GORIŠKI SLOV
Naročnine:
Italijanska kraljevina:
Celo leto................................Lir 10.—
Pol leta .................................... 5. —
Tri mesece.................................... 2.50
En mesec . . .  ......................... ,,	1.—
Izhaja vsako sredo in soboto.
i
i
I
I
i
Oglasi:
Oglasi na tretji strani .... Oglasi na četrti strani ....
Mali oglasi.......................
Znižane cene za letne naročnike. Posamezna št. 10 cent.
Lir 1.— za vrsto 0.75 za vrsto „ 0.05 za besedo
Uredništvo in Upravništvo : Via Carducci št. 10, II. nad.
Pod nadzorstvom
„Zveze narodov“.
Jako idealna je bila osnovna misel g. Wilsona, ki jo je razvil vže leta 1916 in ž njo dokazal, da bi bilo nemogoče zapaliti vojno, ako se bi združi le močnejše države na svetu v blok, ki bi stal vedno na strani krivično prizadetega. Njegova misel je postala geslo amerikanske vojne. .
Zakaj je stopila Amerika v vojno? «Za pravično stvar, za to, da se za vslej zatre one peklenske sile, ki so povzročile vojno, in da se vspostavi mogočen jez proti.vsakemu bodočemu poskusu ponoviti vojno».
Tako lepo zveneče besede si lahko čital vsak dan v ententinih časopisih.
Pridružili so se jim seveda tudi Angleži, ki so proglasili moralno dolžnost, da se mora ščitili «male narode» in obvarovati jih pogina. Koliko sladkih besed je šlo na ime Belgije, Serbije, Rumunije itd.!
Hrabri Francozi so vstrajali v vseh viharjih trdeč, da se bore za vsposta-vitev pravičnega miru in odpravo nasilja, ki je bilo poosebljeno baš v nemški armadi.
Na Francijo «mater vseh domovin» je gledal z začudenjem in zaupanjem cel svet.
-Od vseh teh velikih narodov je bila z navdušinjem pozdravljena misel «Zveze narodov», ki naj jamči človeštvu, da se vojne ne ponove več. Baš mali narodi so videli v «Zvezi narpdov» edino jamstvo proti eventuelnim osvo-jevalnim poželjenjam drugih večjih narodov.
Dejstvo, da so vstopile v zvezo narodov kot jamstvene sile Amerika, Anglija, Francija, Italija in Japonska, je že kolikor toliko osupnilo male narode, toda na prvi hip se ni slutilo ničesar hudega, ker se je šlo pač le za o-brambeno istitucijo, ki pride v vpo-štev le pri mednarodnih sporih. Res, da je zbujevalo naše dvome tudi dejstvo, da je bil imenovan generalnim tajnikov na neposredni predlog Wilsona neki angleški lord, res, da je mirovna konferenca mrcvarila statute «Zveze narodov» toliko časa, da je konečni načrt komaj še podoben prvotnemu, toda nihče ni slutil, kaj nameravajo Amerikanci in Angleži s svojo novo firmo, ki si je nadela pošteno ime «Zveze narodov». A danes nam je je jasno. Poročila iz Pariza so nam po-
vedala, da bode «Zveza narodov» nad-ziralna oblast vseh iz razpadle Avstrije nastalih držav, vseh novih ruskih držav in vseh turških ozemelj, ali bolje vseh držav na svetu, ki niso še dejanski vtelesene v anglosaksonske države.
«Zveza narodov» bode nadzorovala^ ali bolje narekovala politiko Češki, Avstriji in Jugoslaviji in izčrpala vso industrijo in prirodne surovine v prilog svoje kupčije. «Zveza narodov» je sredstvo, s pomočjo kojega se vrine anglo-amerikanski kapitalizem v vse onemogle države, ki se bodo morale vklanjati tujcem do bodočega svetovnega preobrata. «Zveza narodov» daje anglo-franko-amerikanski zvezi oblast, določiti vsaki državi število vojnikov, ki ga ne sme prekoračiti brez posebnega dovoljenja. «Zveza narodov» določi posameznikom colninske sisteme, urejuje izvoz 'in uvoz potom na razpolago stoječega brodovja ter izključuje domače kapitale od vdeleževanja pri večjih dobičkih.
«Zveza närodov» je očiten monopol anglo-franko-amerikanskega kapitala, ki zasleduje edini cilj, kako bi mogel* nadomestiti in neštetokrat pomnožiti kapital, ki ga je zgubil v sedanji vojni. Da gre stvar hitreje, je treba vničiti tuje kapitaliste, kar se izraža v oči-vidnih tendencah amerikanskega denarnega trga in stalnem padanju valute onih držav, ki so neposredno odvisne od gori omenjene trozveze.
Posledica te politike postaja vedno jasnejša. Današnje države se pričenjajo vedno bolj razločevati kot gosposke in proletarske. Dočim je v gosposkih državah vsak na svojem dobičku, propada v proletarskih državah tudi kapitalizem ia v doglednem času si bodo stale ostro nasproti dve skupini držav. Dandanes ljudstvo, posebno v novoustanovljenih državah, ne pojmuje še svojega položaja in je vrhu tega še preslepljeno po nacijonalizmu, ki igra še vedno glavno' vlogo povsod, kjer prevladuje misel znagovitosti. Toda jedne stvari smo si gotovi, da ne bode namreč nobeden narod vzdržal pritiska anglosaksonske politike in da si bodo vsled tega nekega dne prijatelji oni narodi, ki so si danes sovražni baš vsled te nesrečne politike, ki ogroža svobodo celega s^eta.
SLOVENC!!
Čitajte in podpirajte ta list, ki zagovarja vaše pravice.
Premagana Avstrija.
Dne 2. t. m. se je vršila V St. Germain-u ona ceremonija, ki je spremljala izročitev mirovnih pogojev premagani nemški Avstriji. Časopisi razpravljalo na dolgo in široko te dogodke, a mi hočemo biti kratki.
Pred vsem ni imel prizor one strogosti kakor v Versaiiles-u pri uročitvi mirovnih pogojiv Nemčiji.
Brockdorf-Rantzau je držal svoj govor V nemškem jeziku, Renner ga je držal v francoščini..
Brockdorf-Rantzau ni. govoril kot zastopnik premaganega, marveč le spreobrnene-ga naroda, Renner je govoril kot spokorjeni grešnik, kot tak je zagotavljal entento o lojalnih namenih nove avstrijske republi-- ke in edina ost, ki se je čutila v njegovem govoru, je bilo začudenje, kako da sede njemu nasproti med zmagovitimi narodi zastopniki Slovencev in Hrvatov, koji narodi so bili pač potolčeni. Obljubil je da dokaže vtemeljenost svoje trditve pri položitvi svojega odgovora.
Značilno pa je to: rArbeiter Zeitung“, h koje pristašem in sotrudnikom se je prišteva! v prvi vrsti tudi Renner, je skozi celo dobo vojne dokazovala potrebo obstoja Avstrije. Pokojni Viktor Adler, dalje Seitz in Renner so se vedno na vso moč trudili, da bi prepričali Slovane o potrebi avstrrij-ske zmage. Kedarkoli je žugala kaka vstaja na Dtirtaju, že so bili takoj pri rokah avstrijski socijalistični voditelji, ki so pomirjevali ljudstvo in je prepričevali o potrebi nadaljevanja vojne.
Ko je bil sklenjen mir v Brest-Litowsku, je dokazovala dunajska „Arbeiter-Zeitung“ h koje urednikom se je prišteva! tudi Renner, da je potreba „prepričati“ še ostale sovražnike o nepremagljivosti Avstrije in komaj se je upala prav na rahlo protestirati proti temu, da so bile avstrijske čfete odposlane z ruskega bojišča ne Francosko.
Avstrijski nemški socijalisti so bili državotvoren element „kat’ eksohen“ in sicer v za to, da bi držali priklenjene avstrijskemu orlu vse narode, ki so posedovali ■ dohod do morja in ki so bili baš jugoslovanski.
Za to so dunajski socijalisti delovali vedno na vse kriplje, da bi ohranili staro Avstrijo na življenju in danes ne morejo prenesti misli, da jim stoje nekdaj sužnji narodi kot zmagovitelji nasproti. ^	v
Za-to je tudi „Arbeiter-Zeitung“ poslednji čas precej spremenila svoj ton in ona, ki je pri razsulu Avstrije še zadnjikrat s prstom kazala na krivce V Vladarski hiši, pričenja danes valiti krivdo na' onih sedem osvobojenih narodov, ki so morali doprinesti brezmejno žrtve, predno je napočila ura rešitve.
Republikanska Avstrija hoče igrati-drugo spretno vlogo pod novo odejo. Misli, da se jej posreči prepričati mirovno konferenco, da nima Več pred seboj starih krivcev Vojne, ampak popolnoma nedolžne osebe.
Pa to ne bode prav nič pomagalo Ren-nerju in Avstriji. Ako priznava sam krivdo in polom Avstrije, je tudi pravično, da prevzame vojne posledice ha se.
üazgled p® swetu
jadransko vprašanje.
Jadransko vprašanje ni naredilo V poslednjem času nikakega koraka naprej. O-stalo je zopet na mrtvi točki. Nespametno bi bilo prorokovati glede tega vprašanja, ki ne pozna več konca ne kraja.
Istinito ne veljajo dosti vesti, ki prihajajo iz Pariza, ali pa tudi iz- Jugoslavje, ker se V obče naslanjajo edino na predloge in spremembe, ki se hočejo uveljaviti V poravnavi.
*
„Temps“1 na pr. nam prinaša dne 4. t. m. odkritosrčno vest, da vsled jugoslovanskih ugovorov proti kompromisnem načrtu nastaja možnost novih zapetljajev. Itaijan-ska delegacija namerava v tem slučaju zahtevati uveljavljenje londonskega dogovora. „Temps“ podaja tudi obširna pojasnila glede jugoslovanske spomenice. Ta spomenica zahteva, da se ne zapopade v reško državo ne Sušaka z malim pristaniščem, ne otoka krke. Delegacija trdi namreč, da bi ne imela Jugoslavija nikakega izhoda v kvarnerski zaliv, ako bi ušli jugoslovanski državi omenjeni otok in pristanišče. Jugoslovani zahtevajo dalje, da se bi zapopadlö v reško državo otok Cres in nekaj širše istersko ozemlje do toka reke Raše. Dalje žele Jugoslovani, da bi se datum plebiscita krajša! V svrho, da se pravočasno izve, ali bode treba gtaditi še druga pristanišča in železnice v svrho zveze z morjem. Radi tega zahtevajo mešto po petnajstih vže po treh letih glasovanje. Glede jadranskih otokov zahteva jugoslovanska delegacija, ne oziraje se seveda na to,v kar je bilo rečeno glede otoka Krke in Čresa, da se strategični otoki postavijo mesto pod italijansko suVe-reniteto pod ono zveze narodov. Konečno so Jugoslovani pripravljeni dovoliti mestu Zadek najliberalnejši štatut, toda vedno pod pogojem, da ostanej od Jugoslavijo.
I '
*
„Giornale d’.ltalia“ pravi vsled tega potem, ko opisal položaj, ki se strinja s tem, kar poroča „Temps“: „Ali sprejmejo zavezniki naš načrt, ki ga ne moremo več spremeniti, in zlomijo jugoslovanski odpor, ali pa bodemo zahtevali mi čisto izvršitev londonskega dogovora, ki obvezuje Francijo in Anglijo.
Dne 5. junija se je Vršil daljši pogovor med Orlandom in Wilsonom, ali treba je, da zavzame Wilson odločno stališče, ako hoče da se reši jadransko vprašanje, kajti, ako se hoče dati dovesti do tega, da bi uveljavil svojo oblast tudi napram.Jugoslovanom, bode vse zastonj pričakovati pritrditev rešitvi, s kojo se bi mi zadovoljili, a oni gotovo ne.
Dosedaj ni jasno, kake nemene ima Wilson, ki se zdi še vedno podvržen svojim spravljivim nazorom, dočim dokazuje potek konference, da so moraJtv; zavezniki štirih večjih držav večkrat vsiliti svojo voljo manjšim narodom, kedar so bili prepirljivi in
Ravno tako tudi ni jasno dosedaj, kako stališče nameravata vzeti napram Wilsonu, Clemenceau in Lloyd George V slučaju, da se ponesreči poskus poravnave in da bi dobili od Italije poziv, da naj se izvrši londonski dogovor.
Položaj je potemtakem do sedaj negotov in vse se sedaj opira na temeljno točko, ki se glasi. „Ako se poravnava ne posreči, naj se uveljavi londonski dogovor“.
*
Zadnje tozadevno poročilo iz Pariza z dne 5. junija se glasi :
Jugoslovani so konečno zavrnili poravnavo, ki jim je jo predložila amerikanska delegacija. Napravili so protipredloge, ali, posrečilo se ne bode ničesar, kajti italijanske koncesije, ki se veljale kot nekako neuradno poterdilo poravnave, so se držale V skrajnih mejah, preko kojih niso mogli iti italijanski delegati po sestanku V Oulx-u,
ki se je vršil pred dvemi tedni. Sedaj se zaterjuje, da je sklenila italijanska delegacija z ozirom na stališče, ki so ga zavzeli Jugoslovani, ostati pri londonskem dogovoru.
Kljubu temu gojijo zavezniki in amerikanska delegacija še upanje, da pripravijo jugoslovansko delegacijo do tega, da podpiše poravnavo. Dosedaj je bil ves trud brezvspešen, a Wilson o Vi emisarji se trudijo na vso moč, da pregovore Jugoslovane.
Anglija priznava jugoslovanske državo.
Iz Londona poročajo dne 5. t. m.: Agencija Reuter objavlja, da je angleška vlada uradno pripoznala državo Serbov, Hrvatov in Slovencev.
Kako obsojajo dunajski časopisi avstrijska mirovne pogoje.
, „Neue Freie Presse piše: Sklepi glede porazdelitve naše države dokazujejo slabo voljo napram nemškemu ljudstvu. Pogodbe, ki obvezujejo Avstrijo, da dovoli brez vsake vzajemnosti vsem na konferenci zastopanim državam in narodom v blagovnem prometu ugodnosti, določene za narode z največjo prednostjo, so najlažnjivejši pojem onih ljudi, ki so pod krinko demokratičnih načel najostudnejši despoti in orodje zatiranja narodov.
„Neues Wiener Tagblatt“ povdarja, da se'ogiblje mirovna pogodba nalašč izraza „Nemške Avstrije in se poslužuje dosledno le besede Avstrija. Tako ustvarjen mir se ne more skleniti, ker znači trajen nesporazum in ne demokratičnega ali pravičnega miru.
„Neuer Tag“ piše, da niso poslali Nemci, ki živijo na ozemlju bivše Avstrije, svoje poslance v Saint Germain, da bi mešetarite glede Avstrije same. Oni ne morejo popustiti ozemlja, ki jim ne pripada aii črez koje ne morejo razpolagati, ker ni njihova last.
„Reichspost“ označa mirovno pogodbo kot rop. V kolikor zadeva Wilsona, gre se mu za šalo in ta pogodba razkrinkuje ob enem sramotno življenjske ideale, ki jih ' je prograšaia ententa. Jundično ni sedanja Avstrija glavni dedič stare Avstrije.
„Arbeiter Zeitung“ piše: „Vzeli so nam Vse. Ententa je enostavno razrezaia, raztrgala in razkosala Nemško Avstrijo vzemši jej vse vire. Kar je za življenje neobhodno potrebno, jej vzeto. Eno edino sredstvo imamo še, da se rešimo iz te bede : „Naše vstajenje leži v priklopitvi k Nemčiji“. Ententa mora to vpoštevati, ako hoče da se v tem zgodovinskem središčn napravi mir in obnovi življenje.
„Neues Wiener Journal“ pravi: Mirovni pogoji niso sprejemljivi, ker so prepojeni s sovraštvom in kažejo najkrutejše pomanjkanje obzirov. Avstriji se do sedaj ponuja smrt in razdejanje.
„Oesterreichische Volkszeitung“ in „Deutsches Volksblatt“ izjavljajo, da tvorijo mirovni pogoji smrtno obsodbo Nemške Avstrije.
Drugi časopisi izjavljajo upanje, da ni bila še izrečena poslednja beseda.
Jugoslovani so zadovoljni.
Iz Pariza se poroča: Jugoslovanski delegati so se izjavili napram dopisovalcu „Temps“-a glede avstrijskih mirovnih pogojev na sledeči način:
„Zadovoljni smo z onim delom mirovne pogodbe, ki je bila vročena včeraj avstrijskim delegatom. Mirovna konferenca je po pravici zavrnila glavna vprašanja, ki nas zanimajo: toliko ona, ki zadevajo naše meje, kakor ona, ki zadevajo narodne manjšine. Konferenca smatra torej ta vprašanja kot pozornosti vredna. Renner je pokazal včeraj s svojim spretnimi govorom celo razliko, ki obstoja med prusko oholostjo in dunaj-
sko pojenljivogtjo. Kazal se je bolj prepirljivca, ki je prišel, da se podvrže razsodbi kakor pa premaganca, ki je pripravljen plačati, kar dolguje. Skušal je spraviti na svojo stran narode, ki so se Veršiii stare monarhije. Morda je to postopanje preveč enostavno. Le Ogri in Nemci stare države -so hoteli vojno, tedaj morajo tudi le oni, sami, prevzeti na se posledice. Finančne klavzule mirovne pogodbe so jako zamotane. Tudi one imajo pridržke. Mi smo se v tem pogledu vže sporazumeli z našilni Velikimi zavezniki.
tlarodno žalovanje na Dunaju.
Preko Švice poročajo : Bauer je zapustil Dunaj. Renner pa Pariz. Srečata se v Feld-kirchnu na švicarski meji. Vlada je odredila narodno žalovanje skozi tridnevno dobo. Javni uradi so Izpostavili zastave z znakom žalosti.
Zmede na Ruskem.
Po brzojavu, ki je došel nemški „Frank-ffirter Zeitung“ preko Štokholma, bi bilo dvomiti o vesteh, -ki dohajajo iz entenfnih virov glede razsula bolšeViške vlade V Rusiji.
Dotični korespondent trdi, da niso primerjati nevspehi v bližini Petrograd a s porazi, ki jih je doživel admiral Kolčak.
Druge zmage, ki jih oznanjajo Angleži, nimajo ne Vojaškega, ne političnega pomena. Razun tega zgublja Rumunija vsak dan zemljo v Besarabiji in. na Poljskem. Položaj je zmeden.
Rudeča armada V Ukrajini je že vdrla V-Vzhodno Galicijo. Namen akcije te armade je izzvati revolucijonarno gibanje v Rumu-niji in stopiti V stik z Budimpešto.
Korespondent opozarja, da stoji Inačelu sovjetske republike v Ukrajini rumunski socijalist Rakowsky. Konečno zaterjuje, da bode v maiih mesecih zrela tudi Poljska za revolucijonarno gibanje.
Meje bodoče Nemške Avstrije.
Severna meja proti Čeho-SJovaški teče ob prejšni deželni meji med Ceho-Slovaš-sko in gorenjo in nižjo Avstrijo iz vzemši neznatne poprave v ozemlju Gmunda,. Felsberga in ob toku Morave.
Južna meja proti Italiji gre na severu ob razvodu Ine in Drave, južno ob izvirkih lombardskih rek, gre dalje preko Brenerja tn doline Sexten, ki je prisojena Italiji.
Meja proti državi Srbov, Hrvatov in Slovencev se doioči pozneje potom zavezniških in pridruženih držav.
Na vzhodu poteče meja ob črti zasnovani natačno vzhodno od Pliberna, in dalje, preko Drave ravno vrh izliva teke LaVant v Dravo, od tod teče meja severno od Drave tako da pri deti mesti Maribor in Radgona v jugoslovansko državo. Pt> Radgoni pričenja potem meja med Ogersko in Nem-ško-Avstrijo, koja meja ostane' bistvena nespremenjena.
Proučevanj« nemških proti, predlogov.
Četvorica državnikov, ki je bila zadržana pri ceremoniji uročitve mirovnih pogojev Avstriji, se dne o. t. m. ni mogla sestati in se ne sestanejo tudi dne 4. t. m., ker mora natanko proučiti nemške protipredloge. Dne 4. nopoludne se snide zopet, četvorica in pregleda poročila komisij, ki se bile poprašene za svet glede nemških protipredlogov. Domneva se, da dobi nemška delegacija odgovor na svoje protipredloge proti koncu tekočega tedna, na kar se dcfvoli Nemcem še kake tri ali štiri dni pomisleka, predno storijo odločilni korak.
Proglas renske republike.
Iz Moguncije poročajo dne 2. t. m. Renska republika se je proglasila v raznih renskih mestih. Ljudstvo sprejema dozdevno z zadovoljstvom ta novi dogodek, ki napravi, kakor se upa konec mučnim dvomom, kako stališče naj zavzamejo renske dežele napram zaveznikom in Nemčiji.
«GORIŠKI SLOVENEC»
— I         ll III ■ ■ l'l     ■■ I M.III.M. l ■ ■  ■ OIB—I   II
Vlada, koji' načeluje dr. Dorden, se je obrnila s poslanico na razne vlade in na mirovno konferenco.
Nemški prbtesii.
Iz Švice poročajo glede proglasitve renske republike sledeče:
„Kofuzna poročila o separatističnem gibanju ob Renu prinašajo med drugim tudi sledečo vest: „Včeraj so bili nabiti v Mo-gunciji in Wisbadenu manifesti s podpisi odborov renske, heske in palatinske dežele, ki se proglašajo v neodvisno rensko re-publiko V zvezi z Nemčijo. V Kolinu in V Koblenci se ni znalo še včeraj za omenjene manifeste. En sam časnik, kakor pripoveduje Wolffov brzojav, je priobčil manifest z odobravanjem. Ravno isti Wolffov brzojav, ki trdi, da drži prebivalstvo z državo, vali vso krivdo te odcepitve na podkuplje-nje, častihlepne in nemirne osebe.
Predvčeranjem se je opazilo V pruski zbornici, da je krivda metod starega režima, ako vspevajo taki poskusi. „Frankfurter Zeitung“ trdi, da se ne more Vžeti za resno anonimnih prcglasev, ako ne tičijo za njimi Francozi, glede kojih pa ni nobenega poročila.
Scheidemann je sklical predvčeranjem nad 100 poslancev iz renskih dežel. Pogovor je trajal nad 4 ure. Trdi se, da so bili Vsi enoglasnega mnenja, da ni govora o kaki odcepitvi. Pred mirovnim sklepom ne sme nastati nikaka sprememba V kon-stitucijonajnih odnošajih med Prusijo in renskimi deželami.
Po zadnjih vesteh se pojavljajo separa-tičtična stremljenja tudi na Hanoveranskem, kjer hočejo vspostaviti staro dinastijo in vstvariti samostojno, konstitucijonalno kraljestvo po angleškem Vzorcu. Prosto mesto Bremen, ki je naravno izhodišče hanoverske dežele, bi ohranilo svojo samostojnost pod pogojem, da prizna suverenitete hanover-skega vladarja.
*
Nadaljna poročila, ki dohajajo iz Fran-kobroda se glase, da je odposlal Dorden na poveljnika angleških čet V Kolinu brzojav, s kojim mu poroča, da so proglasili dne 1, junija delegati iz renske Prusije, Nasavskegä, Heškega in Palatina v soglasju z željami prebivalstva teh krajev in po dogovorih, ki so se Vršili V Ahenu, Wiesba-denu, Mogunciji in Spiri, neodvisno republiko, v okvirju nemške države. Glavno mesto nove republike bode koblenca, začasni sedež pa bode Wiesbaden. V želji, da se pride čim preje do mirovnega sklepa brez zapeiljajeV prosijo zastopniki nove republike, da se prizna obstoj nove države, koje konstitucija se prilagodi ljudski volji. Zvesta skupni domovini, ki je bila tako strašno prizadeta, in sesta si svoje krivde, ki jo je naložil celi Nemčiji pruski militarizem, nikakor ne išče vlada renske republike pretveze, da se bi odtegnila bremenom, ki so jej naložena vsled škod povzročenih v Belgiji in Franciji. Želeč razpolagati svobodno o svoji osodi in trdno odločena o-prostiti se feudalizma in pruskega militarizma, prosi rensko ljudstvo zavezniške in pridružene vlade, da je ščitijo v sedanjem in bodočem času proti ježam ih maščevalnim načrtom onih, ki ne morejo umevati pravičnost teh teženj in zahtev.
Renska republika hoče biti zastopana na mirovni konferenci-
Iz Frankfurta poročajo dne 4. t. m.: De-, legacija začasne vlade renske republike je' zaprosila pooblastilo, da bi mogla odpotovati nemudoma V Pariz in obrazložiti mirovni konferenci želje 12 miljonov renskih prebivalcev. Brzojav iz Moguncije poroča, da vlada tam popolen mir.
Avstrijska narodna skupščina.
i®Iz Dunaja poročajo, da je sklicana narodna skupščina za soboto dne 7. t. m. ob 10. predpoldne. Na dnevnem redu stoje: »Mirovni pogoji“.
Vojska na Koroškem.
Iz Celovca poročajo uradno: „Položaj dne 5. junija, ob 3 popoln dne: Sovražnik ni prestopiš' meje, ki je bila dosežena prošlega meseca januarja. Da se onemogoči razdejanje Velikovca se je to mesto prepustilo sovražniku. Vzhodno Celovca se držimo na, črti Trixen, Sv. Margherita, Rak in severnem bregu Drave. Položaj v odseku Grafenstein, Hollenburg in. Rosenbach je nespremerrjen.
Domače vesti
!z Tolmina. Dne 24. majnikä smo praznovali v župni cerkvi ob letnico padlih junakov, s slovesnim «Requiem», katerega so se udeležili v obilnem številu, vojaške in civilne oblasti in drugo civilno prebivalstvo. Sredi cerkve se je dvigal— okrašen z zelenjem' in venci — mrtvaški oder, okrog katerega so stali vojaki v popolni opremi. Pri Darovanju so navzoči vojaki prezentirali, istočasno je vojaška godba igrala «molitev». Sv. Mašo je daroval prečastiti gospod Dekan z asistenco dveh gospodov kaplanov ; peli so «Requiem» in žalostinke tolminski fantje pod vodstvom kapelnika H. Vogrič-a.
Popoldne so imeli vojaki na «Do-Ijanskem polju» telovadne igre, katere so pri navzočnosti celega vojaštva in nekaj povabljencev civilnega prebivalstva krasno uspele.
Po dolgem pričakovanju se je 30. majnika slovesno otvoril v tolminski ljudski šoli konvikt, kateremu je bilo dano ime : Franc Škodnik. Slavnost se je pričela s šolsko našo v župni cerkvi, — katere so le udeležila zastopstva vojaške in civilne oblasti. Po sv. maši so se podali učenci, učenke in vsi udeleženci, na čelu katerih je stala duhovščina, v novo otvdrjeni konvikt, — ki ga je blagoslovil prečastiti gospod Dekan z asistenco.
Po blagoslovu šolske sobe je nagovoril šolsko mladino gospod šolski nadzornik Spazzapan, voditelj pripravnice g. učitelj Mikuž in predsednik konvikta civilni komisar gospod Colo-nello Lavagna.
Konvikt, kateri se nahaja, kakor vže omenjeno, v poslopju ljudske šole v Tolminu, obstoji iz lepih, zračnih in zdravih sob: ima tri spalnice, dve za dečke in eno za deklice; konferenčno sobo^-šolsko sobo, delavnico, obednico in kuhinjo. Popravil je skoraj do tal vse poslopje, katero je lepše kot je bilo v mirnem času, ženijski oddelek 6. Armade pod vodstvom velezasluže-nega in iskušenega stotnika ing. Conte Molža.
Konviktu je bilo dano ime „Franc Škodnik“ v čast in spomin generalnega majorja istega imena. Isti je bil rojen v Kanalu ob Soči leta 1804. V štidiindvajsetem letu svoje starosti nahajal se je kot avstrijski vojak v Cre-moni, kjer je ustanovil, večinoma z vojaki italijanske narodnosti, ki so služili v istem avstro-ogrskem polku, prvo skupino lombardske legije. — Meseca marca 1848 ob izbruhu petdnevne revolucije v Milanu je pobegnil iz avstrijske armade in prestopil v vrste
italijanskih prostovoljcev. Udeležil se je bojev za neodvisnost Italije in je dosegel v redni italijanski armadi mesto generalnega majorja. Umrl je v Milanu dne 7. novembra 1877.
Zgodovina tega moža nam nudi najboljši dokaz, da so znali Slovenci pov-zod in v vsaki stroki postaviti svoje sinove, ki so s svojimi čini pomagali, da ne ostane naš rod popolnoma pozabljen' na svetu.
Iz Postojne nam poročajo : «Na lastno prošnjo je upokojen dosedanji okrajni šolski nadzornik g. Ivan Thu-ma. Vsled starostnih nadležnosti je zaprosil ta stari špiki bojevnik za vpo-kojitev vže leta 1918. Ker je prošnjo ponovil tudi pri sedanji vladi, seje njegovi želji sedaj ugodilo.
Na njegovo mesto je imenovan g. Vinko Bandelj, Goričan, in dosedaj nadučitelj voditelj, v Šmartnem v Bi'dih.
TEDEifSfCI KOLEiSAH
7.	junija Sobota, Robert, Bogomil.
8.	„ Nedelja, Binkonsti, Pr, Sv. Duha;
S."	Pondeljek, Birikost. pond. Prim.
10.	„ Torek," Marjeta,' Mavrih.
11.	,, Sreda, f Kvatre Barnaba-
12.	„ Četrtek, Janez Fak., Flora.
13.	„ . Petek, f Kvatre, Ant. Padova.
Upravitelj- in urednik : KAROL JUŠIČ.
Tiskarna G. Juch v Gorici.
onemu, kateri najde psa male postave, črne, kratke dlake z male belo progo na prsih, z dolgim virijajočim repom, dolgimi ušesi; sliši na ime „Vifi“. Najditelj naj izroči psa V hiši ulica Corso V. E. lli. N. 71.
ANTON PERTOT
GORIC» — Ulica Municipio 4 — GORIC» Fiijaika ulica Tcatro 18	.
: : : : PRODAJALNA :	: : :
s papirjem, črtanjem in knjigovezjem
Sprejema tudi izdelovanje fotografičnih slik, klišejev in druga slična dela.
Vsakovrstno MILO
in vsako množino na debelo se prodaja od 3 lir naprej za ducat v
Zalogi G. PRIMAS
Gorica, Ulica Teatro 18
KARL POSSELT
meiianikar, kovač in ključavničar
izvrši vsa kovaška in mehanična dela, popravlja vsakovrstne stroje za poljedelstvo, stiskalnice, motorje, pumpe itd.
Ciorica, via Stretta št 4,
!BAZAR!
Na Verdijem tekališču Corso Giuseppe Verdi 13
■ a
Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno pogata izbera razglednic in časnikov-
Prodaja se vse na drobno in na debelo.
■ OB
S cenami ne more nihče konkurirati.
Leopold Zakraisek

Ima bogato zalogo ma-nufakturnega in modnega blaga, kakor tudi oblek za možke in otroke,
Pösebnost so možke obleke lastnega izdelovanja.
Svršniki za moške v angleškem blagu. Velika izbera moškega blaga angleške produkcije.



1
I n! h ['
v Gorici
viaRastsIloštJ
"4
L
1


Izdelujejo se tudi o-bleke na mero po životu.
Vsak dan dohaja zalogi novo blago iz najboljših tovaren.
Cene so take, da ne more z njimi r.ihie konkurirati.
Prodaja se na debelo in na drobno.

ZOBOZDRAVNIK
PtbOLP KOLL
je zopet otvori! svoj atelje na
Korsu Viktor Emanuel št. II
Borovaz & (Medani
GORICA, Riva Castello št. 4
Zaloga manufaktiirnega blaga na debelo
1»- Z n ER NE CENE


m	g
	13
E§3	m
	m
m	m
n	13
m	m
m	m
g	13
	13
m	13
m	m
Velika zaloga vsakovrstnih ur, ----- verižic in zlatenin .f
Najnižje cene
P ‘ Ulica
gej Rastello ^
na
št. 8,
Ulica
BgJ
J Rastello gg
c?g
št. 8.