogoteri kmetovavci se ravnajo pri spomladanski setvi po tem, ali že poganja to ali uno drevo, to ali uno germovje. Reči moramo, da ni prazna ta, ker je gotovo znamenje, da je zemlja že dobro topla.
Koliki razloček je med pozno in zgodnjo setvijo, se posebno očitno vidi na lanu. Pozno sejan lan ni ne za predivo ne za seme tako dober kakor zgodej sejan. Tudi pozno sejano jaro in zgodej sejano ozimno žito da veliko slame, —nasproti pa pozno sejano ozimno in zgodej sejano jaro žito več zernja.