t «?_. /g? (’J) včn**;. Wm<j
?£eMfr4&ts
émmmm
Wlmmm-mmmwm ggevllfea» ÉiÉise §# iriinasrjei^
lista :
«ato leto » i K SO“—
m ini. , , . ss-—
ĆsM lita t ,	, 13*—
üssssaj jugoslavijes Htb teto * »	, ß&—
številke
n itMt «ten«!} 60 »,
Risimi Inpravništvo: Mim; lorošks «lica «t S. — T«lefo® št. 2Za
cs računajo po K ÌM od enorednc peßfwste pri večkratnih ozssmffb — popust
«Straža« izhaja » poa-deljek, sredo ki p&k. Rokopisi se ne vračajo
p#ll«.léeai lisi mm-,	Ijudstv«*.
Z «redaištvoTD «* as®» govoriti vsak da» oé ti. do 12. ur« dopolda*.
144. ftewlfes.
Maribor ine 29. decembra 1920»
Letnik Ml
Na razpotju.
Boža Savič, eden izmed najuglednejših srbskih časnikarjev, je priobčil s svojim podpisom v dnevnika „Balkan", glasilu desnega krila radikalce stranke, v božični številki članek pod naslovom „Razočaranje“, v katerem piše med dragim:
„Telike nade sem stavil na preeanske inte lektoalce (razumnike). Mislil Sem, da prinesejo v naš državni in društveni organizem mnogo ljubezni, mnogo eneržije in talenta, In tako so se nadejali tudi mnogi drugi srbski rodoljubi. '
To je bil naš sen, naša nada, toda kakšno razočaranje I
liti enega samega talenta, da ne rečem genita, a niti enega nekoliko silcejšega človeka nam niso dali ne samo naši bratje Srbi z one strani Save in Donave, nego niti Hrvati, pa tudi me Slovenci.
Kje so eni državniki, katere smo tako željno pričakovali, kje so oni veliki rodoljubi, da o-hranijo, kar so veliki srbski junaki, živi in mrt* vi, izvojevaii, boreč se proti silnim neprijateljem?
Vse se je razšlo samo na prepiranje, samo na lov za oblast, na pogon za bogastvo, a ni* •česar več
Del naših bratov Hrvatov je šel še dalje, budili so se junaštvu in sa možata je van j a srbskega vojaka in srbskega oficirja, čudili so se vojskovodjam, s katerimi bi se ponašali tudi največji narodi, Čakali so, da jih mi rešimo stare Avstrije, čakali, da jih n širno tudi zahrbtnih Italijanov, med tem pa držali sekiro za hrbtom, da nas udarijo po glavi.
Da, da, po glavi! Da, žalostna usoda velikega razočaranja za srbski narod! Nikdar nikjer prijatelja, a tudi sedaj ista usoda!
Od najpriprostejšib naših Seljakov sem sli-.šal besede bratstva za Hrvate in Slovence, vsakdo je bil pripravljen' na žrtve iz ljubezni do sloge, toda sedaj se vzdiga vsakemu zdih iz prsi, kakor da dvomi nad uresničenjem.
Resničnost je žalostna, niti približna našim splošnim nadam. Ali ni žalostno, da ti rodni brat koplje najglobokejši grob!
Ali res nima cela kraljevina SHS človeka velike umstvene in moralne vrednosti? Neverjetno, toda snho dejstvo nas bije v obraz s celo svojo robatostjo, da moramo obupavati, ker je to žalibog istina.
Morebiti pridejo drugi ljudje večje umstvene in moralne sile, pravi državniki, kajti bil bi ve liki greh, ako se nam ne uresniči niti ena naša nada.
Narodu je treba odpirati oči, da med Hrvati nima prijatelja. Vsaj v večjem delu hrvatskoga naroda ne. Mora spoznati, da je pred nami borba za našo dedovino, kajti Hrvati so mnogo pozabili in zahtevajo tudi one dele našega telesa, do katerih nimajo nobene pravice, ker jim jih je dala Avstrija, da bi upropastila srbski narod.
Ne damo jim več niti enega Srba, da ga nazivajo Hrvata, da ne govorimo o celih okrožjih in pokrajinah, katerih se h ste.
Potisniti jih moramo v njihove prave meje, da vidijo, kako po majhni in slabi Občutiti morajo, da samo v zvezi z nami nekaj pomenijo, ker so okrog nas in njih povsod sami neprijatelji.
Dosti je bilo naših eaujarij, odslej potreba, da se pt damo na realno politiko, gledali moramo, da kolikor mogoče dvignemo srbski narod
in okrepimo našo domovino, da nam nobeden Radič ne more škodovati, pa naj nam grozi kolikor hoče.
Vse je mogoče doseči, samo več rodoljubja je treba in sloge pri naših državnikih. Doživeli smo velika razočaranja, poprimimo se dela, da popravimo stare pogreške!“
Iz teh jedrnatih in jasnih besedi nam odse va mišljenje srbskega človeka. Srbi so razočarani, ker novo osvobojeni kraji niso dali nobenega velikega državnika. Pri nas se je ponovilo, kar se je zgodilo leta 1848, da velika doba ni našla velikih ljudi. Če pogledamo može, ki so kot narodni zastopniki prišli v Beograd, vidimo, da novi kraji res niso dali mnogo velikih talentov. In vendar bi bili morali gledati, da pošljemo vse, kar je najboljšega in najčistejšegš! Ideologija, katero so prenesli preko Save in Donave, je ozka im brezplodna. Eni žive še v starih državnopravnih teorijah, katere je že davno prečrtal. čas, drugi se opajajo s teoretičnimi sanjarijami, katerih ni mogoče presaditi na polje politike, tretji se še niso odučili nekdanje avstrijske ideologije,
Srbi so ge razočarali nad Prečanji, ker najdejo pri njih premalo talenta in rodoljubja. Iz tega razočaranja se je pohodil načrt, da se poteg nejo nazaj ra srbsko stališče, Slovencem in Hrvatom pa dajo občutiti svojo lastno slabost. To je dejstvo, s katerim moramo računati.
Naš program je pokrajinska avtonomija, ka tere ne zahtevamo iz nobenih državnopravnih in plemenskih, ampak iz čisto praktičnih in državotvornih razlogov. V tem oziru bi bili morali priti v Beograd z nekim skupnim minimalnim načrtom. Ta načrt bi moral biti tak, da bi bilo mogoče zanj pridobiti vsaj dober del Srbov iz kraljevine. Toda v tem odru ni bilo nobene enotnosti. Pojavile so se vso mogoče stroje od centralizma preko federalizma do zveze nevtralnih republik Nasproti temu kaosu idej se je porodil pri Srbih odpor, Srbi se sedaj umikajo nazaj na srbsko stališče.
Sedaj stojimo na razpotju. Na eni strani se pojavljajo obrisi koalicije med centralisti in srbsko strujo; na dingi strani cela vrsta strank in strančic z najbolj različnimi in nasprotnimi načeli, deloma celo takimi, da stoje popolnoma izven realnih tal. Pride čas, ko bo zgodovinar zapisal, da je edini politični talent, katerega so po slali Preči ni v Beograd, bil dr. Korošec. Imel je načrt avtonomije, katerega bi bil pripravljen vs-prejeti najboljši del Srbov. Slovenci in tìrvati niso znali stopiti v enotno fronto, znaten del se je odmaknil z realnib tal in potisnil nazaj tudi Srbe, Ki so nam šli nasproti. Nismo se zavedali, da smo majhen del države, ki mora računati s silami, katere prihajajo v poštev. Stojimo na razpotja kolikor bolj krenemo ua levo, toliko bolj pojdejo dmgi nadesno in toliko btlj se odmaknemo od naših teženj. Država obstoji in bo ob obstojala, če ne z našo pomočjo, pa brez nas, a lahko tudi proti nam!
----—--------------------7----------------:--
Bankerot Avstrije.
Avstrijska krona, ki je še pred par dnevi vsaj deloma notirala, ne bo glasom brzojavnih poročil sp*ofa nič več prišla na borzah inozem stva v poštev. Življenja nezmožna republika stoji pred pogubnim polomom, in čeprav se trn dijo njeni državniki, rešiti in reševati kar se da, je to vendar nesmiselno, ker ni nobene sile, ki
bi zamogla zajeziti mogočno lavino — gospodarski bankerot.
Te vrstice so "namenjene onim, M upajo, da se izvede v naših severnih slovenskih krajih plebiscit. Tistim, ki sanjajo v svoji domišljavosti o spojitvi dravske kotline z materjo „Avstrijo“, svetujemo, da si ogledajo žalos no sliko avstrijskih financ, ki jo prinašajo nemški listi v tako verni in jasni obliki. „Neue Freie Presse“ prinaša v svoji številki od dne 19. t. m. zanimiv, obenem pa obupen čianek, v katerem razpravlja člankar o žalostnem finančnem stanju republike. Komur ni jasno, kaj se godi v Avstriji in kdor je še v svojem renegatstvu res slep, da noče izpregledati, kara plove ta državna barka, temu je priporočati, da čita to jeremijado nekdaj tako oholega nemškega lista.
Člankar piše med drugim : „Danes ne kaže moralizirati, potrebna je nabava denarja, da bo država zamogla plačevati uradništvo, nakupiti potrebno nfnožino živil, s katerimi bo poskusila utešiti glad širokih mas prebivalstva. Cene kruhu se že dvigajo, ker ne zamoremo prevzeti strašnih bremen, v nevarnem gibanju stavk pa se prikazujejo prvi znaki socijalnoga razpada. Novega leta ne smemo zapravljati tako, kakor smo sterilito s starim, moledovanja za inozemskimi krediti pa so duševno in financijelno nemogoča. Predvsem morajo velesile uvideti, da so bili vsi dosedanji napori zaveznikov nezadostni. Vzhodna Evropa je danes financijelna razvalina. Poljska, Madžarska In Rumunija ječijo danes i-stotako pod onim pritiskom, ki ga čutimo, in ta cona pogina, to nekrotično omrežje zastruplja celo telo. Zdravi narodi morajo bolnim pomagati enkrat, toda energično, sicer se zavlačuje preteči bankerot in je zlo tem težje izločiti,“
Kar je zatrjevala „Neue Freie Presse“, je resnica. Ako nadalje pomislimo, da cirkulira v mali republiki Avstriji toliko milijard papirnatega denarja, kolikor ga je krožilo pred polomom v pokrajinah cele Avstro-Ogrsko monarhije, si lahko živo predstavljamo plačilno moč avstrijskega papirja. Dne
18.	t. m. se bili prisiljeni, zvišati cene hlebčka kruha od 6 na 8 K; to pa s krepkejšo pritegnitvijo premožnejših slojev. Ker je Dunaj okužen z raznimi „Strajkbacili“, ni izključeno, da bodo peki zahtevali zvišanje mezd in posledica bo, da bo avstriiska vlada morala moko prepuščati pekom brezplačno in plačevati razentega za Dapravo kruha še posebno doklado. V tem slučaju gre za svote, ki bi prekašale mesečno dve milja rdi. Pot, po kateri stopa daues gospodarska Avstrija, vodi v popolni bankerot. NaVzlic temu, da vedo naši obmejni Nemci in nemškutarji za vse nadloge, ki tarejo ubogo sosedno deželico, se vendar najdejo med njimi gobezdači, ki sanjanjo o plebiscita v našem severnem ozemlju Pribijamo, da je to utopija. Dozdeva se nam logično, ako se ogrevajo za to idejo ljudje, ki sedijo v uredništvih vsenemških listov v Gradcu, čudno in značilno pa je, da se veselijo (seveda zastonj) iluzornega glasovanja ljudje, ki se niso, niti se ne mislijo poslužiti opcijskega prava in so de facto jugoslovanski državljani.
In čeprav se ima Avstrija bcriti s tolikimi težkočami, še vendar tamošnji nacijonalisti niso povesili svojih glav in rajajo vsaj na tihem proti nasledstvenim državam nekdanje monarhije. Avstrija je sicer sprejeta v zvezo narodov, predlogi pa, ki jih namerava glasom poročil dunajskih listov v Ženevi staviti glede plebiscita v dravski in mežiški dolini, niso nič manj kot pia desidejria marsikaterega Pangermana tu in onstran Mure.
siEXZa,

Avstrija je danes mala ra zvali niča nekdanje mogočne stavbe. Tista Avstrija, ki se bori za svoj obstanek, ki leži takorekoč v agoniji, nam ni več j nevarna. Nasledstvene države nekdanje monarhije so čisftelj, s katerim bodo morale zavezniške velesil® računati, kadar bodo reševale gospodarski problem premagane Avstrije, Prišli bodo časi, ko nas bodo krvavo rabili. Ako bi pa iskala Avstrija radikalno rešitev svoje gospodarske krize v spojitvi z Nemčijo, bi nam to dejstvo le koristilo. Zavezniki bi uvideli, da je Nemčija, ki ima strategica opirališča na Karavankah, nevarnost za sreinjeevrop, xnir;zajezitev vsenemške ekspanzije pa M potem zaključila pravno vel javna osvoboditev naših tffižaib, koroških rojakov-trpinov. Italijo veže danes rapaliska pogodba, in nam ta velesila takrat ns bo delala oviri ko bomo pošiljali svoje Malgaje v prelepo Koroško. — Oboli politiki nekdanje Avstrije., deli velike „hrbtenice“, kakor so nazivali nemške stranke, so prisiljeni, iskati kot državni možje male in neznatne republike, pomoč cele Evropa. Ena beseda je, ki razburja onstran Mare vso javnost, to je: bankerot, Ta pa je neizogiben.
M G.
politični pregled.
Jugoslavija.
Prihodnja seja konstituante bo takoj po sestavi nove vlade. Na tej seji se bo čital pre stolni govor, na drugi bo podala nova vlada svojo deklaracijo, na tretji bo izvoljen ustavo tvorni odbor in odbor za spremembo poslovnika. Seje bodo nato odgođene za 20 dni in bodo delovali samo odbori.
Glede pogajanj za sestavo nove vlade je Mfi že skoro dosežen sporazum med radikalci in demokrati. Bili so že tndi porazdeljeni vsi portfelji raznn agrarne ref jrme. Na prepira ali naj pripade ministrstvo agrarne reforme radikalom ah demokratom so se pogajanja prekinila in j® Pašič vrnil regenta mandat za sestavo vlade.
Proti zahtevi radikalov za posest port feljja agrarne reforme je odločno nastopila demokratska skupina bivšega finančnega ministra Veljkoviča. Sedaj po preklnjenju pogajanj zahtevajo demokrati razpast konštitnante in nove volitve.
Maj večji strah demokratov po prekinjanju pogajanj je Protič, ki bi znal sedaj potegniti za seboj večino radikalnega kluba.
S prem emba poslovnika je gotova stvar in g® o tem fakta že uverjeni vsi politični krogi.
Italija.
Na pritisk naše beograjske vlade se je odločila Italija, da nastopi resno napram d’ Antm\ zija. D* Anmmzijo je bil rednim potom pozvan na predajo mesta, ker se ni pokoril temu poziva, se je začela blokada Reke, tej je sledila zasedba mesta od strani italjanskih regularnih čet, ki so po kratki borbi 28. t m. zasedle Reko. Rimska porr čila javljajo, da so se d’ Aduno zija vi arditi precej upirali in da imajo vladne čete 3U0 mrtvih? ia 100 ranjenih. Tudi o d’ Annuncijevem ranjenjn In celo smrti se širijo vesti Medtem ko se italijanske čete borile za posest Reke, je italjanska ladja „Andrea Doria“ obstreljevala poslopje reške komande in tudi 2 d’ Annunzi je vi torpedovki, ki ste nameravali pobegniti v resnosti položaja.
Reški žnpan je pozval generala Caviglia na razgovor v svrho mirovnih pogajanj, \ General je pristal na poziv o pogajanjih, a od klonil ustavitev sovražnosti.
Vesti o resnem nastopa Italije napram D’Annunzijn so izvajale v Trsta, po mestih Julijske Benečije, Milana in v Turinu ceste demonstracije nacionalistov napram Giolittijn in vladi, V Trsta je prišlo do strelov med Karabinijeriji in demonstranti. Število mrtvih in ranjencev še ni ugotovljeno. Čez Trst in Julij <ko Benečijo je pro giaseno vojno stanje z najstrožjo cenzuro za časnike.
Volitve v novopridcbljenem it al Janškem ozemlja bodo marca
Od bivših K u o o v i h ljudskih poverjenikov so v Budimpešti obsodili 4 na vešala, 6 pa na dosmrtvo prisilno delo.
Nemčija.
Nemčija je od premirja do danes izročila zaveznikom 41.000 topov.

29. decembra 1920.
politična poročila.
, Samostojna in vstop v vlada. Beograjska pa-f ročila z vso odločnostjo trdijo, da se potegujejo I zemljoradnik! za vstop v vlado. Glavni prigan jači za ministrovanje zemljoradaikov so naši samostojneži. Mi se nikakor ne čudimo pohlepu samostojnih po ministrskem stolcu, ker so vendar g. Urekj Drofenik in Mrmolja bratei demokratskih izvozničarjev ala dr. Kramer. Samostojni upajo, da bodo po demokratskem receptu proste trgovine zasedli kak portfelj, ki jim bo založil „Kmetijski list“ in „Ekonoma“ z nekaj vagoni piesnjive kornze. Samostojni bi radi zakrpali svoje vedno prazne žepe z nekaj stotiso-čaki minljivega mamona, samo da bi vrgli vsaj nekaj peska v oči svojih pristašev, ki pričakujejo od zastopnikov „stare pravde“: konec davkov, konec militarizma in pečene golobe. Borba Samostojne za ministrski stolček smrdi po da-mokrastkem — državnem strupu izvozničarsiva.
Socijalistička I republika,,? Ob času volitev so vabili naši socijalisti po Sloveniji svoje „krape“ v svoje republikanske mreže z vabo: „Hoch die Republik!“ Koliko resnosti da so polagali socijalisti v ta republikanski klic, kaže dovolj jasno nastop socijalistov v konstitnanti. Gospodje rdeče barve so koj med prvimi položili prisego kralju in pristali na centralistični ustavni načrt. Hoch die Republik! Potem pa pri prvi priliki v najbolj nedemokratični Žakelj, alt to ni demagogija, kakoršne so zmožni edino!© Kristani, četudi so se soeijaiistično „izkristalizirali“ v Ameriki?
Politični komisarijati Vlada bo ustanovila na važnejših obmejnih mestih politične komlsarijate, kjer se bo vodila evidenca oseb, ki odhajajo in prihajajo v državo.
■ Pnevoe vesti.
Veodar enkrat uspeh. LĐIJ Maribor, 29. dec. Uradno se objavlja: Na tozadevno vprašanje razmejitvene komisije med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo je odločila pariška konferenca veleposlanikov, da ima kot izhodišče za ureditev meje med Sv. Dahom In Muro služiti križišče razvodja med Dravo in Sakovo z administrativno mejo med okrajema Maribor in Lipnico, t. j. približno 200 m vzhodno od cerkve Sv. Daha. Nadalje je veleposlaniška konferenca odločila, da se smejo na administrativni meji med Sv. Duhom in Muro izvršiti po potrebi malenkostne izpremembe. Na temelju te odločbe so se dne 28. t. m. vršila med jugosiovensko in avstrijsko delegacijo pogajanja, ki so, izvzemši majhnih delov, dovedla do načelnega sporazuma. Natančno določitev meje v mejnem odseku bo izvedlo tehnično oso-bje obeh imenovanih delegacij po zemijeknjižnih podatkih, nakar se bo izzid razmejitve objavil.
Iz koroškega „ril j ta“. Zaveden pliberški Slovenec nam je poslal ganljivo pismo, iz katerega posnamemo sledeče : „Nemci nas hočejo zazib. ti v kulturno spanje. V ta namen so nam v Pii berkn orožniki na lastno pest prepovedali vsako gibanje v Izobraževalnem društvu, čeprav je okraj d glavar obljubil, da smejo društva delovati naprej, dokler bi se to izrecno ne prepovedalo. V šolah delijo mladini nemške brošure, polne nesramnega hujskanja proti Slovencem. Ljudstvo je zbegano in potrto, cerkve vedne bolj prazne, ker si noben Slovenec ne upa na cesto ; iz postavljeni so naši rojaki psovanja ia pretujam, oko še pokažejo. Dan za dnevom čutimo pomanj kanje živil bridkeje. V Celovcu izdajajo sedaj, listič „Koroška domovina“, ki je pisan v ogabnem Štajerčevem sloga in je obenem daš >vna brana nemčnrskih barab. Delijo ga v velikih množinah brezplačno med ljudstva. Slovenei še nismo obupali in vedno molimo, da bi nas Ijnri Bog prav kmalu odreši iz te strašne sažnjosti, v katero nas je pahnila nesrahina plebiscitna goljufija. Kadar smo sami, si pač še zapojemo kako slovenske pesem, da se naši vedno resni obrazi vsaj za hipec zjasnijo. So pa tudi ljudje, ki niso več veseli, odkar je minila glasovanje.“ To je vern8 slika životarenja naših rojakov onkraj Prevalja. Pri nas pa oblasti ne vidijo rovarenja naših nemškutarokih petelinov, ki kujejo razae protidržavne naklepe tu ia onstran meje. Tndi mi bi se lahko „revanfcirali“ za muke, ki jib morajo naši bedni sorojaki na Koroškem pretrpeti.
Žspaik Treiber, znani zaslužni rodoljub v Št. Rupertu pri Velikovcu se je tik pred prazniki moral umakniti pred podivjanimi Nemci v Maribor.. — V, Št. Pavlu v Lav. dol. m pred kratkim benediktinci s svojimi gojenci priredili slavnost ujedinjenja Koroške. V zavodu oskrbujejo gospodinjstvo slovenske šolske sestre iz Maribora. Nemški petelini so nezaslišano pri tej svečanosti sramotili Slovence in ubog® sestre so morale biti navzoče. — Pleb’ssitna komisija jo pred svojim odhodom zabičala, da se radi plebiscita ne sine nikomur nič žalega storiti. Nemci pa po svoji volji pobijajo, Izganjajo ins1 amori) o naše ljudi, naš delegat v Ženevi pa pred zastopniki celega sveta hvali Avstrijo kot lojalno sosedo. V resnici je obupati nad modrostjo naših diplomatov in političarjev!
Neraškutarska drzasst. V Graden so zborovali dna 26. t. m. v sejni dvorani „SMmarke„ nem-škutarski zastopnik mesta Ptuj in ptujskega-okraja. Stavili so zanimivo resolucijo v imenu: celokupnega prebivalstva, ki ga zastopajo, da. naj avstrijska vlada in štajerska deželna vlada, zahtevata na konferenci zveze narodov plebiscit Za omenjeno ozemlje, ki naj se priklopi oni državi, za katero bi se odločilo ljudstvo. — Te ja višek vse nesramnosti ! Ali spijo naš® varnostne in politične oblasti ptujske, da se zamore ta gadja zalega neovirano vozariti preko meje? To resolucijo ptujske nemškutar!jo kličemo v spomin g. glavarju dr. Pirkajerjn.
Dr. Karel Kramar. (1860 — 1920). 27. t. m. je dopolnil ta mož, ki je igral v politična borbi za svobodo čehoslovaškega naroda velik» vlogo, svoje 60. leto. Radi svojega slovanskega stažiranja je bii med vojno , obsojen na smrt, a. so ga pomilostili, čim je izbruhnila ruska revolucija.
Elektrika v celjski kotlini. V Celju se je pred Bož, čem vršilo važno zborovanje raznih korporacij in podjetnikov zaradi elektrifikacije sodnih okrajev: Celje, Laško, Vransko, Šoštanj, Konjice, Šmarje in Rogat? c. Falska elektrarn» bi imela zgraditi glavni vod z napetostjo 80.000 voltov. Delo, ® katerim bodo pričeli že v spomladi, bo do jeseni 1921 že končano. V Celju bodo v to svrho zgradili veliki transformator. Snuje se delniška dražba a 11—12 milijoni kron.
•f* Umrl je dne 18. decembra t. 1. v Božičkom, vrhu župnija Sv. Jurij ob Ščavnici daleč na okrog znani ter obče spoštovani gospodar Simon Herman, Da ga j® vse spoštovalo, je pričal njegov pogreb, katerega se je udeležila velika množica ljudstva Svetila mu večna luč!
Pomoč dijakom risokošolcem. Slovenska dijaška zadruga v Pragi nam je poslala dopis, v katerem nas obvešča, da je bilo primoranih 79 slovenskih akademikov, ostati čez Božič in No-voleto v Pragi, ker nimajo potrebnega denarja, za vožnjo. Dijaki so to. ki niso obhajali božičnih praznikov pri bogato obloženih mizah, kakor so to lahko storili njihovi srečnejši tovariši na domačih vseučiiščih Spomnite se jih v teh dnevih z vašim prispevkom za „Slovensko dijaško zadrugo v Pragi“ na naslov „Jadranske banke v Ljubljani“, kjer ima organizacija odprt račun.
Las mik ovce, kje s! ! Povodom zadnjega sejma, v Slovongradcu ki se je vršil dne 19. novembra t. 1 v Slovengradu, je izgubil neznan posestnik 1 ovco. Lastnik se je glasom večkratnega javnega razglasa pred cerkvijo poživljal, da si pride pa ovco k mestno občinskemu uradu. Ker se pa do določenega roka ni nihče oglasil, bila je ovca na javni dražbi prodana ter se izkupiček deponiral začasno pri prej imenovanem. Lastnik se še enkrat opozarja da nemudoma poravna zadevo pri mestni občini Slovengradec, ker drugače izgubi lastninsko pravico.
Tobačni davna ia%a v Laškem je do 25. januarja 1921 vnovič potom javnega natečaju razpisana. V enoletnem času se je v tej zalogi oddalo tobačnih materijah) za 3,438 867 K 31 r kupne cenò, v založno trafiko pa po konzu-meatski ceni ra^unjeno za 593.127 K 62 v, na kar je založnika pripadel trafikantski dobiček 49.179 K 68 v. Dosedaaja zaiožaiška opravama je znašala 13%. Natančnejši podatki se izvejo pri finančnem okrajnem ravnateljstva v Maribora in pri oddelku finančne straže v Laškem. Položiti se mora, predao se ponudba izroči 34.400 kron jamščima.
Pril ja obačn'h nasadov. Izdana je naredba, ki določa množimo tobaka, ki se lahko pnhednje
'lei© pliito v posameznih okrožjih. Do 31. jan. 1921 e® morajo vložiti prijave tobačnih nasadov. Po omenjenem roka se ne bo spoštovalo vloženih prijav. Iste se morajo vposlatž apravi državnih monopolov.
loaepsl. Dosedaj je uveden v naši državi monopol na sledeče predmete: tobak, sol, vžigalice, petrolej, cigaretni papir, saharin in na razne o meine sladke stvari.
Pobina bosanskih Seljakov. Komunisti so po-baniH v tuzlanske m okraja ponekod seljake. Tolpa je bila oborožena s puškami in strojnicami, ter se je spopadla z orožniki, ki so imeli dva mrtva. Šele vojaštva se je posrečilo vzpostaviti red.
Moia kolajna. Regent je podpisal naredbo o ustanovitvi spominske kolajne 1914—1918 Pravico, isto nosit:, imajo vsi oficirji, podoficirji in j ■ vojaki, M so služili od leta 1914 do 1918 v srbski vojski. Kolajna se naziva uradno: „Spomenica iz rata za oslobodjenje i ujedinjenje 1914—1918.
Maba a kiaetijskega orodja Te dni je odpotoval šef kmetijskega odseka, Dragomir Ilič, v London, da prevzame kmetijsko orodje, določeno za pokrajine, ki so bile med vojno opustošen®.
frnitev v plenjenih lokomotiv. Ministarstvo saobraćaja odpošlje 3. januarja odposlance Vv ..Aspang ki imajo nalogo, prevzeti od Avstrijcev 13 lokomotiv in 55 vagonov, katere so uplenile avstrijske čete za časa okupacije Srbije ter jih odvedle na Dunaj.
Slabi tasi za čevljarsko obrt. Domač čevljarski j mojster nam piše: Odkor ima sosednja N. Avstrija tako slabo valuto, je zadel had adaree slovenske čevljarje. Vse hiti kupovat čevlje v N. Avstrijo, s ker s® tam z ozirom na valuto res kupi mnogo ceneje, Da bi se kdo od gg. demokratov, soeijev ab kcnsunistov, ki so ob volitvah z vsemi štirimi , lovili! naše glasove, brigal za zboljšanje našega težavnega položaja, jim še na misel ne pride. GG. demokrati postijo, da smejo mesarji tirati ceno kožam kvišku, kakor se jim zljubi. Danes predajaj® surove kože kar po 50 —53 K 1 kg. Od kmeta pa jin kupijo za 12—16 K. Kje je verižni urad. da tega ne vidi? Pa tudi tovarnarji so krivi naše bede. 1 kg podplatov računajo 200 —240 K. Stane jih pa k večjemu 140 K. Gg. demokrati, tu imate dovolj terena za vaše „delo*. Seveda, to M vam nič ne neslo, zato pa nočete.
1 ef eije čeških komunistov. Po poročilih „Narodne Politike“ je bilo do dne 24 t. m. a-retiranih radi komunističnih spletk 1010 seb, ki so bile izročene praškim sodnijam. Tudi izročitev nekaterih komunističnih poslancev bodo ob lasti zahtevate.
St-tka danajski pošarjev. Telefonski in brzojavni nastavljenci nameravajo uprizoriti stavko, ako jim vlada ne ugodi. Stavka bi imela pričeti dne 30. decembra,
font ejeni 1009 dinarski banko ci. Zagrebški policiji se je posrečilo aretirati družbo dunajskih falzifikatorjev, ki so imeli večjo m nož no 1000-dinarskih (4000 K) banko ^cev. Falzifikati so slabi, se spoznajo na prvi pogled in nimajo vodo-tiska.
Eno, dve in deseikronsfei bankovci. Finančna delegacija v Ljubljani obvešča, da so vesti, glasom katerih izgubijo omenjeni bankovci po 31. t. m s ojo plačilno vrednost, neistinite. Te ban-jkò/ce bo vzela finančna uprava še le tedaj iz prometa, ko bo razpolagala z zadostno količino kovanega drobiža. Do tedaj pa veljajo eno, dve in desetkronski bankovci kot polnoveljavna plačilna sredstva, ki jih je dolžan vsakdo sprejema ti. Izvzeti so poštni in brzojavni uradi, ki jih SRioejo sprejemati pri enkratnem pologu samo v iznosu 10 K.
Znan* ga roškega pisatelja Maksima Gorkija Je porinil Ljenin pod najstrožjo kontrolo Prepovedal mu je obisk Italije in nadzira najstrožje vse osebe, M občujejo z njim.
Poverjeništvo za koMijst o v Ljubljani je razpisalo tri mesta kulturnih tehnikov v X. oziroma ÜL činov nem razreda državnih uradnikov in službo tehničnega risarja. En tehnik in en risar sta potrebna pri krajnem komisarju za agrarske operacije v Mariboru, dva tehnika pa pri poverjeništvo za kmetijstvo. Prošnje se vlagajo do 31. januarja 1921.
Ovrbžiega zad allega <k>4a v Ljutomeru dne • ■ januarja ne bo, v Ormožu se pa vrši dne S januarja v Kletarski zadrugi. Na shoda govori jpoehmec VI. Pušenjak;
Iz Maribora.
,,Tabor“ in nemštvo v frančišk* iški cerkvi. (Nekaj odgovora.) Za Božič je prinesel „Tabor“ dopis, s katerim sije pritisnil nov pečat lažnivosti in krivičnega obrekovanja in dai samemu sebi zopet precejšnjo brco; kajti osebo, katero napada, v Mariboru vsakdo pozna in ve, daje povsod vsled svoje IjnbeznjiVosti, postrežljivosti in nesebičnosti priljubljena in da ji ravno zato tako umazan list, ko je „Tabor“ ne more niti najmanj škodovati. Vsakdo ve tudi, da je ta oseba bolj narodna, ko vsa „Taborova“ žlahta, da je eelala v narodnem duhu in za narod že takrat, ko so „Taborovi“ poročevalci in uredniki še lizali Nemcem pete. Kdo prešteje pota, po katerih je hodil, da je bilo vsako leto dovolj otrok za prvi slov. razred, kdo prešteje prošnje in denar, s katerim je pridobival in podpiral deco slov.1 šole? Kje ste bili takrat, srake nemčurske s pavovim perjem jugosl. narodnosti in kaj ste storili? Vprašam „Tabor“, ne kot zagovornik in zaščitnik, ker vem. da ne bi bil dovoljenja, če bi se bil ponudil, ampak le, da pribijem laž: „Kedo vpeljuje nemško petje V cerkvi?“ Takega očitanja je zmožna samo brezvestna dala. Vsak stvaren presojevalec razmer ve, da imajo Nemci samo še vsako nedeljo nemško pridigo in zvečer litanije. Vse drago je slovensko in za „Taborovo“ žlahto v najobilnejši meri preskrbljeno, da lahko stori svojo dolžnost. Seveda ta lepa „Taborova“ žlahta prihaja v cerkev zvečer, ko je nihČ8 ne vidi; zato j je cerkev vsak večer napolnjena s praznino same „Taborov©“ žlahte. Križev pot ja tudi nemški in nekaj altamih prtov, kar še ni pokradenih, ima dvojezične napise. Če bi ti ljubi čitatelj vid8l, kako se topijo v solzab in potijo krvavi pot „Taborovi“ uredniki in dopisniki, kadar molijo križev pot in romajo v procesijah od postaje do postaje, te gotovo tako gane, da se boš čudil njihovi pobožnosti. Sicer pa, kolikor je meni znano, je za nov križev pot načrt že narejen in se zbira zanj, a da še ni nov, je vzrok, ker ni dovolj pod palcem, zastonj pa nihče nič ne da. G. Vogla? in priveski, ki ste tako eminentno na „znotraj“ verni, kakor na „znnaj“ narodni, ko vašo naroino zavest tako nadvladaj© navidezno katoličanstvo, priskočite na pomoč. Dodajte, kar še manjka in križev pot bo prej nov, predno si mislite. In vašim narodnim damam naročite, naj pridejo en popoldan in odstranijo nemške napise na aitaraih prtih, katere so darovali trdi Nemci, ki bi tudi povedali, da že v tistih časih ni bil sprejet darovan prt s samo nem. napisom. Morda vas potem napišejo vse skupaj v župnijsko kroniko. „Tabor“ tudi piše o I prazni cerkvi. Če bi sodili po njegovih praznih j glavah, bi bilo zares vse ena sama praznota. Mo-! rebiti pa se postavi kakšen njegov urednik, da bo 8tvarnejše pisal, na Novega leta pred cerkev in bo štel polne glave od 4 zj. do 19. zv., ki pri-! bajajo v cerkev. A to bi mn odsvetoval, ker bi 1 mn sicer preveč bingljale velike številke pred očmi in M ga še bolj zmešale. Računa pa lahko na pomoč krivcev germanizacije cerkve, ker so, kolikor j h poznam, usmiljene poštene slovenske
(duše.	Resnicoljub.
Koroški večer. Tukajšnji koroški Slovenci, rodoljubi in rodoljobkioje, priredijo v torek dne ! 11 januarja 1921 ob pol 20 uri zyečer v veliki dvorani Narodnega doma slovesen koroški večer. Kot govorniki, deklama^orji itd. nastopajo koroški dijaki. Sodelovali hostaGasbena Matica in vojaška godba. Odbor prosi, da se ta večer po možnosti naj ne vršijo drage prireditve. Za fina jedila in l izborne pijače je poskrbljeno.
I Slovesen Silvestro • većtr priredi stojim udom, njih obiteljim ia posebej povabljenim gostom : Sloyanska Čitalnica v Mariboru.
V kor st Jugoslovanke Matce priredi dekliška in meščanska šola (Cankarjeva ul.) s pomočjo Mariborskega slovenskega ženskega društva dne 2. januarja 1921 ob a uri popoldne predstavo j v gledališču B žične sline z deklamacijami Spisala Ljudmila Pojanec. — Petje : Oskar Dr<v : Solo-speve. Ribar: Božično pesmi Pec: Božično kolo, Ipavič : Sveti večer. — Spored : 1. Božič na bojišču; 2 Begunci pri jaslicah ; 3 Božično kolo; 4 Sveti večer (živa slika) Sodeluje dijaški orkester pod vodstvom g. Zwirna. Opentne cene.
Umetniška razsa a v mariborskem kazinu ostane odprta in občinstvu na vpogled do 1. ja-nuaija 1921
Razsvetliva na »Mrskih ole je krasna, seveda samo v sredini mest*. Nehote moramo vprašati: ' Ali ne plač Jemo vsi enako mestne davke in zakaj
škutarski navdušenosti pozdravil „Guten V kratkem razgovora ga je stranka z nemščino, tako da je bil mož o
moramo mi dragi bloditi že eelo zimo po nerazsvetljenih ulicah? Sedaj slučajno ni bilo plina, & ko bod8 zopet plinarna razpolagala z sadoeta® množino premoga, bode torej dovolj plina tedaj pač smemo pričakovati, oziroma zahtevati, da se razsvetljijo tudi vse stranske ulice do polnoči. To je naravnost škandalozno, kako se prepušča, razsvetljavo mestnega teritorija „polni luni“, medtem ko gori elektrika po cele noči, a plin eelo» po nekaterih cestah po belem dnevu Zahtevamo takojšaje odpomoči! Ne mislite, da je z razsvetljavo Gosposke, Slovenske in Aleksandrove alice ter Glavnega trga vže vse zgotovljeno. Nezmožnost činiteljev kaže tema na državnem mostu.
Nesramnost. Dogodil se je slnčaj, da je v zadnjih dnevih obiskal sloga okrožne sodnije stranko v IV. okraja kjer je imel poiskati različne podatke v neki zadevi. Č a prav je mož imel opravka v slovenskem Mariboru in ne v kakem lačenbergerskem gnezdu in mu je vizitka na. vratih dotične stranke povedala, da za istimi živijo Slovenci, je kljnb temu v svoji uem-
'	"	‘ ' Tag“.
mistificirala, „nemškem
duhu“ družine popolnomo prepričan. In zgodile se je nekaj neverjetnega. Sluga poduradnik kralj, okrožne sodnije je izjavil v blaženi nemščini, „da še ni gotovo, kam bomo pripadli in da je nemščina jezik, katerega ne smemo pozabiti, ker ga še bomo rabili.“ 0 „zavednih Slovencih“, slovenskem jezika in vsem, kar je v zvezi s slovenstvom, je govoril ta človek v razžaljivem tona. Dovoljujemo si vprašanje, naslovljeno na demokratsko gospodo pri okrožnem sodišču: kako dolgo še boste redili z denarjem jugoslo* slovanskih davkoplačevalcev tega oznanjevalca pangermanskih idej?
U ado aaie na pošti. Na poštnem uradu Maribor 1 (Glavna pošta) se bo odslej uradovalo samo od 8. do 16. ure. Stranke se opozarjajo, da se naj pošiljatve odpošljejo med 8. in 16. uro, ker je iz istih razlogov tudi kolodvorska pošta prisiljena, vzdrževati omejeni promet. Oddaj ao mesto za brzojave posluje na poštnem tirada Maribor 1 nemoteno naprej
Mestna blagajna in knjigovodstvo poslujeta v petek dne 31. 12. 1920 za stranke samo do 11 ure dopoldne.
Ra moTodja delavnic južne železnice Štravs v Maribora je poneveril 170.000 K in popibai v N. Avstrijo; v jugoslovanskem Mariboru je pustil kot odškodnino stotisočere poneverbe le svojo ženo in dva otroka.
Radičevega agenta ja aretirala na mariborskem glavnem kolodvoru policija, ko se je milil odpeljati v Gradec, da stopi tamkaj v stik s takozvanim hrvatskim odborom, ki vodi habsburško propagando.
Orlovski vestnik.
Orlovski vestnik Naraščajska telovadba telovadnega odseka Orel Maribor se vrši redno še le
7.	januarja 1921. Sedaj telovadba ni mogoča, ker telovadnica ni zakurjena Fr, K v »dja. — Bratje redni člani naj pridno posečaje društveni lokal in se poslužujejo dopisne knjige. Dvorana je odprta vsak večer od pol 7.—9. ure. — Bratje pevci naj se ndeležnjejo pevskih vaj, ki so v pondeljek od 7.—8. ure in v petek od 8 —9. ure!
Dopisi.
Jsrenina. Znani priganjač Samostojne Gongi je na dan volitev grdo žalil kandidata Kmetske zveze g Pušenjaka Poskrbljeno je, da bo za, svoje „delo“ dobil zatužeao plačilo.
St Janž ra Dr p >i n Dne 25. t. m. je ugrabila nemila smrt iz uaše sred ne priljubljenega visokošotca Ivana Fric. Pokojni je bil značajen mladenič, navdušen za lepe ideale krščanskega socijalizma. Bodi mu zenljica slovenska iahcaf
N.	v- m. p.
•£ì;GT
Straž* »tan^ xa reta teta M90 ML, za pat teta On ML, xa b*>trt leta 9o ML, mesečna M9 ML. r Inase m«tra «tana celoletna MHO ML. J¥e poxabite obnorUL na rob ni ne o p rare »n ba«n.
Inserirajte v „Straži".
llgglborsjca eskcmptna banka «Mariboru,
'®|§ri
A»g>f »cfro» a
cest» itav 11»
Telet©« Sta«. 1®.
Podružnica : MURŠIČU SOBOTA.
Spretante i Vloge na knjižic©., na tekoči in Žiro-račun proti ugodnejšemu obrestovanjn.
Kapela Im pr®i lata:. Devia©, valute, vrednostne paplifa Udi,
Male t Ceke ljekarnice in akreditive na vsa to- in iuncnis in©®*® J
Osle pretiielme : Ha vrednostne papirje in na blago, ìssfeèt v>
* lavnih skladiščih.
Oale Kredita: Pod najugodnejšimi pogoji
8 Borzna naročila in jih izvršuje najkuiantneje.
SC'
fžamna i
Mill IGLIßi
ZA LETO 182S
je v Maribora na prodaj v trgovini tiskarne sv, Cirila ter Batah & Rosina, Cena 29 K ter je namenjen cisti prebitek m povečanje koče na Koreliči ped Ojstrice!
CENO Eli PITE:
1 fcäs'jjf: iz hieèevine 320 K, 1 sr&i-oft pisana 145 K, 1 predpasnik É© È, 1 par segane 86 K, 1 glavaš robec 86 S, 1 tržna torbica 20 K, 1 El k lota 120 H, 1 m Si fesa 48 S, 1 ga? fitraug 80 K, I asda 15 E, vrti za pt-rilo 20, 40, i 0 e dolge. Erfei 7 K, Abadi gspir 2 8. itd. pri
lojzp €rsfiile-fe» teller
filatoi trg it. 6.	982
I
Gonilni jermeni
is prvega la ognja v raraih ši-rink Šivslni 'In vessisi jermeni v s*J.ogi psi Iv. Kravos, Aleksandrova cesta 18.	894
Koruzne robkarje
totsega isdsika ima v zalogi Stogo Farič, tovarnar, Maribor, Uršlja Petra trg 9, Màgdàfensko fpsod&esi}©.	995
&fi*afefeM»g
Samostojni trgovec
primer»© starosti, solides in posteč, mešane strok*, samo z dobrimi rtfermcsmi, iSč® primerno alni-se. usjiajo kot poslovodja dobrega. podjetja. Pristopila tedi lot ki nspanjoB e primera as kapitalom, ev«Btoeiso p zevat rann dobs© iiiodo trgovino v najem. Posa ii be pad „Trgovec 1004“ sa nr Si
I.
r
Izdeluj© vsaksfrstue stroje, lot fioijsdelfsk'», to»aniiške, stroje m «pelsrae, za klobasne tifane le parne žage. Motorje uà benda ia olje.
Popravila vsake vrste Ib vsakega izdelka strojev!' Kupuj© in vzame v račun \Safeco rstre stare strofe EMarno varenje v svoji lastni tovarni. Izdeluje v siavbinski 'obrti : Vsakovrstna štedilnike, ograj«*, peči, ključavnice, ter vsa v stmbeno stroko —. _i-■ spadajoča dela kakor tudi popravila. —■-
Franj o Farlè, lèvarnar,
MAÄSlf©R ,
Krsfls Petra trg Si §5 K^dateRsIro prednestie IPmm rs Pcbrežju).
988
Kdor Sten S. P. D. nareži
PIMSn lOLEDiB
,
V v
ZA-
BOŽIČNA IN NOVOLETNA DARILA !
Priporoča svojo Obilno zalogo^vsakovrstnega manirfskturnega blaga, kot molicela in' damskega sukna, barbatila, platea, psrlSar'taka (druka), konjak©;'odeja, ntfgavlce ------- — '— domačega izdelka itd.    -----------
NAROD RA. TVRDKA - - RUDOLF IIEFEieAL
MARIBOR, fCcriiks cista 1. H nastopili sfere nfrorazlle ti cerkve st. Aloizila.
ipravvitow Streže.
1004
larotsjte otii lists
Cevrlj«
dolEGlsmfock CfjstimEfcše)
obleke
■ *e»sžM'
VOTTl tfe<B3P E*®,®®*©
topblo® jpotsoiyr. ko8ei>®, gsl29-s*®E*IJsfeo telSL£JTO iKisp-iti©
Glavat
f»x>i trsrs?«ilxi Jak© bLall. Marlbai	S3.
S« eMIte, petroleine sire*
», plinove lestence C^asiusfer) predela na
električno luč
«itlcèitel® Is »lista® tvrdka
Karel Trainili;
Maribor,
Orolaeva ulica ite%v3«	&44
mmt noLEuaRji
zi leto mn
najcenejši,' s© dobijo v
Tislsarisii «v. Cirila v Mariboru in mimmi
Žeptii bilježni kc Sedar òéfe •:
lično važan aiäse e poštnino vređ 1 ?*il
'Skladni weiifei istifedar
za pisarne in tirade stane s poštnino vred K IS*—.
ZA ZIM# S
š® dobi raznovrstno manufakturno blago v '	najveći izberi v
VELETRGOVINI MANUEAK TURNEGA BLAGA
Karela W0RSCHE, Maribor
GOSPOSKA ULICA.
Zajamčeno dobro blago ! - - * Najnižj© cene !
Postrežba točna !
929
MERKUR
fi
Vsakovrstna izbera raznih torbic iz pristnega usnja kakor; Denarnice, tobačnice, listnice, damske in potne torbice, jako pripravne kot
Jbožična id novoletna darila
priporoča	995
Iran Kraws, tei ter, Aleksandrova ulica it. 13.
VELETRGOV NA Z MANUFAKTURO KA Di BELO!	MARIBOR NA DEBELO!
Caolkarieva iUca Št 1 — (preje Knkcschiness)
Cenjenim trgovcem se uljudno naznanja, da se
je ustanovila v Mariboru prepotrebna veletrgovina
% vsakovrstnim manufakturnim, peril ni m, pletenim
in kratkim blagom na debelo.
.../ .
Tvrdka „MERKUR“ si je za prihodnjo pomla* dansko serijo zaslgurala največ Čeboslovaških fabrikatov prvovrstne kakovosti, nadalje sklenila z naj večjimi čbboslo vaškim! tovarnami eksklusivno prodajo za Slovenijo.
Tvrdka je ustanovila lastno nakupovalno» skladišče na Dunaju za avstrijske in v Pragi za čefao-slovaške proizvode.	971
Tvrdka „MERKUR“ si je m eia za pa^go, sitenemi! trgovstvu /omegcM nakup blase. Iz prve reke in tal® Uidi tblažit! tìrssinli in zate vljudno vabi cer Ir ns lesende trgovce ib ebllen cbisk.
Nazeaafa m iulou rest da je 24. deceosltr* ©b 5. im popoldne naš preblagi oče, »tari oda in tast gospod
Jurij Bregant,
Baiatiteli v pokoj«,
v 8t. leta svoje starosti, previden s svettasi ssta." menti mirno v Gosp do naspal.
Pobrežje, -7. iecembra 1920.
lalsjois rodbina Bregantov! Sa PsW&wa»
spssijsife -Emtìsi Mtai»
' . . /
Zalivala®
Povodom smrti predragega očeta, starega stota, tasta, gospoda
Jurija Bregant,
nadučitelja v pokom,	V
se zahvaljujemo predvsem preč. gospoda Ir. Meivedn za krasen govor, veleči gg dahovtikom, g'>»pcd©sn pevce n, vsem sorodnikom ia vsem onim, ki so spre mili. pokojnina na zduji poti.
Pobrežje, 27. decembra 1920.
1009	ŠklB OŽI ■ Ofital!.
m« WSß'-m :||rä»s