TEKSTILEC
GLASIL
Leto XXVIII.
A KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ
«. <1. iw >/»r*
Številka 1
€ 43^02?^
POSLOVANJE V LETU 1986
G
MAREC 1987
Minilo je leto 1986, za nami so prve obravnave poslovanja v preteklem letu. Izračunali in ugotovili smo dohodek in ga tudi dokončno razdelili. Razdelili v glavnem tako, kot so velevali zakoni, odloki, uredbe, pogodbe, samoupravni sporazumi; nekaj malega pa celo tako kot smo se odločili sami v delovni organizaciji.
Jeseni smo si zastavili zahteven cilj — proizvesti in prodati v vsakem od zadnjih treh mesecev leta 1986 močno preko dveh milijard din. Proizvesti smo jih morali seveda čimbolj kvalitetno in čimbolj v postavljenem roku ter prodati takim kupcem, ki nam bodo pravočasno plačali ali v gotovini ali vsaj z menicami. Ni šlo vse idealno, toda vseeno smo pokazali, da znamo marsikaj bolje storiti kot smo sicer preko leta. Tkanine so bile proizvedene in prodane, menice smo tudi prejeli — bolj pozno sicer, toda dovolj zgodaj in dovolj močne, da smo ugotovili želj enih in potrebnih 21 milijard celotnega prihodka.
V letu 1986 smo proizvedli
24.498.000	kvadratnih metrov izgotovljenih tkanin,
kar je za 1,4 % več od načrta in nekaj manj kot v letu 1985. Na prvi pogled je številka morda skromna, toda vemo, da naši metri letos ne morejo biti in tudi niso enaki metrom lani. Prodaja za znanega kupca zahteva proizvodnjo tkanin z vse bolj zahtevnimi tehničnimi lastnostmi in v neprevelikih količinah. Ta ideja je, kot kaže, le prodrla v zavest večine članov kolektiva — prav tako kot zdaj že vsi vemo, da niso dovolj samo narejeni metri, ampak da morajo biti tudi v zahtevani kakovosti. Le-ta, merjena z deležem regularne proizvodnje, je bila za 0,6 % boljša od leta 1985. Ugotovljen je torej majhen napredek, vendar obstaja bojazen, da je bila to le ugodna posledica strukturnega premika. V letu 1986 smo, glede na zahteve trga, namreč spet mnogo več tiskali kot leto prej in najbrž smo enotnega mnenja, da se v tiskani tkanini napake lažje skrijejo kot v barvani. Več usklajenosti bo potrebno med posameznimi tehnološkimi fazami. V letu 1986 je bilo potrebno dokupiti kar 540 ton preje, da bi se zado-
stilo tkalskim zahtevam, pa je še ni bilo dovolj. Bilo jo je pa seveda povsem dovolj za izgovore v znanem stilu: za slabo oplemeniteno tkanino je kriva surova tkanina, za slabo surovo tkanino je kriva slaba preja, za slabo prejo slabo vlakno, za slabo vlakno težave pri nabavi, za lete pomanjkanje finančnih sredstev, teh je premalo zaradi visokih popustov pri prodaji, prodajamo po nižjih cenah zaradi slabe tkanine... V letu 1986 smo v investicije vložili za 1.940 milijonov dinarjev, pri čemer je bil glavni vir financiranja devizni kredit Mednarodne finančne korporacije (IFC).
Nabavljena je bila večji del strojna oprema z Zahoda in sicer na tehnološki fazi predenje in plemenitenje. Ocenjuje se, da so investicije v fazo plemenitenja dale prve ugodne rezultate že v zadnjem trimesečju leta 1986. Prav tako se ocenjuje, da so se proti koncu leta pokazali tudi ugodni rezultati preteklih velikih vlaganj v tkalsko tehnologijo. Ob tem seveda v letu 1987 pričakujemo tudi napredek v predenju.
Zaposlenih nas je v delovni organizaciji čedalje več, naraščajo nam tudi izostanki. Pretežno ženski kolektiv in zamenjava generacij povzročata vse višjo rast porodniških dopustov. Povprečni mesečni neto osebni dohodek je znašal 111.655 dinarjev in je bil za 110,2% višji od leta 1985. V mesecu januarju letos je povprečni neto osebni dohodek znašal že 188.751 dinarjev. Razdeljene, z zaključnim računom dokončno ugotovljene osebne dohodke, smo pokrili z rezultati, tako kot je zahtevala od nas družba z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju na področju delitve dohodka. Zagotovili smo dovolj veliko rast dohodka in tudi zadosten delež akumulacije v dohodku oziroma v povprečno uporabljenih sredstvih.
Mnogo časa smo v preteklem letu porabili z razglabljanjem, dogovarjanjem, sestankovanjem v zvezi z nagrajevanjem. Za rešitve, sprejete konec lanskega leta in letos, najbrž ne smemo trditi, da so rešile vse probleme — toda morale bi biti zadovoljive vsaj toliko, da svoje moči in čas namenimo iskanju najboljših rešitev v tehnologiji in organizaciji dela, kjer še marsikaj ni najboljše urejeno. Bolj konkretno bo potrebno razmišljati tudi o samoupravni organiziranosti. Za delovno organizacijo kot je naša, s tolikanj povezano in soodvisno tehnologijo, imamo vse preveč pravno-administrativno, računovodsko, finančno in tudi samoupravno zapletenih postopkov. Odločanje v delovnih enotah bi gotovo zagotavljalo enako močno samoupravljanje kot je danes v temeljnih organizacijah, pomenilo pa bi mnogo manj papirja, časa, ljudi, obveznosti (prispevkov) do družbe. Vse to pa pomeni tudi boljše rezultate.
Prodanega je bilo vrednostno za 7,3 % več od načrta, količinsko pa za 9,7 % več. Navedena odstotka in dejstvo, da smo prodali za približno 1.365.000 metrov več
(Nadaljevanje na 2. strani)
PLAN ZA LETO 1987
Konec februarja so zbori delavcev sprejemali plan za leto 1987. Z njim smo si zadali cilje in naloge, ki naj bi jih v letošnjem letu uresničili, naredili ali pričeli z izvajanjem.
Opredelili smo se za nekaj pomembnih odločitev. Med njimi je najpomembnejša prav gotovo ta, ki določa prestrukturiranje naše proizvodnje. To bomo dosegli tako, da bomo zmanjšali obseg tistih tehnoloških procesov, ki terjajo veliko fizičnega dela in obdržali proces plemenitenja v enakem obsegu kot doslej. Gotovih tkanin bomo izdelali toliko kot doslej, to je nekaj čez 23,5 milijona metrov, oziroma okoli 2 milijona metrov na mesec. Zmanjšali bomo proizvodnjo surovih tkanin in to od
88.000	metrov na dan v začetku leta na dobrih 70.000 metrov na dan proti koncu leta. Prav tako bomo zmanjšali proizvodnjo preje iz dobrih 15 ton dnevno na dobrih 13 ton na dan.
Zaradi tega posega bomo v tkalnicah izločili iz obratovanja 214 statev, v predilnici 15 predilnih strojev in na nekaterih strojih opustili delo v nočni izmeni. Pri izločanju strojev bomo gledali na njihovo starost in kvaliteto de-
la. Izločili bomo stare odpisane stroje, ki so terjali veliko vzdrževanja in delali nekvalitetno.
Temu bo moralo slediti tudi zmanj šano zaposlovanje. Napovedi posameznih TOZD-ov oziroma sektorjev v planu o zmanjšanju stanja zaposlenih so premajhna, da bi zagotavljale najmanj enako stopnjo produktivnosti. Po teh napovedih naj bi se zaposlenost zmanjšala za dobrih 200 delavcev. Doseči bomo morali več. Zmanjšanje zaposlovanja bo moralo biti usklajeno z zmanjševanjem proizvodnje, vendar tako da bo sledilo normalni fluktua-ciji delavcev. Teh ne bomo nadomestili z zaposlovanjem novih.
Pri trošenju osnovnih surovin, barv, kemikalij in drugih pomožnih sredstev bomo morali biti skrajno varčni. Za okoli 130 ton manjšo porabo vlaken bomo dosegli tudi zaradi lanskoletne investicije v TOZD-u Predilnica.
Stroški za nakup osnovnega in pomožnega materiala bodo presegli 10 milijard din. Vsako razsipavanje ali neracionalna poraba se bo bistveno odražala na dohodku. Manj ga bo. Zato bomo morali s surovinami res skrbno ravnati od samega
( POSLOVANJE...
(Nadaljevanje s 1. strani)
kot smo proizvedli v letu 1986, že govore tudi o tem, da nismo dosegli načrtovane povprečne cene za prodani meter. Vzroki so seveda že omenjeni popusti pri prodaji, nepravočasno ali nekvalitetno izdelanih tkanin. Načrt konvertibilnega izvoza, usklajen z Gospodarsko zbornico SRS, smo presegli za 3,5 % in obdržali tudi status konvertibilnega pozitiv-ca (več izvoza kot uvoza). Višje postavljene lastne načrte o prodaji v izvoz nismo dosegli, znižal se je tudi delež izvoza v celotnem prihodku.
Bilanco uspeha leta 1986 v primerjavi z letom prej spremljajo sorazmerno podobni indeksi. Tudi kazalniki proizvodnosti, gospodarnosti in akumulativnosti ter delitveni kazalniki prikazujejo primerno rast. Izjema so kazalniki likvidnosti. Intenzivno investiranje v seveda prepotrebne zamenjave in posodobitve strojnega parka, zaostrene tržne razmere in plačila z menicami, razvrednotenje domače valute s stroškovnimi pritiski,
povečani prispevki in obveznosti, hitra rast osebnih dohodkov so povzročali vse večje pomanjkanje likvidnega denarja. Odliv denarja bomo v prihodnje morali omejiti le na najnujnejše proizvodne potrebe.
Primerjave proizvodnosti in donosnosti delovne organizacije s povprečno rastjo slovenske tekstilne in bombažne industrije kažejo, da smo še vedno nad povprečji. Ob upoštevanju oteženih razmer, v katerih je poslovala delovna organizacija (neurejen uvoz nujnih surovin, barv in kemikalij, rezervnih delov, visoke obremenitve s prispevki in podobnimi obveznostmi, zaostrene tržne razmere, obresti in tečajne razlike za »prisilne« blagovne kredite in podobno) v preteklem letu, lahko rezultate ocenimo kot sorazmerno zadovoljive. Še bolj pa je postalo očitno, da bi z izboljšanjem svojega dela, z večjo koordinacijo dela in z večjo ustvarjalnostjo vseh zaposlenih dosegli še mnogo solid-nejše rezultate.
Peter Sire
prevzema surovin, odpravljanja kala, razsipa, pravilne uporabe, kvalitetnega dela ipd. Tudi pri energiji moramo varčevati. Letos bomo za elektriko, plin, mazut in premog plačali že preko 2.300 milijonov din, oziroma vsak obratovalni dan plačamo za to že skoraj 10 milijonov din (1 milijarda starih).
Cilji, ki jih želimo doseči v letu 1987 so:
zadržati delež izvoza na konvertibilne trge in ga povečati na najmanj
7.500.000	$ = 264.53 din),
—	izdelati 23.500.000 tm gotovih tkanin in to z boljšo kvaliteto kot smo jo dosegli lani tako, da bomo pri enobarvnih tkaninah dosegli najmanj 84 % regularnih, pri pestrotkanih najmanj 90 % in pri tiskanih tkaninah najmanj 93 % regularnih tkanin,
—	zagotoviti boljše izpolnjevanje dispozicij po količini, dolžini komada, kvaliteti, roku in asortimanu.
Dosega teh ciljev bo omogočila tudi kvalitetnejšo pro-
dajo. Na domačem trgu naj bi iztržili preko 26,5 milijard dinarjev na konvertibilnih tržiščih preko 5.6 milijarde in na klirinških skoraj 600 milijonov.
Skupaj naj bi letos iztržili 32.7 milijarde dinarjev ali blizu 130 milijonov na obratovalni dan (vsak dan naj bi torej prodali za 13 milijard starih din gotovih tkanin).
Kljub temu tudi tako planirana prodaja ob že pojasnjenih stroških ne omogoča dovolj velikega dohodka. Rezultati poslovanja bodo morali biti boljši od planiranih, če bomo hoteli, da nam osebni dohodki rastejo in, če bomo hoteli hitreje posodabljati naše zmogljivosti.
Prav zato so vsi TOZD-i sprejeli svoje akcijske programe, sektorji v strokovnih službah pa programe dela. Moramo jih izvršiti, saj še naprej želimo ostati delovna organizacija z nadpovprečno uspešnim poslovanjem.
Direktor
ekonom, sektorja:
Iva Mohorič
V začetku letošnjega leta je bila ob stavbi plemenitilnice v obratu I montirana javna telefonska govorilnica. Upamo lahko, da bo nekoliko razbremenila našo telefonsko centralo, vsaj kar se tiče privatnih zunanjih pogovorov.
O gradnji skladišča surovin
Uredništvo Tekstilca me je naprosilo, naj napišem informacijo o tem, kako poteka gradnja skladišča surovin. Gradnja se namreč odvija z zamudo, saj bi bilo lahko skladišče pravzaprav že gotovo. Toda — ker nisem gradbenik, vzrokov zastoja ne morem pojasnjevati, pa bom zato opisal gradnjo z našega zornega kota:
Uvodoma najprej nekaj o razlogih, ki so narekovali gradnjo skladišča: Obstoječe skladišče surovin je bilo zgrajeno v letih 1946—1948
in je bilo prilagojeno velikosti tedanje predilnice obrata I, ki je imela okrog 16.000 vreten. Predilnica se je po letu 1961 začela povečevati in je sprva dosegla okoli 30.000 vreten, nato pa po združitvi leta 1975 nad 56.000 vreten. Ves čas, ko smo na eni strani povečevali obseg proizvodnje, pa se za skladiščenje in pripravo surovin prostori niso povečevali, celo nasprotno: po malem smo celo še izgubljali razne dodatne prostore (lope), katere so zasedli drugi porabniki (garaže,
Pogled na bodoči prizidek novega skladišča bombaža
Na podlagi 5. člena Odloka o podeljevanju priznanj v občini Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/79) Skupščina občine Kranj po sklepu seje komisije za odlikovanja in priznanja z dne 29/1-1987
RAZPIS UJE
nagrade občine Kranj za leto 1987
ZA NAGRADE OBČINE KRANJ SE LAHKO PREDLAGA:
—	občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije za delo in dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje in odlike in za izredne uspehe pri delu in za zgledna dejanja, ki imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine,
—	občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije občine Kranj pa tudi drugih občin, če so njihovi uspehi pri delu oziroma dejanja pomembna za območje občine Kranj.
V skladu z 10. členom odloka so pobudniki lahko družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti.
Obrazložene pisne pobude za podelitev nagrad morajo biti predložene komisiji za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Kranj najkasneje do 30. aprila 1987.
Nagrade bodo podeljene ob občinskem prazniku 1. avgustu.
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za odlikovanja in priznanja
polnilne postaje, pleskarji, itd.) tako, da smo nazadnje morali skladiščiti surovine na dvorišču ali pa jih pustili v luških skladiščih, kar nam močno povečuje stroške skladiščenja.
Vsi ti vzroki so končno le pripeljali do odločitve o nujnosti razširitve obstoječega skladišča, kar se je po dolgih pripravah končno tudi začelo uresničevati.
V začetku druge polovice lanskega leta je Gradbinec iz Kranja začel z gradnjo in po njegovih zagotovilih naj bi bilo skladišče v 4—5 mesecih gotovo. Zlobni jeziki so takrat takoj imeli pripombe, češ, spet bodo prezimili pri nas. Večina nas je bila prepričana, da to ne bo tako zahtevna gradnja — le stene in streha in da bo zato skladišče hitro gotovo. Žal moramo danes priznati, da smo se spet ušteli in da so imeli vsi tisti prav, ki so napovedovali »prezimitev«.
Morda je bila kriva preveč lepa jesen, da se gradbinci nikakor niso hoteli odločiti za daljši delovni dan in da bi lepe dneve izkoristili za po-
daljšanje gradbene sezone. Seveda — bodo rekli, saj smo vam napisali pismo, kjer se izmikamo naši krivdi, vendar bi jim prav tako lahko postregli s podatki, kako se »tem rečem streže«. Le malo se je treba ozreti naokrog, pa se kaj hitro ugotovi, da se tudi gradbeniki lahko izkažejo, če je pri njih volja in prisotnost poslovnosti. Ob tem se mi postavlja vprašanje, zakaj naši gradbeniki lahko v tujini dosegajo vse norme in dogovorjene roke? Krivca za zamudo v našem primeru verjetno ne bomo odkrili, kar navsezadnje dokazuje tudi to, da delavski svet TOZD Predilnica na vprašanje, kdaj bo skladišče gotovo, ne dobi odgovora. Za sedaj nam ne preostane drugega, kot da čakamo in upamo, da bo vsaj do dopusta skladišče zgrajeno (1. maj je še pod vprašajem).
Ob izkušnjah se učimo! V bodoče ne bi bilo slabo, če bi gradbincem za zamude zaračunali penale ali pa plačilo ležarine v lukah, kar bi morda vzpodbudilo gradnjo.
B. Pertot
Izziv prispevnim stopnjam
Da med delavci dobesedno »vre« problematika zaradi različnih prispevnih stopenj pri obračunu osebnih dohodkov, ni potrebno pripovedovati. Delavci ta problem zadnje čase vse bolj glasno izpostavljajo in to ne samo v naši delovni organizaciji. Zato je konferenca sindikata na letni seji sprejela sklep, naj politična koordinacija DO oblikuje pobudo in jo posreduje v nadaljnje razreševanje izvršnemu svetu skupščine občine Kranj, predsedstvu SO Kranj, v vednost pa naj jo posreduje tudi vsem družbenopolitičnim organizacijam občine Kranj z zahtevo, da se problematika obravnava kot posebna točka dnevnega reda na seji zborov SO Kranj.
Zaradi problematike, ki izhaja iz sistema različnih prispevnih stopenj iz dohodka in osebnih dohodkov, katero so izpostavile skoraj vse kranjske delovne organizacije, je strokovna služba Občinskega sindikalnega sveta pokrenila akcijo o možnosti uvedbe sistema odvajanja sredstev po sedežu, ne pa
principu domicila. Skupščini SRS je že poslan predlog, o tem pa bo tekla razprava tudi na Republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije. Priložnost in možnosti za spremembo so toliko večje, ker bo v naslednjih dneh v javni obravnavi predlog sprememb USTAVE.
Zahteva po ureditvi tega problema oz. spremembe sistema je povsem upravičena, kajti prihaja do nerazumljivih in nesprejemljivih razlik pri izplačilu osebnih dohodkov. N. pr.: za enako delo z enako delovno uspešnostjo dobita delavca do 30.000 din, pa tudi več, razlike v OD. Primerjava je toliko bolj boleča v primeru, ko gre za novega delavca s slabšimi delovnimi navadami, s slabšo delovno uspešnostjo in delavca s 30 leti delovne dobe z dobro delovno uspešnostjo, prejmeta pa zaradi različnih prispevnih stopenj enak osebni dohodek ali celo to, da slabši delavec dobi »debelejšo« kuverto«, ker so v občini, kjer je stalno prijavljen, nižje prispevne stopnje.
P. P.
Le obliž za številne krivice
Tako je tekstilnim delavkam dejala ena od novinark v dnevnem časopisju, ko je pisala članek s posveta o beneficiranem stažu.
Posvet je bil na torek, dne
10.	februarja 1987 ob 10. uri v naši delovni organizaciji. Vabljeni so bili strokovnjaki, ki so sodelovali pri pripravi elaborata, predstavniki inštitucij s področja medicine dela in varstva pri delu, predstavniki udeležencev družbenega dogovora o beneficirani delovni dobi v SR Sloveniji (Izvršni svet Skupščine SRS, Skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije in Republiški svet
zveze sindikatov Slovenije), predstavniki DO Predilnica Litija, MIT Maribor, Teks-tilindusa in predstavniki tiska. Namen posveta je bil, poenotiti stališča strokovnjakov in udeležencev dogovora o upravičenosti zahtevka tekstilnih delavk.
Stališče in ugotovitve posveta:
1.	Udeleženci posveta smo enotno ocenili težke delovne razmere tekstilnih delavk in upravičenost pobude za beneficirano delovno dobo, vendar je potrebno elaborat dopolniti z določenimi podatki iz delovnih organizacij, kot npr. koliko primerov smo imeli, ko smo zaradi del-
no zmanjšanih delovnih sposobnosti delavk na teh mestih premeščali te na lažja dela in celo ustanavljali razna dela in naloge.
2.	Vsi podpisniki so bili soglasni, da se sedanji predlog strokovne komisije SPIZ za določen čas umakne iz nadaljnjega postopka odločanja. Celotna dokumentacija se vrne strokovni komisiji, da jo bo dopolnila s podatki in usmeritvami iz posveta (se pravi, da le v sodelovanju z DO), ki bi bistveno pripomogli pri odločanju. Hkrati se bo proučil tudi ekonomski, socialni in kadrovski vidik pri benefikaciji.
Kako varno smo delali v letu 1986
Varno delati je predpogoj vsakega izvajanja še tako zahtevnih ali tudi manj zahtevnih del. Povedati velja, da tega pogoja ne izpolnjujemo vedno dosledno. Pogosto lahko ugotavljamo, da nam je veliko bolj pomembno delati kvalitetno in kvantitetno, vnemar pa prepuščamo varno delo.
Prav zaradi tega dejstva ugotavljamo, da se število poškodb pri delu v naši delovni organizaciji ne zmanjšuje oziroma lahko bi rekli, da se celo povečuje. Pri zagotavljanju varnega dela je eden izmed osnovnih pogojev delovna disciplina. Pri analiziranju poškodb pa lahko ugotavljamo, da nam ta še kako peša. Samo dejstvo, da imamo največ poškodb zaradi nepravilnega pristopa k delu, to se pravi, da se delo izvaja na nedopusten način, nam dovolj utemeljeno pove, da nekaj pri tem ni v redu. Podobno lahko opredelimo tudi vzroke kot so: kršenje navodil o varnem načinu dela, neuporaba osebnih varovalnih sredstev, malomaren odnos do dela, nepoučenost delavca, ipd.
Kot je že zgoraj omenjeno, vsem tem vzrokom oziroma
poškodbam botruje nedisciplina in premajhna doslednost pri delu, kakor tudi premajhen nadzor nad izvajanjem del in uporabe sredstev za delo.
Oglejmo si nekaj primerov:
—	Delavca sta bila razporejena na dela »zlaganje praznih osnovnih valjev«. To delo naj bi opravljali z ustreznim ročnim dvigalom, ki je nameščeno v prostoru. Ker pa je to delo časovno »zamudnejše« od dela, ko bi valje zlagala ročno, sta se odločila za drugi način (najbrž zaradi tega, da si bosta potem lahko privoščila daljšo »čik pavzo«). Seveda ročno zlaganje je neprimerno in tudi nevarno, zato je tudi prišlo do poškodbe.
—	Pri dovozu tkanine oziroma blagovnega valja se delavci poslužujejo ročnega transportnega vozička. Toda, ker pa so v oddelku tudi elektro paletni vozički na baterijski pogon, se je eden izmed delavcev poslužil le-te-ga, čeprav za delo z njim ni bil usposobljen, niti pooblaščen. Prav zaradi teh dejstev je prišlo do poškodbe, saj je zaradi neznanja povozil sodelavca.
— Pri delu in nalogah »mazanje strojev« so točno določena navodila in ukrepi, katere je potrebno izpolnjevati, da bo delo potekalo varno. Eden izmed ukrepov navaja, da je potrebno pred pričetkom mazanja izklopiti glavno stikalo elektro motorja, počakati, da se elektro motor popolnoma ustavi in namestiti opozorilni napis POZOR NE VKLAPLJAJ. Tega določila delavec ni upošteval, zato je danes brez prsta na desni roki.
V vseh opisanih primerih je bilo ugotovljeno, da so se dela opravljala na tak način z vednostjo odgovornih vodij del. Odgovorni vodje in pa delavci — poškodovanci so s tem težje kršili delovne obveznosti. Če so si že delavci izbrali napačen — nedopusten način dela, bi jih vodje del morali o tem opozoriti, oziroma v nobenem primeru dopustiti, da dela potekajo na tak način.
Najbrž so vsi drugi komentarji odveč. Oglejmo si še nekaj podatkov o številu poškodb in odsotnosti delavcev zaradi poškodb v letu 1986:
Število poškodb pri delu in na poti na delo oz. z dela:
TOZD	Pred.	Tkal. OEI	OE II	Plem.	OEI	OE II	Grav.	PO	DSSS VESI VES II			SS	DO
Na poti	3	13 4	9					_					3	1			2	19
Na delu	20	33 9	24	23	15	8	-	1	17	8	6	3	94
SKUPAJ:	23	46 13	33	23	15	8	-	1	20	9	6	5	113
Povprečno število izgubljenih delovnih dni na eno						poškodbo:							
TOZD	Pred.	Tkal. OEI	OE II Plem.		OEI	OE II	Grav.	PO	DSSS VES I VES II			SS	DO
Na poti	5	5,4 4,8	7,1	_			_	_	_	7,7	7		8,0	6,4
Na delu	7,5	13,2 21,3	10,1	11,4	10,1	13,9	-	32,0	15,3	7,1	17,8	32,0	12,1
SKUPAJ:	7,2	11,3 16,2	9,3	11,4	10,1	13,9	-	32,0	14,2	7,1	17,8	22,4	11,2
T. M.
3.	Strokovna komisija naj skupaj s predlagatelji, recenzenti in izvedenci iz tega področja odgovorno opredeli vpliv posameznih prvin, kot so: ropot, prah, mikroklima, prisilna drža, velik ritem dela, spretnost rok, naprezanje vida, ročno delo, invalidnost, predčasno upokojevanje, poklicne bolezni in delovne spretnosti starejših tekstilnih delavk, ki so bile celotno obdobje izpostavljene navedenim vplivom.
Problematika težkih pogojev dela tekstilnih delavk in delavcev na teh delih obstaja, zato je družba, še posebej pa smo poklicani podpisniki družbenega dogovora (SPIZ, IS SRS, GZ in RS ZSS), da se z njo celovito seznanijo, jo proučijo in sprejmejo ustrezne ukrepe za dolgoročno in celovito sanacijo razmer in humanizacijo dela tekstilnih delavk.
V Tekstilcu bomo redno poročali o eventuelnem napredku pri delu strokovne komisije.
Zapisu ob rob pa še tole:
Na dan posveta smo si s skupino strokovnjakov ogledali v neposredni proizvodnji delo tkalke in predice v obratu I. Kot gostiteljem posveta nam je postalo precej nerodno, oziroma smo bili v veliki zadregi, ko smo opazili naslednje:	več predic in
tkalk je bilo neprimerno obutih (v raznih neprimernih natikačih), veliko jih ne uporablja zaščitnih sredstev proti ropotu, pri nekaterih pa smo opazili še razne nevarne osebne okraske (dolgi uhani ipd.). Strokovnjaki, ki so sodelovali pri ogledu omenjenih del in nalog so to takoj opazili in nas opozorili na nedoslednosti pri izvajanju varstva pri delu, in to povsem upravičeno!
Pavla Peranovič
Benifieij — dobrota?
V zadnji številki Tekstilca me je k pisanju tega prispevka vzpodbudil članek tov. Peranovičeve »Kaže, da je odločitev dokončna«.
Zbodla me je predvsem besedica benifieij — dobrota in me prisilila v razmišljanje: saj tekstilni delavci in delavke ne želimo nobene benificije oz. dobrote, zahtevamo le izenačenje z ostalimi delavci drugih panog gospodarstva. Primerja naj se nočno in dnevno delo, ki še zdaleč ni enakovredno in se
sploh ne da primerjati. Tisti, ki smo se zaposlili v tekstilni industriji kmalu ali takoj po vojni, smo začeli vsi v treh izmenah, ker je bilo takrat nasploh čutiti veliko pomanjkanje vsega, posebej pa tekstila. Vse, kar smo takrat lahko sploh dobili, je bilo na »karte« ali bone. Polni intuzijazma smo tekmovali med seboj, kdo bo več in bolje naredil in s tem čimveč prispeval pri obnovi naše porušene in do skrajnosti izropane domovine. Prostih sobot nismo poznali, tudi mnogo nedelj smo prebili za stroji in te nedelje so bile vse neplačane — udarniške, kot smo jim takrat rekli. Nikoli v tistih časih se stroji niso ustavili zaradi malice, o toplem obroku se nam še sanjalo ni. Sodelavke, ki so bile doma iz kmetij, so imele s seboj kruh, kakšno jabolko in črno kavo, pa ne pravo, temveč navadno iz proje. Kar pa nas je bilo delavk, ki smo bile iz mesta, pa si še kruha nismo mogle privoščiti, saj je bil tudi kruh takrat na karte in smo ga dobili tako malo, da smo ga z lahkoto pojedli takoj, ko smo ga dobili. Tudi porodniški dopust je bil sila kratek. Pri prvem otroku sem morala na delo ko je bil otrok star 6 tednov, pri drugem pa po 6 mesecih. Če na grobo preračunamo na današnje delovne pogoje in pri tem vštejemo dolžino porodniškega dopusta, proste sobote in čas za malico, imamo vse povojne tekstilne delavke preko 40 let delovne dobe. Za vse skupaj pa prejemamo »dobroto« v obliki minimalne pokojnine.
Tov. Peranovič v članku pri vzrokih za zavrnitev zahtevka pod točko 3 navaja, da so bili v komisiji prisotni samo moški, prav zato pa v svojem razmišljanju trdim, da smo ženske še vedno zapostavljene. Vzemimo moške poklice, kot so rudarji, žele-zarji, železničarji in še mnogi drugi, le-ti pa so si svoje »benificirane« pravice zagotovili že pred mnogimi leti.
Pred kakimi osmimi leti sem bila članica odbora za nekakšna socialna vprašanja, (točnega naziva tega odbora se ne spominjam več), kije deloval pri RS Z SS, kjer smo že takrat imeli na dnevnem redu prav to isto vlogo za benificiranje delovne dobe tekstilnih delavcev, le da so to takrat zahtevali delavci iz MTT Maribor. Tudi v tem odboru je bila večina članov moških. Ne boste verjeli, da smo ves čas obravnavali samo pravopisne napake priloženega materiala. Ali ne bi tam, kjer je stala pika, morala biti vejica, ali ne bi to in to morala biti no-
va alineja in te tovariše je motilo, ker nekatere besede niso bile napisane z veliko začetnico, za samo vsebino zahtevka pa nam je zmanjkalo časa. Ko sem po nekajkratnem poizkusu le prišla tudi sama do besede z mnenjem, da se pač odbor ni sestal zato, da popravljamo pravopisne napake, in da so za to pristojne strokovne službe, mi pa poizkusimo dati mnenje na samo vsebino in upravičenost zahtevka, sem izpadla zelo neumno in se znašla zaradi tega v nerodnem položaju češ, da se lahko le brezhiben material odda v nadaljno obravnavo. Seveda sem kot edina tek-stilka v tem odboru še vedno vztrajala, da se poglobimo v vsebino zahtevka in sem bila pripravljena iz lastnih izkušenj prikazati naše težave in upravičenost zahtevka. Toda prišla sem do zaključka, da za odbor tema ni več zanimiva, spominjam se še, da je šel zahtevek v obravnavo na skupščino RS ZSS. Odbor je čez nekaj časa dobil negativni odgovor, zavrnjen pa je bil z obrazložitvijo, da SPIZ nima sredstev, da bi to potegnilo za seboj tudi druge panoge gospodarstva, da naj tekstilci več vlagamo v posodobitev tehnologije, itd.
Strinjam se s tov. Perano-vičevo, da je škoda časa in denarja, ki smo ga zapravili za zbiranje podatkov, ker nikoli ne bomo uspeli, predvsem zato, ker smo pretežno ženska delovna sila, ker tisti tovariši, ki o tem odločajo, nikoli niso delali na 3 izmene in ne vedo, kako naporno je delati ponoči, ob tem pa še vzgajati otroke, gospodinjiti poleg tega pa moramo biti še družbenopolitično aktivne.
To naj bi bil le majhen utrinek v razmišljanju o »dobroti«.
Justi Rakar
28. marca
koncert
MPZ
Tekstilindus
O delovanju našega mešanega pevskega zbora že dalj časa nismo poročali, kar pa še zdaleč ne pomeni, da je pevcem začetna zagnanost pošla. V lanskem letu smo uspešno nastopili že štirikrat: prvič smo se predstavili na proslavi pred 1. majem, ko so bile podeljene nagrade delovnim jubilantom, nato smo nastopili v kulturnem programu ob razglasitvi rezultatov ob republiškem tekmovanju predic in tkalk ter na proslavi KS Center v Kranju, nazadnje pa smo zapeli sodelavcem na poslovilnem srečanju ob upokojitvi, ki je bilo 20. decembra lani.
Ob koncu leta smo se sestali na občnem zboru, kjer smo sprejeli program dela in finančni načrt za leto 1987, pravila o delovanju zbora, imenovali smo izvršni odbor, katerega predsednik je Darko Šegula ter sklenili, da se v začetku tega leta tudi regi-
striramo. Formalnosti okoli registracije zbora smo že uredili, tako da imamo o tem tudi že uradni dokument oz. odločbo Sekretariata za notranje zadeve SO Kranj pod zap. št. 395, s katero je obstoj zbora dokončno potrjen.
Prvo leto obstoja je torej za nami in lahko rečemo, da smo kar uspešno prebrodili težave in včasih tudi majhne krize, ki ponavadi spremljajo vsak začetek. V zboru poje 23 pevk in pevcev, med katerimi ni nobenega omahovanja več, da ne bi ostali skupaj in prepevali. Pogoje za začetek nam je brez dvoma omogočila Konferenca osnovnih organizacij sindikata, ki nam je iz svojih sredstev nabavila pianino in tudi del garderobe (bluze in srajce). Pevci smo ob vsem tem dobili še več volje in veselja, kar se pozna tudi že na kvaliteti in repertoarju zbora, kjer pa ima zasluge tudi naša zborovodkinja Marija Kos.
Ko smo koncem decembra sprejemali načrt dela za leto 1987 je bila naša največja želja, da bi se s celovečernim samostojnim koncertom predstavili celotnemu kolektivu in sklenili smo, da jo v najkrajšem času tudi realiziramo. Tako smo kmalu po novem letu začeli vaditi dvakrat tedensko in dodatno še na dveh celodnevnih vajah. Tudi datum koncerta je že določen: sobota, 28. marca ob 19. uri v dvorani DPD Primskovo. Za koncert bomo pravočasno objavili plakate, iz katerih bo razvidno, kje si boste lahko nabavili tudi vstopnice. Za koncert smo izbrali 17 pesmi, večino narodnih, katere bo povezoval Jože Logar, ki bo vezni tekst tudi pripravil.
Do koncerta nas ločijo torej še trije tedni in vse priprave so v polnem teku. Ob tem pa se še pred koncertom pripravljamo tudi na dva krajša nastopa: že v ponedeljek, 9. marca smo v kulturnem programu zapeli na proslavi dneva inženircev v domu JLA, v petek, 13. marca pa se bomo predstavili širšemu kranjskemu občinstvu na reviji pevskih zborov v Delavskem domu v Kranju.
Pričakujemo, da se boste udeležili našega koncerta in da pevci ne bomo peli pred napol prazno dvorano. Veliko truda in časa smo vložili na vajah, vendar nikomur od pevcev tega ni žal ob misli, da dajemo s tem tudi velik prispevek h kulturnemu delu in življenju Tekstilindusa, kateremu pripadamo.
R. G.
Možnosti in oblike samoupravnih poti za reševanje problemov
Na osnovi 6. sklepa konference OOS DO Tekstilindus Kranj z dne 22. 12. 1986 objavljamo nekaj osnovnih normalnih in samoupravnih oblik in metod za razreševanje problemov in neinformiranosti v temeljnih organizacijah združenega dela in delovni organizaciji:
Izredne:
— Razgovor s pristojno osebo: z vodjem TOZD, obra-
tovodjem, mojstrom, vodjem oddelka, itd., posredno preko nadrejenega delavca (razgovor je lahko tudi redna oblika).
—	Pobuda posameznika ali skupine za sklic sestanka skupine s strokovnim in vodstvenim kadrom v TOZD ali sektorju.
—	Pobuda za sklic zbora delavcev: pobudo daje lahko skupina ali njen predstav-
Zveza društev upokojencev Slovenije daje
ob 40-letnici
organizacije upokojencev
PRIZNANJE
do „ tekstilindus ” kranj
za zgleden odnos do upokojencev in njihovih organizacij
Precisatimi
Ljubljana, 1986	Milan Kožuh
Iz letne seje ObSS Kranj
18. februarja je potekala letna seja Občinskega sindikalnega sveta Kranj. Obravnavalo se je letno poročilo o delu in finančnem poslovanju sindikata. Spregovorili smo tudi o poteku članskih sestankov 00 sindikata v Kranju. Izpostavljena je bila vrsta problematike o razmerah ob konfliktnih situacijah med delavci, o spremembah samoupravne organiziranosti OZD, o uvajanju novih tehnologij dela, ki terjajo dokaj zajetno preobrazbo strokovnih delavcev, o prispevnih stopnjah in obremenjevanju dohodka mimo prispevnih stopenj, o izobraževanju in o moči delegatskega odločanja.
Na tej seji je društvo upokojencev Slovenije ob 40-letnici organizacije upokojencev posameznim DO podelilo priznanje za zgleden odnos do upokojencev in njihovih organizacij. Med drugimi je to priznanje prejela tudi DO Tekstilindus.
P. P.
nik, ki šteje najmanj 30 delavcev. Pobuda se posreduje predsedniku delavskega sveta kot sklicatelju, ali vodju TOZD, da to pobudo posreduje sklicatelju.
—	Pobudo lahko da posameznik ali skupina predsedniku delavskega sveta.
—	Zahteva po sklicu sestanka sindikalne skupine. Pobuda se posreduje poverjeniku sindikalne skupine ali predsedniku 10 OOS.
—	Pobuda poverjeniku sindikalne skupine — članu IO OOS za sklic izvršnega odbora OOS ali OOS.
Redno:
—	Zahteve, pobude, priporočila za izredne sklice sestankov posameznih skupin, delavskega sveta, zbor delavcev in drugih organiziranih oblik samoupravnega in družbenopolitičnega delovanja dajo preko delegatov (poverjenikov skupin) člani IO OOS, člani delavskega sveta, člani izvršilnih organov pri DS — na rednih sestankih teh organov.
Kako?
V pismeni ali ustmeni obliki z zahtevo, da se pobuda zapisniško evidentira (datum, ura in zapis osebe, ki je
pobudo sprejela za izredne primere, sicer pa na sejah v rednih primerih). Pri pobudi mora biti znano sledeče:
1.	kdo zahteva izreden sklic, (posameznik ali skupina)
2.	komu je naslovljena pobuda za izreden sklic (vodju TOZD, obratovodju, mojstrom, predsedniku sindikata, predsedniku delavskega sveta)
3.	namen izrednega sklica (neinformiranost, konkretna problematika o proizvodnji, organiziranost, nagrajevanje, varstvo pri delu, itd.)
Kdaj?
Osnovni namen teh izrednih sklicev sej, sestankov, razgovorov, je razčiščevanje in odpravljanje problemov delavcev v proizvodnji in drugih dejavnostih. Sklicujejo se lahko le v takem času, da je čim manj prizadeta storilnost delavcev v TOZD, DSSS oz. DO.
To so poti, ki jih daje samoupravna ureditev v naši DO in priporočamo, da se problemi rešujejo na tak in ne drugačen način.
D. Š.
Ko besede pridejo v dejanja
Vrtec je hiša kamor hodi Miša.
V njej so tudi Nejci,
Drejci, Nine, Brede in druge petletne sosede (Saša Vegri)
Tako si zamišlja vrtec pesnica Saša Vegri. Za celovit razvoj predšolskega otroka, za njegovo varno in zadovoljno otroštvo, pa so potrebni dobri delavci, ter tesno sodelovanje med vzgojitelji in starši.
In prav to jim je v vrtcu Rezka Dragar uspelo. Pridne, zanesljive delavke, pripravljenost staršev za sodelovanje, ter razumevanje DO TEKSTILINDUS za potrebe vrtca, omogoča, da je vrtec Rezka Dragar v letošnjem letu pridobil telovadnico za otroke. DO Tekstilindus je veliko pripomogla k ureditvi kletnega prostora v samskem domu, ki nam sedaj služi kot telovadnica. Položili so pod, kupili radiatorje, poskrbeli za ogrevanje. WO pa je nabavil telovadno orodje. Telovadnica je velika pridobitev za vrtec, ter največje veselje otrok. DO Tekstilindus pa nam nudi pomoč tudi pri ureditvi igrišča ob vrtcu.
Tov. PAVC Irena je izdelala načrt igrišča, dobila načrte igral, delavci DO Teksti-lindusa pa so si ogledali igrišče vrtca, ter se po ogledu dogovorili, katera igrala bi lahko izdelali v njihovi mehanični delavnici. Igrala že izdelujejo, mi pa smo srečni ob misli, da bo spomladi naše igrišče nudilo otrokom možnost za ustvarjalno igro.
Jeseni v letu 1986 so zunanji »otroci« to igrišče razdejali. Vemo pa, da otroci tako dopoldanski, kot popoldanski igrišče potrebujejo. Kaj lahko storimo? Predlog sveta staršev in vzgojiteljev je, da se igrišče uredi, skličemo pa tudi stanovalce SAMSKEGA DOMA, ter jih zadolžimo, da v popoldanskem času sami skrbe za igre, na katerem se igrajo tudi tisti njihovi otroci, ki vrtca ne obiskujejo.
Naj povemo, da smo patronatu DO TEKSTILINDUSU izredno hvaležni za vso pomoč, ki nam jo nudi, prav tako pa tudi upravniku in hišniku Samskega doma.
Vodja enote
Zdravka
Klančnik
Kdaj zavrteti številko telefona 985?
S prvim januarjem je začel tudi na Gorenjskem stalno delovati Center za opazovanje in obveščanje. Namenjen je odkrivanju in spremljanju vseh vrst vojnih nevarnosti, naravnih in drugih nesreč, izrednih razmer in drugih nevarnosti, ki lahko ogrožajo prebivalstvo, ter materialne in druge dobrine, kakor tudi obveščanju o teh nesrečah in nevarnostih prebivalstva, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih.
Centru bodo pošiljale podatke o pojavih in dogodkih vse organizacije, organi samoupravne skupnosti, zlasti še tisti, ki se v svoji redni dejavnosti ukvarjajo z opazovanjem in spremljanjem teh pojavov. Mednje sodijo elektrogospodarske, vodnogospodarske, meteorološke, zdravstvene, veterinarske in druge organizacije.
Center bo sprejemal tudi sporočila, ki jih bodo pošiljali delovni ljudje in občani. Vsem bo ob vsakem času na razpolago telefonska številka 985.
Naloga centra pa ne bo le sprejemati obvestil o raznih dogodkih in pojavih. Njegova pomembna naloga bo tudi ustrezno ukrepati, zlasti zato, da bi morebitno nesrečo lahko preprečili ali omilili njene posledice. V tem smislu bo obvestila o nesrečah in podobnih dogodkih sporočal občinskim organom, ki
so pristojni za ukrepanje. Za obveščanje prebivalstva bo imel na razpolago tisk, radio, televizijo in tudi javne sirene.
Naj naštejemo nekaj pojavov in dogodkov, o katerih je treba poročati centru: potres, večji požari, poplave, neurje, toča, gosta megla, rušenje jezov, pregrad ali obale, kopičenje ledu na vodotokih ali akumulacijah, težje prometne ali druge nesreče, nesreče z nevarnimi snovmi, plazovi, žled, visok sneg, večje okvare v energetskem sistemu, zastoji v prometu, epidemija nalezljivih bolezni pri ljudeh, živalih in rastlinah, zastrupitve večjega obsega, radiološka kemična ali biološka zastrupitev zemlje, zraka ali vode.
Našteli smo nekaj primerov. Karkoli bi opazili, moramo takoj sporočiti na telefonsko številko 985.
Doslej smo taka in podobna obvestila pošiljali organom za notranje zadeve na telefonsko številko 92. Na tej številki jih bodo sicer sprejemali tudi v bodoče in jih posredovali centru za opazovanje in obveščanje. Ne glede na to pa si velja zapomniti številko 985 in našo dolžnost, obvestiti o nenavadnem dogodku ali pojavu Center za opazovanje in obveščanje.
Morda bomo s tem svojim dejanjem preprečili nesrečo ali vsaj omilili njene posledice.
g
Ob koncu decembra so vse osnovne organizacije sindikata priredile skupno poslovilno srečanje vseh sodelavcev, ki so se upokojili v lanskem letu. Zbrane je nagovoril najprej glavni direktor tovariš Slavko Zalokar, ki se jim je v imenu kolektiva zahvalil za dolgoletno delo in pripadnost naši delovni organizaciji. V krajšem kulturnem programu je nastopil tudi mešani pevski zbor, ki jim je zapel nekaj narodnih pesmi, nato pa smo vse skupaj povabili na skromno pogostitev in jim izročili tudi praktična spominska darila. Ob koncu srečanja pa je v spomin na ta dogodek nastal še naslednji posnetek.
Najmlajši na snegu
Tudi v letošnjih zimskih počitnicah smo organizirali smučarski tečaj za otroke naših delavcev na Zatrniku. Tečaja se je udeležilo 52 otrok v starosti od 6 do 14 let, trajal pa je od ponedeljka do petka.
Vsako jutro je veselo druščino pod vodstvom domačih vaditeljev odpeljal na smučišče Zatrnika posebni avtobus; po prihodu so kar tekmovali, kdo bo hitreje nataknil dilce, potem pa hitro na sneg ... Opoldne jih je v bližnji gostilni čakalo kosilo, kjer so si potešili lakoto, nato pa so se zapodili še za nekaj ur na sneg. Skoda, da so dnevi tako hitro minevali! Vse dni je bilo sonca na pretek in tako je bilo smučanje še bolj prijetno. Otroci so se dobro počutili in vsi od prvega do zadnjega naučili smučati, kar so zadnji dan tečaja tudi dokazali na pravi tekmi, ko so se med postavljenimi vratci spustili po strmini. Med tečajem se ni poškodoval nihče izmed otrok, kar je tudi zasluga skrbnih tovarišic in tovarišev (vaditeljev), ki so skrbeli zanje. Zadnji dan jih je čakalo kosilo v domu JLA v Kranju, ob katerem je potekala tudi razglasitev rezultatov tekmovanja. Najboljšim so bile podeljene prave kolajne, vsem ostalim pa diplome. Da je bilo slovo lažje, so si mali tečajniki slovesno obljubili, da se snidejo na smučarskem tekmovanju Tekstilindusa.
Tudi otroci se veselijo pusta. Na sobotni pustni povorki nam je takole poziral mali klovn Matevž.
XX. zimske športne igre ObSS Kranj
Organizirane so bile na Jezerskem, v soboto in nedeljo, dne 2. in 22. februarja 1987, v veleslalomu, tekih in sankanju. Razumljivo, da smo se tega tekmovanja udeležili tudi mi, čeprav je bil kar precejšen osip glede na število prijavljenih, čemur je deloma botrovalo tudi slabo vreme v petek, sicer pa je bilo vreme zelo dobro, še posebej pa v nedeljo, ko je bilo Jezersko ves dan v soncu, okolica še vsa zasnežena — torej v pravi zimski idili. Naš cilj celotne ekipe je bil — nastopiti v vseh treh disciplinah in kategorijah po spolu ter starostnih razredih, in to nam je tudi uspelo, čeprav je v nekaterih kategorijah šlo že zelo na tesno.
Glede na rezultate smo dosegli tisto, kar smo pričakovali, več pa se ni dalo narediti. V skupnem seštevku celotnega tekmovanja smo pristali na drugem mestu za ekipo Save, ki je zbrala skupaj 804,38 točk, mi pa 991,67 točk. Tudi v ekipnih uvrstitvah po disciplinah smo dosegli dobra mesta: druga mesta v sankanju ženske in skupno, tekih skupno, veleslalom ženske in skupno, 4. mesto v tekih ženske, 5. mesto v tekih za moške in 6. mesto v sankanju moški in veleslalomu moški.
Dobro smo uvrščeni tudi v kombinaciji, tako med ženskami kot moški, in sicer:
Humerca Jože	5.	mesto
Zaplotnik Viktor	8.	mesto
Zakotnik Marjan	9. mesto
Mali Tone	12.	mesto
Dežman Martin	14.	mesto
Žlebič Štefan	28.	mesto,
uvrščenih 29 tekmovalcev Jerančič Marinka	4. mesto
Papier Olga	12.	mesto
uvrščenih 13 tekmovalk
Nekaj najbolje uvrščenih posameznikov po posameznih disciplinah:
Veleslalom:
9. mesto Kesič Vesna
7.	mesto Kljun Jana
6. mesto Jerančič Marinka 6. mesto Papier Olga 18. mesto Zupin Štefan 9. mesto Klemenčič Marko 15. mesto Krč Andrej 5. mesto Hafner Viktor
8.	mesto Stare Franc 5. mesto Blaznik Jože
11.	mesto Zakotnik Marjan
9.	mesto Pertot Boris
Teki:
12.	mesto Uranič Majda
3.	mesto Mali Marija
4.	mesto Jerančič Marinka
13.	mesto Žlebič Štefan 13. mesto Dežman Martin
6. mesto Mali Tone
4.	mesto Zakotnik Marjan
Sankanje: _
12. mesto Žlebič Štefan 3. mesto Humerca Jože 9. mesto Podjed Marija
5.	mesto Jerančič Marinka
Vsem nastopajočim čestitamo za skupen rezultat in osebni rezultat, še posebej pa čestitke za udeležbo.
Najrekreativci leta 1986
Koncem januarja smo v delovni organizaciji pripravili zaključek športno-rekrea-tivnih dejavnosti v letu 1986 in podelili zaslužnim diplome, priznanja, kolajne in pokale. Zaključka se je udeležilo 34 športnikov, ki so sodelovali na raznih tekmovanjih in akcijah v okviru programa aktivnosti komisije za šport in rekreacijo. Žal na zaključni prireditvi ni bilo večine vabljenih gostov, ki tudi sicer bolj malo sodelujejo na športno-rekreativnih akcijah.
Zaslužnim smo podelili razna priznanja za akcije: kros, streljanje, kegljanje, borbene igre, namizni tenis ekipno in posamezno, kolesarjenje na cestni vožnji in najaktivnejšim na rekreativnih kolesarskih popoldnevih (v letu 1986 jih je bilo 10) in največkrat so se teh akcij udeležili: Stojan Karafatski
: in Brane Zavašnik (8 x ), : med ženami pa Olga Papier (6 X ). Nadalje smo podelili ; priznanja, dobljena na atlet-I skem mitingu, ko so udele-! ženci tekli na 100 in 1500 me-I trov, skakali z mesta in me-: tali kroglo. Podeljen je bil tu-! di pokal najboljši ekipi ple-1 menitilnice II v malem nogometu. Priznanja so bila podeljena tudi zelo aktivnim šahistom, ki so imeli tekom leta tekmovanje vsak mesec. Ponovno, že tretjič, je največ točk zbral Peter Sire, drugi je bil Ado Podgornik, tretji pa Jože Humerca. Zasluženo priznanje je prejela tudi Vesna Kesič, ki se je na teh br-zo turnir j ih zelo enakovredno kosala z moškimi, ker pač ni sodelovalo več žena, izgle-di pa so, da bo v letu 1987 v tem pogledu boljše. Priznanje je bilo podeljeno tudi ekipi DS Skupnih služb za prvo mesto v ekipnem tek-
movanju, drugo mesto (nastopili sta le dve ekipi) pa je zasedla ekipa Tkalnice.
Najbolj zanimiva je bila podelitev priznanj za merjenje moči in še posebej aktivnost posameznikov, ki so sodelovali preko celega leta v akciji NAJREKREATIVEC, ki je vključevala najmanj 42 akcij v letu 1986, za udeležbo na vsaki izmed akcij prejme kandidat po dve točki. Iz tega sledi, da v tem primeru ne gre le za dobre športnike-rekreativce, temveč je pomembno le sodelovati na čim več akcijah. Uvrstitve so bile sledeče:
Žene:
1.	Marinka Jerančič 113 točk
2.	Vesna Kesič	87	točk
3.	Olga Papier	62	točk
4.	Anka Rupnik 23 točk
5.	Lidija Vodopivec 22 točk
6.	Marina Lopuh 11 točk
7.	Pavla Peranovič 10 točk
Moški do 40 let:
1.	Peter Sire	123	točk
2.	Stojan Karafatski 90 točk
3.	Štefan Žlebič 88 točk
4.	Vito Tomažič 59 točk
5.	Aziz Turkanovič 53 točk
6.	Tomaž Pintar 26 točk
Moški nad 40 let:
1.	Darko Šegula 148 točk
2.	Franc Stare 133 točk
3.	Jože Humerca 123 točk
4.	Hubert Zavašnik 51 točk
5.	Ado Podgornik 44 točk
Preko celega leta 1986 je potekalo tudi tekmovanje med TOZD in DSSS v ekipnih tekmovanjih. Tudi v preteklem letu je največ točk zbrala DSSS in tako zasluženo prejela prehodni pokal v trajno last.
Rezultati:
1.	DS Skupnih služb 458	točk
2.	Plemenitilnica	330	točk
3.	Tkalnica	244	točk
4.	Predilnica	210	točk
5.	Delavski dom	78	točk
Dogovorili smo se, da se bomo v letošnjem letu še v večjem številu udeleževali športno-rekreativnih srečanjih, organiziranih v DO in na ta način tudi potrjevali umestnost te dejavnosti med zaposlenimi. Še posebej pa si želimo, da bi se teh aktivnosti udeleževalo več žena in mladih.
Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem posameznikom in organizacijam, ki so kakorkoli prispevali k uresničitvi in izvajanju športno-rekreativnih djavnosti v naši DO z željo, da bo tako tudi v letu 1987.
Darko Šegula
Letošnje zime noče biti konec. Tudi letošnjo zimo je ob naj-nižjih temperaturah v januarju zamrznila Sava, s streh pa so visele nevarne ledene sveče
O tekmovanju na snegu
V lepem, toplem in sončnem vremenu smo v soboto, 28. februarja 1987 organizirali in tudi uspešno izvedli tekmovanje delovne organizacije v veleslalomu, tekih in tokrat tudi v sankanju in sicer v Kamni gorici pri Kropi.
Že sama odločitev, da letos organiziramo ta tekmovanja na nižjih smučiščih, je bila po mnenju večine prisotnih dobra, kajti vsa tri tekmovanja so potekala razmeroma na majhni oddaljenosti, na dobro urejenem smučišču, tudi dobro pripravljeni progi za tek, ob tem pa tudi ne težavni, pa vendar dovolj razgibani za večino nastopajočih na prezahtevni progi. Za sankanje smo izkoristili s hlodi zvoženo stezo v bližini smučišča, ki je bila sicer kar precej kratka, vendar hitra in strma, ne preveč ledena, predvsem pa varna, kar je najbolj pomembno.
Druga postavka, ki je odločala, da tekmovanje izpeljemo v Kamni gorici, pa so bili stroški, ki bi bili neprimerno večji, če bi tekmovanje izvedli na Krvavcu kot prejšnja leta. Ob vsem tem pa smo navezali dobre tovariške stike z delavci na smučišču v Kamni gorici, ki so nam vse pogoje za tekmovanje tudi dobro pripravili. Menim, da so zaradi tega na mestu razmišljanja v tej smeri, da bomo načrtovali to tekmovanje tudi prihodnje leto v Kamni gorici.
Kar se tekmovalnega dela tiče, tokrat nismo doživeli posebnih presenečenj. V veleslalomu je bilo nekaj smole pri nekaterih dobrih tekmovalcih in eni tekmovalki, tako da so boljša mesta tokrat zasedli manj favorizirani tekmovalci. Sprva je bilo malo kritike, da je proga preveč odprto pripravljena in mnogi so v zgornji strmini malo bolj zadržano hiteli proti cilju, po tekmovanju pa večjih pritožb ni bilo več slišati. V tekih in sankanju so nastopajoči dobesedno uži-
vali, kajti pogoji so bili skoraj idealni, čeprav je marsikdo morda pričakoval boljši rezultat in s tem tudi uvrstitev. Škoda je le, da nas je razmeroma malo tekmovalo. Tudi tu ni bilo velikih presenečenj glede najboljših, razveseljivo pa je, da se teh tekmovanj udeležuje vse več pravih rekreativcev, ki to vrst športa gojijo le v svoje zadovojstvo.
Udeležba nasplošno bi bila lahko z ozirom na število zaposlenih v naši DO mnogo boljša in prepričan sem, da se bo prihodnje leto tudi popravila. Na tekmovanju so sodelovali tudi otroci naših delavcev in mislim, da so zadovoljni prišli in tudi odšli s tekmovanja.
Poskrbeli smo tudi za avtobusni prevoz v Kamno gorico, vendar so mnogi prišli na tekmovanje s svojim prevozom, ker so pač zaradi nastopa v večih disciplinah imeli s seboj veliko opreme. Tudi za prehrano je bilo dobro poskrbljeno in upam, da ni ostal nihče ne lačen, ne žejen. Predsednica konference OO sindikata je presenetila s pustnimi krofi in flancati, pa še z izvirnimi ekipnimi nagradami: pečeno svinjsko glavo, parklje in klobase, za kar nedvomno zasluži Pavla vse pohvalo. Pustni soboti na čast pa so prisotne razveseljevale tudi pustne maske.
Preživeli smo torej res zelo prijeten športni dan na snegu in podobnih si verjetno želimo še več in večkrat. K uspeli prireditvi so pripomogli seveda tudi mnogi naši požrtvovalni delavci in delavke — od skupine merilcev, sodnikov na progah, pri-pravljalcev prog, delilcev startnih številk, blokov, sendvičev in čaja ter drugimi nalogami, ki so mogoče manj opazne, pa vendar sestavljajo celoto. Vsem velja velika zahvala za opravljeno delo in zadovoljstvo, ki smo ga doživeli v Kamni gorici.
D. Š.
Ker je bilo tekmovanje na pustno soboto, so tekmovale tudi maškare
Tudi praktična nagrada najboljši ekipi DSSS je bila v pustnem stilu
SODELAVCEM V SLOVO
V prvih dveh mesecih letošnjega leta je neizprosna smrt iztrgala iz naše sredine kar pet sodelavcev iz TOZD Plemeni-tilnica: Marijo Breznik, Mojco Zlate, Martina Pavca, Ivana Govekarja in Marjana Brajnika.
IVANU
GOVEKARJU
Kljub temu, da smo vedeli za njegovo težko bolezen, smo obstali nemi in prizadeti ob novici o njegovi smrti. V naši DO se je zaposlil leta 1947, kjer je delal najprej nekaj časa v VES, nato pa se je zaposlil v plemenitilnici I, kjer je kmalu nato opravil izpit za polkvalificiranega apreterja in temu poklicu je ostal zvest do mnogo prezgodnje smrti. S svojo petčlansko družino je živel na Bregu ob Savi. Povsod, kjer je bil, se je razdajal, tako v službi kot doma in nikoli mu ni bilo težko pomagati sočloveku. Radi smo ga imeli, saj je bil dober mož in družinski oče, predvsem pa tudi dober delovni tovariš in prijatelj vseh, s katerimi je delal. Mnogo prezgodaj je njegovo telo utrujeno leglo k večnemu počitku.
Ohranili ga bomo v lepem spominu, njegovi družini pa izrekamo iskreno in globoko sožalje.
Sodelavci plemenitilnice I
MOJCI
ZLATE
Boleče je med nami ob novoletnih praznikih odjeknila vest, da je odšla naša mlada sodelavka Mojca neznano kam. Do zadnjega smo upali, da se bo vrnila med nas, toda up je bil zaman. Skrita in težka bolezen je bila močnejša tudi tokrat od življenja in neizprosna smrt jo je iztrgala iz naše sredine. Bolečina je še toliko večja ob spoznanju, da nas je Mojca zapustila takorekoč na pragu svojega življenja, stara komaj dobrih 20 let.
Še leto ni minilo, ko je postala žena in mamica svojemu sinku Blažu, ki jo bo najbolj pogrešal. Nekaj manj kot tri leta je bila naša sodelavka v adjustirnem oddelku plemenitilnice II. Imeli smo jo radi, saj je bila pridna pri delu, dobra prijateljica in sodelavka. Tiho in mirno je odšla od nas, zato pa je tudi spoznanje, da Mojce ne bo več, še toliko bolj boleče. Ob nenadomestljivi izgubi izrekamo njenim naj dražjim naše iskreno in globoko sožalje.
Sodelavci plemenitilnice II
MARJANU
BRAJNIK
Komaj smo dobro zakorakali v leto 1987, pa je neizprosna smrt iztrgala iz naše sredine že četrtega sodelavca v TOZD Plemenitilnica. Marjan se je zaposlil v naši DO pred 35. leti kot pripravljalec barv. Bil je priden in vesten delavec, vedno pripravljen pomagati sočloveku, kar dokazuje tudi to, da je bil 33 let član Industrijskega gasilskega društva Tekstilindus. Tu je bil eden najaktivnejših članov, saj se je udeleževal vseh akcij in tekmovanj, kjer je prejel vrsto pohval in tri priznanja. Z družino je živel v Stražišču. Kot skrben mož in dober oče jim je nudil vse, kar je bilo v njegovi moči, sinove pa je vzgojil v pridne in poštene delavce. Za Marjanom je ostala velika praznina, ki je ne bo moč nadomestiti. Z žalostjo v srcih želimo povedati, da smo imeli Marjana radi, ga spoštovali in da smo mu hvaležni za vse, kar je storil. Njegovi družini izrekamo globoko in iskreno sožalje.	Sodelavci plemenitilnice I
MARTINU
PAVCU
Ko smo v ponedeljek, 17. januarja prišli na delo, nas je pretresla žalostna novica, da je tragična prometna nesreča za vedno iztrgala iz naše sredine Martina.
Rodil se je leta 1939 na Poženku. V naši DO se je zaposlil že 1.1954, in sicer je delal najprej v tkalnici, po odsluženju vojaškega roka pa se je zaposlil v plemenitilnici kot transporter v skladišču surovega blaga. Bil priden, delaven, vse naloge je opravljal brez ugovorov in pripomb in zato je bil tudi priljubljen med sodelavci.
Mnogo prerana smrt je pretrgala niti življenja našemu Martinu, katerega bomo ohranili v lepem spominu, mami, bratom in sestram pa izrekamo naše globoko sožalje.
Sodelavci plemenitilnice I
MARIJI
BREZNIK
MARIJA BREZNIK je bila rojena leta 1942 v Odrancih pri Murski Soboti. V družini je bilo 7 otrok in tako je kot 15-letno dekle odšla na Gorenjsko in se zaposlila najprej v KŽK, kjer je delala 8 let, nato pa se je zaposlila v naši DO. Kratek čas je delala v predilnici, nato pa je bila prestavljena v plemenitilnico I, in sicer v adjustirni oddelek. Po poroki sta si z možem zgradila hišo v Prašah in ustvarila družino: imela je dva sinova in hčerko Mojco, ki jo bo kot najmlajša najbolj pogrešala. Bila je vedno nasmejana, polna optimizma in vestna pri svojem delu, prav zaradi teh vrlin pa je bila tudi priljubljena med sodelavkami. Ob ustanovitvi pevskega zbora Teksti-lindus se je vključila med prvimi pevci in kljub težki bolezni, za katero je vedela, na nobeni vaji ni manjkala, dokler ni omagala. Dočakala je le naš prvi nastop. Za vedno je utihnil njen lepi alt, katerega bomo vedno pogrešali in nikoli pozabili.
Marijo bomo ohranili v najlepšem spominu, njenim najdražjim in sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje.
Sodelavci plemenitilnice I in pevci MPZ Tekstilindus
Zahvale
Ob nenadomestljivi izgubi moža in očeta
IVANA GOVEKARJA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem plemenitilnice I in ad-justirnega oddelka ter OOS TOZD Plemenitilnica za poklonjeno cvetje, denarno pomoč, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
žena Ančka z otroci
Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta
MIRKOTA ALJAŽA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem VES I za zbrano denarno pomoč in izraze sožalja.
Sin Mirko Aljaž
Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta
MARJANA BRAJNIKA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Plemenitilnica, gasilcem, OO sindikata za podarjeno cvetje, zbrano denarno pomoč, izraze sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tov. Darinki Andrej ašič za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Marjan in Vili Brajnik
Ob izgubi moje drage mame MARIJE BREZAR
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD Plemenitilnica za podarjeno cvetje in denarno pomoč, za izraze sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti.
sin Leon Brezar
Ob prerani in boleči izgubi moje drage hčerke
MOJCE ZLATE
se najlepše zahvaljujem njenim sodelavkam in sodelavcem, obratni pisarni plemenitilnice II, 10 OOS TOZD Plemenitilnica ter vsem ostalim, ki so mi v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in mi lajšali bolečine. Zahvaljujem se za poklonjeno cvetje, za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi za ganljive poslovilne besede tov. Darinki Andrejašič ob odprtem grobu.
Rozka Jakšič
Ob boleči izgubi drage sestre IVANKE KAVČIČ
se lepo zahvaljujem sodelavkam adjustirnega oddelka za zbrano denarno pomoč namesto venca in za izraze sožalja.
Kati Čevriz
Ob prerani izgubi drage mame
KRISTINE ŠTERK
se iskreno zahvaljujem sodelavkam v adjustirnici obrata I za zbrano denarno pomoč namesto venca, za izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
Majda Blaznik
Ob boleči izgubi mojega dragega očeta
MARKA ŠPEHAR
se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz predilnice za izrečena sožalja in denarno pomoč.
Ivan Špehar
Ob smrti moje ljube mame VERE DIMOV
se iskreno zahvaljujem sodelavcem v previjalnici predilnice za izraze sožalja ter denarno pomoč.
Liljana Sarič
Ob bridki in nenadomestljivi izgubi moje mami
ANTONIJE ŠUMI
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi ob tem težkem trenutku stali ob strani in sočustvovali z menoj. Hvala za cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti, ter denarno pomoč.
Irena Šumi
Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta
VLADIMIRJA ROPRETA st.
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem tkalnice I, oddelku škrobilnice in VES II za podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
žalujoča žena s sinovoma
Ob boleči izgubi moža, očeta in sina
JOŽETA ŽAGARJA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem gravure, gasilskemu društvu Tekstilindus za podarjena venca, govorniku za poslovilne besede in izraze sožalja.
žalujoči žena Angelca, hči Tatjanca in mama Angelca
Ob smrti drage žene MOJCE ZLATE
se lepo zahvaljujem vsem sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Borut Zlate
Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice II za izraze sožalja in denarno pomoč.
Ivanka Puhan
Ob boleči izgubi moje drage mame se zahvaljujem svojim sodelavcem v razvojnem sektorju za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Danica Narat
Ob tragični in nenadomestljivi izgubi mojih otrok se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem tkalnice II ter vsem ostalim iz plemenitilnice I in strokovnih služb, OOS TOZD tkalnica in KOO sindikata Tekstilindus za zbrano denarno pomoč in izraze sožalja. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Šef kij a Hožič
Ob boleči izgubi mojega očeta se vsem sodelavcem barvne kuhinje in tiskarne plemenitilnice I najlepše zahvaljujem za denarno pomoč in izraze sožalja.
sin Tone Brejc
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Tkalnica, DE I za izrečena sožalja, cvetje in pomoč.
Marjan Posedi z družino
V svojem imenu in v imenu še nekaterih mojih bivših sodelavk in sodelavcev TOZD Predilnica se zahvaljujem za prisrčen sprejem, ki ga je pripravila KOOS za vse nas, ki smo v letu 1986 odšli v pokoj. Posebna zahvala velja glavnemu direktorju za prisrčni poslovilni nagovor, recitatorki, predvsem pa mešanemu pevskemu zboru, ki nam je tako lepo zapel nekaj pesmi iz svojega repertoarja. Prisrčna hvala OOS predilnice za lepa darila in pogostitev. Vsem, ki ste ostali v DO, pa želimo še veliko delovnih uspehov. Seveda si vsi skupaj želimo še več takšnih srečanj. S prisrčnimi pozdravi
Justa Rakar
V soboto, 17. januarja smo v DO organizirali zaključek šport-no-rekreativnih dejavnosti za leto 1986 in podelili vsa priznanja, diplome, kolajne in pokale. Po podelitvi mi je tovarišica Marinka Jerančič v imenu vseh špor-tnikov-rekreativcev poklonila zahvalno darilo za moje delo na tem področju oziroma prosti čas, ki ga žrtvujem za to dejavnost naših delavcev. Presenečenju je sledila zahvala in ugotovitev, ki jo tudi javno še enkrat ponavljam, da bi bil še bolj kot darila vesel, da bi se več delavcev in tudi večkrat — naši delavci udeleževali športno-rekreativnih akcij.
Pobudniku, organizatorjem in vsem, ki so prispevali denar za res lepo in bogato darilo, se iskreno zahvaljujem v upanju, da bom lahko tudi v bodoče vsaj tako kot dosedaj deloval v lastno in vaše zadovoljstvo.
Darko Šegula
Zahvale
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem tkalnice I za poklonjeno darilo in dobre želje. Vsem skupaj želim še veliko napredka in uspehov.
Darinka Blaznik
Sodelavcem in sodelavkam DE tkalnica I se iskreno zahvaljujem za lepo darilo, ki so mi ga poklonili ob upokojitvi. Vsem skupaj želim še veliko uspehov in napredka.
Marija Srebrnjak
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Plemenitilnica — obrat I najlepše zahvaljujem za prisrčno slovo in dragocena darila, ki mi bodo ostala v trajnem spominu na vse vas. Odšla sem s prijetnimi spomini na dolgoletno delo v plemenitilnici I. Vsem želim še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu, v zasebnem življenju pa veliko sreče in zdravja.
Cvetka Likozar
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem predilnice za poklonjeno darilo, ki mi bo ostalo v trajnem spominu na vse vas. Iskrena hvala tudi OOS za darilo in poslovilno srečanje. Kolektivu želim v bodoče še veliko delovnih uspehov ter napredka.
Ana Čater
Povodom moga odlaska u pen-ziju, ovim putem želim svim znanim i neznanim radnicima Tekstilindusa se zahvaliti. Posebno se zahvaljujem kolegama iz prodajnog odeljenja na poklo-nu koji su mi uručili.
Želim da kolektiv Tekstilindusa i nadalje postiže puno uspeha u radu.
Božidar Papič putnik za Vojvodinu i Slavoniju
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem prdilnice za lepo darilo, obenem pa tudi sindikalni organizaciji. V bodoče želim vsem skupaj še mnogo uspehov in napredka.
Marija Košnjek
Osnovni organizaciji sindikata DSSS se lepo zahvaljujem za lepo darilo in prijetno poslovilno srečanje ob odhodu v pokoj.
Tine Ločniškar
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam plemenitilnice I, oddelku kosmatilnice ter OOS za poklonjena darila. Kolektivu želim v bodoče še veliko delovnih uspehov.
Jože Rozman
Osnovni organizaciji sindikata TOZD Plemenitilnica se iskreno zahvaljujem za obisk in darilo ob času moje bolezni.
Ivanka Tomat
Vabilo
Komisija za kulturo vabi k sodelovanju vse, ki imajo veselje do sodelovanja pri kulturnih programih in se želijo predstaviti kot recitatorji. Prijave sprejema Darko Šegula, int. telefon 253, obrat I.
------------------------------------------------------
Iz dneva v dan
V Vlagalnici za mizo delavka sedi, na tehtnico gleda, v številke strmi.
Ko dobre volje je, delo teče kot je prav,
če pa navitki križni so premajhni, se krega, ni ji prav.
Je po srcu dobra žena, ljudi veliko jo pozna,
Draga kličejo jo vsi, je v Previjalnici doma, ko pa začne zavijati z očmi, hitro pojdi ji s poti, vsak dobro ve, da Draga se jezi.
Še dobro, da nevihta hitro mine, vse je zopet prav, sonce lepše nam posije, delo teče brez težav.
A tudi ona se utrudi, to zvemo, ko delo se konča,
v garderobo pride in prizna,	Pavkovič Vesna
se vedno najlepse je doma.	(Predilnica)
v___________________________________________________J
Naš mojster je sila
Naš mojster je sila, po oddelku hiti,
voziček z orodjem pred sabo drži.
Stroj je pokvarjen, ga popravit želi.
Delo bo uspešno, to vemo v naprej, on stvari zna streči tej.
Ne vem, če je kdo, ki ga ne pozna, saj sila je mojster naš Drago, to ve previjalnica vsa.
Če pa zgodi se, da slabe je volje, takrat hitre je jeze, tu storiti ni kaj, jeza ohladi se, počaj.
Skupaj z njim stopimo v leto novo, zdravo, veselo in zadovoljno naj bo, slabi trenutki pozabljeni bodo, boljši čas krojili si bomo.
Vesna Pavkovič
Telovadba za žene in dekleta
23. februarja smo pričeli z redno tedensko telovadbo za žene in dekleta. Telovadba je vsak ponedeljek od 19.15 do 20.45 v mali telovadnici osnovne šole Lucijan Seljak v Kranju.
Te oblike rekreacije se že dalj časa udeležuje nekaj naših delavk. Njihova želja in tudi želja nas — organizatorjev je, da bi prihajalo na telovadbo še več deklet in žena, saj ta oblika rekreacije nobeni ne bi škodila. Za vzpodbudo pa še geslo te oblike rekreacije:
Če hočeš kakšno kilo izgubiti, v ponedeljek moraš k telovadbi priti manjka kanček dobre volje, pa počutiš se čez teden bolje!
D. Š.
Izžrebani so bili
Za pravilno rešeno nagradno križanko, ki je bila objavljena v novoletni številki Tekstilca, so bili izžrebani in prejmejo nagrade naslednji reševalci:
1.	nagrada 1.100 din: Ivana Jenko, DE tkalnica II
2.	nagrada 900 din: Bogomir Žen, Kranj, Veljka Vlahoviča 3
3.	nagrada 700 din: Marinka Repnik, kadrovski sektor
TEKSTILEC - glasilo delovnega kolektiva »Tekstilindus« Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Guštin in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Milica Zidar, Majda Zukanovič, Cirila Kruh, Marinka Mohar in Darko Šegula.